347 Vprašanja in odgovori. Vprašanje 207. Moja krava je dobila konci meseca julija parkljico, ko je ozdravela, pa trdokožnico. Ob zadnji bolezni dobila je tudi bolezen v vime, mleko je bilo siabo in če dalje g manj, v enem sesku ga je popolne nia izgubila, in čuti se v njem trdina, ki pa krave ne boli. Krava bode konci oktobra storila in sedaj stoji suha popolnoma. Zdravil sem prvi dve bolezni po dr. Stru-pijevi kujigi, o zaraščenem vimenu pa v tej knjigi ničesar ne najdem. Blagovolite mi svetovati. (A. S. na Primorskem.) Odgovor: Bolezni parkljice ne poznamo, pač pa trdokožnico ali volčič. Zadnja bolezen je prešla tudi na vime, in vsled nje v vimenu ostala trdina. Vime, oziroma sesek se pa ni zarastel; vsled otekliue naredila se je triina, Ki ovira izcejanje mleka iz mlečnih žlez. Kadar bode krava storila in tele sesalo, morda trdina sama od sebe preide, ker se to navadno tako pripeti. Kako pa trdo vime, oziroma sesek zdraviti, t. j. pa v Strupijevi knjigi pri bolezni „vnetje vimena" v novi izdaji na strani 307. spodaj popisano. Prav dobro domače zdravilo zoper trdine v vimenu je to le: Naredite mazilo iz smodnika, katerega dobro s smetano udelajte; s tem mazilom nadrgnite trdi sesek dvakrat na dan prav dobro. Naposled Vam pa priporočamo vprašati živinozdravnika, ker on Vam more več koristiti, nego naš najdallši odgovor ali pa še tako dobra živinozdravniška knjiga, katera v rokah nestrokovnjaka več škoduje nego koristi. Vprašanje 208. Imam nekaj oral zemljišča, na katerem raste prav slaba trava, Izkušal sem uže z raznimi semeni, a dosegel nisem ničesar, ker je polno grmovja in lesovja. Ker pa rabim mnogo nastila, rad bi zasejal na to zemljišče praprot. Blagovolite mi sporočiti, kje bi dobil praprotovo seme in kako ravnati ž njim, da bi praprot zaplodil v to z drevjem zaraščeno zemljišče. (J, M. v D. v.) Odgovor: Obžalujemo, da Vam na to vprašanje ne moremo dati povoljnega odgovora, ker o umetnem pridelovanji praproti nismo še nikdar ničesar brali in si tudi praktičnih izkušenj nismo nikoder pridobili. Semena ali prav za prav trosa navadne praproti ne bodete nikjer dobili, da bi ga kupili. Najboljše je, ako plitvo podkopljete praprotovo listje, ki ima zrel tros. Ta tros se nahaja v plodnih kupčkih, ki so po obeh straneh posreduje žilice na praprotovem listu ali prav za prav mahalu. Ti kupčki imajo v sebi neizmerno drobne mehurčke, tros imenovane. Naposled Vas opozarjamo, da praprot uspeva le po senčnih krajih, koder je kaj dobre sprsteniuske zemlje ter dovolj vlage. Vprašanje 209. Kje je dobiti enega bika in eno junico dobrega plemena ? (Š. S. v Sp.) Odgovor: Izvirne bike muricedolske ali beljanske pasme prodaja kmetijska družba in razglaša to vselej v „Novicah " Beljanske bike je na pr. prodajala v ponedeljek 27. oktobra v Lescah. Katero pleme je za Vas boljše, to je zavisno od tega, kaj želite od svoje živine. Kdor hoče vzrejati lepe, velike vole in mu ni dosti do mleka ter najlaže prodaja živino v Trst ali na Laško, kakor na pr. Notranjci, ta naj ima sivo murice-dolsko pleme. Za planinske kraje, ki prodajajo svojo goved na Koroško, Bavarsko itd. in ki hočejo imeti tudi dosto mleka, za te je pa boljša rdečecikasta be-ljanska goved. Vam odločno priporočamo le beljansko živino, ker Vaš kraj je tak, da bodete najbolj zadovoljni ž njo. Kje bi bilo dobiti kako telico tega plemena, nam pa ni znano, morda jo ima kedo izmed naših čitateljev na prodaj? Vprašanje 210. V naših hribih raste mnogo navadnega kostanja, zato si usojam vprašati, alj bi uspeval tudi maroni? (L. V. v N. na Koroškem.) Odgovor: Uspevanje maronija je zavisno od podnebja, kajti maroni je občutljiv za mraz. Mi Vašega kraja ne poznamo. Če pri Vas o tem nima še nikdo izkušnje, narediti jo morate toraj sami. Vprašanje 211. Ker sem se naučil izdelovati prav fino maslo, prodam ga lahko, kolikor ga imam. Sprevidel sem, da mi sedaj veliKO donaša, poprej pa suoraj nič nisem dobil za mleko. Prepričal sem se pa tudi, kolik je razloček med mlekom raznih krav. Dočim dajejo nekatere tako mastno mleko, da je veselje, dajo mi druge le toliko smetane, da komaj zaslužijo krmo. Sklenil sem izbirati za pleme le teleta, ki so od krav, katere imajo mnogo dobrega mleka. Kako moram delati, da zvem, katera krava daje boljše mleko? Svetujte mi, a prosim tako sredstvo, da je lahko doma zvršim. (J. G. v T.) Odgovor: Najpriprostejše sredstvo je to le : Vzemite kozarcev z enoliko odprtino t. j. z enolikim premerom. Vlijte v vsak kozarec enoliko množico vode in zazna- menajte s kresilnim kamenom črto, do katere voda sega. Pripravite potem deščico, kakeršno kaže podoba 1. ter pritrdite na vsak konec klin. Med ta dva klina napnite vzporedno po 5 do 6 ali tudi po več niti ter postavite * kozarec tako pred nje, da vrhna nit reže črto, katero ste zaznamenovali na kozarcih. Niti seveda morajo biti ----- 348 ----- vse enako daleč ena od druge oddaljene. Kadar hočete mleko izku-sati, vlijte je od vsake krave po-sebe v poseben kozarec, in sicer do vrhne niti. Čez dvanajst ur bodete nataučoo videli, od katere krave mletca se je manj ali več smetne odločilo. Podoba 1.