/ / t DUHOVNI ALDOVI ali MOLITVENE KNIGE lvrszcsemkom na szrdcz ai duše opravo i obeszeljavanve vii tuzni zitka voraj. Szpravlene' po Czipott Gviirji, evangelitsanszUe Rodoške fare duhovniki. Muras/ombat 1888. f. Najde se v Muraszombati pri Arvai B. (Asi her B i sžiuovi). - A’ vend Nemzetnek ezen igen Sziikseges, ’s busgo - ahetatos, es szivre rehato Imadsagokbul allo Konyvetske szabadon ki-nyomtattathatik. — Iram Puczinczon October holnapnak 2 - kan 1828 - dik Esztendoben. Nemes Berke Ferencz m. p. Puczinczi Evang. Lelki Tanito. Ali Esperest, es Censor. PREDGOVOR. Csloveka naj veksi czil na etom szvejti je ta krsztscanszka popol- noszt, i z nyov vkiiphodecse bla- 'zensztvo. Vnoge prilike pelajo do toga czila. Med temi, stimam, je nej ta naj mensa, hasznovite pobo¬ žne knige; i med temi szo pa te molitvene knige naj prednyesega reda. To je to prvo, ka je zrok dalo no eti knigicz szpfszanye. Zmenkanye vszaksi knig med Szloveni je tak veliko, kaj, ki vecs jezika nežna, szebe nikak ne more opravlati, nej pri gresnom sztopaji pobatriviti, nej pri zalosztnom vdar- czi obeszeliti, nej vu szrcza pobo- ’znoj 'zelnoszti' sze Bogi pomoliti. Eti Eti je tak tudi potrebno bilo zmocsti. Pri czelom deli szem na to gledocs sze tak drzao, i czflao: naj, kak je naj bole mogocse, szrdcza potreb- csinam odgovoriti morem, i kak sti- mamj tiidi vszaki cslovek naide vre¬ dno sz-stere, csi li scse, lehko za- jfmle. Moje szrcsno 'zelenye je to: da bi sz-tem malini aldovom, steroga szem ovo! zdaj na moje drage do¬ movine oltar doli djao, hasznoti mo- gao; i csi sze szamo pri nisteri szrdczaj to zadobi — placsani je moj szrcsen trud. Szam Bog daj i eti szvojo pomocs i miloscso! ta': Hodoš na novo leto 1820. -fr Czipott Gyiiri diihovnik. m. p. I. Utrasnje i vecserasnj molitve. Molitev za nedelo iitro. Sz-Tvoje nezgovorne miloszti i dobrote, oh dober szveti Bog! mi e pa eden novi i takajse znameniti den gorizfsao; pa sze znovics ve- szelim 'zitki mojemi; znovics szku- szim Tvojo nezgriintano ltibeznoszt. Ne henyas Ti nigdar z-menom do¬ bro csiniti, i Tvojo verno ocsinszko szkrbnoszt nad menom odicsiti. Toga * O szi vu preminocsoj nocsi pa bole novo szvedosztvo dao. Pod Tvojo\ /mo znov obranbov szi Ti i ione od ' sze pogiibeli varvao, miroven po- csinek — 8 — csinek vtalao, i po szlatkom szne vszo mojo oszlableno mocs ponovo, pokrepo, i czelo telo bole o’zivo. Hvala Tebi, neszkoncsana dobrota! za eta Tvoja velka dobrocsinenya; hvala Tebi, kaj ete — na Tvojo dfko nasztavleni den — szi mi tiidi szrecsno zadobiti dopiiszto. Kak bla- goszloven more meni te den bidti; kak more nemrtelne diise moje blazensztvo zavrsavati; csi o-a tak O obrnem na haszek, kak Ti 'zeles! l i mi szam daj k-tomi mocs i je- drnoszt, oh nebeszki dober Ocsa! Me dopiiszti, kaj bi te szveti den szamo szvetszkim marnim radosztam, porialdiivao., Ma to, isztina, szi tiidi iids/.tavo eden den, naj vu nvem 'zitka szkrbi na sztrau ■ d enem, od vndgi Jel i triidov, pod sterimi szem seszt dm — 9 — dni trpo, szi odehnem, i szrdcze’ szi raszveszeljavam. — Dopiisztis milo- sztivno: vu neduzni radosztaj tal vzeti; takse obeszelnoszti v'zivati, stere szo Tebi prijetne, mojoj ne- mrtelnoj duši dosztojne, i tim bli’z- nyim mojim neskodlive; ne prepo- vedavas vszepovszed veszelja iszkati. ali szamo tak, naj sze sz-toga naj veksega dugovanya, k-steromi sze dnesz držati morem — z-moje diise — ne szpozabim. — Moj naj veksi czil more dnesz bidti: pamet szi prcszvecsavati, vu szvetoga vadltiva- nya szpoznanyi gorijemati, i szrdcze moje na vsze dobro pobudjavati. Rejsen dnesz od vszega, ka mi ove dni pamet k-szebi vlecse, i prav po- glednoti vo diise sztan ne dopiisztf — daj tiidi vremen i priliko mam z-do- m IO z-d.osztojnov paszkov premiszliti: kaksi bini jeszo escse vu meni, i kak trbej vise idti vu dobrom. I kak zvelicsitelna more bidti na to gle- docs ta ocsiveszna Boža szliizba, csi dosztojno kebzujem ino sze verno vcsim. Ne daj mi, oh Bog! eto na duše moje osznovavanye nasžtavleno priliko ali zamuditi, ali pa z-mrzlim szrdczom gorivzeti. Daj da z-vesze- lim szrdczom idem vu Tvojo szveto hizo, i sz-timi drugimi navkiip zvi- savam Tvoje szveto ime. Zbiidi vu meni pravo pazlivoszt, da, ka szem duzen 'Febi na diko, i meni na diise opravlanye csiniti, z-jedrnim szrdczom csinim. Vcsmi za haszno- vito, ka sze vu Tvojoj recsi glaszi. Daj po toni szvetloszt pameti mo- joj ; zbogsaj mi szrdcze; poszveti nn — II — mi volo, i nagni na vsze, ka je Tebi' prijetno. Pomagaj mi ta csiita opomfnanya z-dobrim i pobožnim szrdczom gorivzeti, i vszepovszed vu ’zitki mojem sze nyih dr žati. Szkazi Tvojo miloscso i blagoszlov vszem, ki Te dnesz csesztfjo; po- veksaj je vu krsztcsanszkom csi- sztom navuki, i vkornyavaj vu n) i- hovi szrdczaj bole ino bole vu vere nase bozansztvi zagvLisnoszt; daj nyim volo, mocs i modroszt, da vu krszcsanszkoj popolnoszti vise pridti morejo. Daj Tvoje recsi glaszi- telom szvetoga Diilia dari, da vu onoj velkoj cseszti, vu stero szi je posztavo, verno, jedrno, i z-vnogim haszkom hodijo. Posli, oh Gaszpod- te, posli vu Tvoje goricze. verne leiavcze, da sze tak Tvoje krale- • sztvo 12 — sztvo bole razširjava, Tvoje velko i odicseno ime tem vecs za szveto szpoznavsi, Tvojo volo radi csinijo, i na pravo blazenstvo ji tem vecs pridti more. Tebi bojdi dika i hvala na veke, Amen. Molitev na nedelo vecser. Kak Te morem dfcsiti, miloszti- ven dober Bog! za vsza ona dobra, stera szi Ti ete szveti den z-me- nom vcsfno? J oga dneva vszaki tal szvedocsi od Tvoje neszkoncsane dobrote. Z-onim pocsinkom, vu ste- rom szi mi dnesz od moji teski del odehnoti dopliszto, mojo mocs sv ponovo; sz-priatelsztva veszeljami sz mi szrdcze razveszelo; i po Tvoj- recsi 13 — recsi predganyi szi naprejkostati dao onoga blazenstva szlatkoszt, stero nigda vu Jezusa i vnogi zvelicsani diis tiivaristvi vzivao bodem. Moje szveto va’dllivanye szem bode szpo- znao ; na nistero zvelicsitelno isztiuo szi me opomeno; na toga dobroga liibezen zrnozno nadigno; na zitka teskocse gledocs trost i batrivnoszt vu szrdcze moje vlejao, i ncmrtel- noszti vupanye vu meni potrdo. Zvi- savaj Boga^ oh duša, i ne szpozabi sze 'znyega dobrot! Oh! kak bi blazen bio, dabi ete czeli den poleg Tvoje vole ta potroso; ali ne mo¬ rem tajiti, kaj szem i dnesz z vnogim taloni pregreso. Etoga szvejta liibe- zen, i neredne telovne Tele szo mi i dnesz pamet odbile'od toga, ka za naj vekse dugovanye prestimati mogao. 14 — inogao. Ona vcsenya, opomi'nanya, i trostanya, stera szem sz-Tvoje recsi csiio, li kratko vremen szem vu pameti zdrzao. Meszto toga, kaj bi tim bli’znyim dobro peklo dao, szem je lehko ali z-gucsom, ali z-de- lom na hiido nadigno. Ti szrdcz zbrojavecz, vszaznajocsi Bog! naj bole znaš, gda, kakda, i kelikokrat szem vgreso. Oh! odptiszti, vsze mi- loszti Bog! Tvojmi szlabomi deteti vsze hiido ponasanye. Sz-czeloga szrdcza, zelem od dneva do dneva vu vszem dobrom vise pridti, i vsze tak csiniti, kak Ti zapovedavas Vszaznajocsi! Ti dobro vfdis moje namenyavanye, odpiiszti mi grehe, 1 daj mi mocs na dobro. Zdaj sze ’ze na nocšno pocsivanve szpravlam Ti, koga ocsf nigdar ne zadremlejo. Ti 15 Ti' vekivecsen vszamogocsi branitel, ne vzemi od mene i v-etoj nocsi Tvojo milosztivno obranbo; odvrni milosztivno vsze, ka bi mi škoditi stelo ; i daj mi iitrasnvi den vu no- voj mocsi, i vu dobrom zdravji za- dobiti. Tiidi te moje liiblene, i vsze, za stere szem duzen moliti, vu Tvoje ocsinske roke poracsam; vzemi je vu Tvojo obranbo; vcsmi je za- gviisne, kaj je liibis. Takajse pa naj nadigava nasz Tvoja velka ltibez- noszt k-Tebi na pravo bojaznoszt, i na vszega dobroga verno csinenye, notri do onoga lupa, gda od etecz odhajavsi Tvojo odicsenost bliže szpoznamo, i Tebe z-angelmi, i zevszemi blaženimi dlisami brezi koncza zvisavamo. Amen. — .16 ' T -' Molitev na pondelek iitro. Neszkoncsane dobrote Bog! vsze- ga sztvorjenya milosztiven szkrble- nik! na Tebe gledajo vszej sztvari ocsi i od Tebe csakajo vsza vsze, ka je nyim potrebno na zdr’zanye i blazensztvo. I med nezracsunanimi sztvarmi sze ni z-edne ne szpozabis; nad vszakov sze szmiliijes; tak z-lii- beznosztjov gledaš na te naj mensi esrvics, steri vu prahi lazi, kak na csloveka, ki Tvoj obraz na szebi noszi. Kak velko radoszt i viipaz- noszt pobudi vu szrdczi mojem eta vera zdaj, geto eden novi den, i novi tyeden zacsinyam Ne vem, ka sze zgodi z-menom dnesz i vu pri- sesztnoszti. Moje szlabe ocsi ne vi- dijo .szkosz pokrivala, stero je pred ‘J \ ■*»!«*' '•/ ». /V, .. : .. . .. ,. ' i,.. . . ...' V''«n ; V J' /ifa&jti. 1l^J^V 'M, ' $$$ »rjjr . V;;;'-!; : ': f I " ■ *■ jiS? 1 ; ■ - *: *if .-'.krivic': ; VI, i. i ■ W'. t V’'-'- It .ja . 'Vi" v, i J v "' *" i' . ■ •/ ' ; v 'i1. ;:•< b.■ -b ' - ■-f... • v ' ■ v ' :; V' : s-db • - ’ ■*■, v:..? . 19 — ne zdvojim vu Tebi, moj nebeszki dober Ocsa! Ti szi moj Bog bio prvo, kak szem Te za ime zvati znao, Ti szi mi obranba i viipasz- noszt bio od zacsetka 'zitka mao! Jezero jezer nevol i pogubel szi me rejso, stere szo vszepovszed na mene trle. Mojga 'zitka vszaki hipek je bio szvedosztvo d voje nezgovorne dobrote. Viipam sze, tak i dnesz z-menom bodeš; odvrneš vsze, ka bi mi škodilo, naj li poleg Tvoje vole živem. — Oh! pomagaj me Ti szarn, naj ete czeli den modro i krsztcsemka dosztojno ta potro¬ sim. Daj da zevszim verno 'živem, sz-šterim mojo szrecso zmagati, i vsza goridjanva jedrno szpunyavam, pod sterimi Tvoj blagoszlov sze vii- pati morem. Obari me od vsze zblode, , 20 zblode, stera bi me v-szkiisavanye i v-pogubelo sziinola, od drugi liidi liibeznoszti szpravila, i Tvoje mi- loscse nevrednoga djala. Daj mi premiszliti, kaj szi vsze povszed na- zdcsi, ino sze tak naj vu dobrom na vekso jedrnoszt pobiidim. Jezero i jezero liidi v etoj vori k-Tebi zdigava, oh csiszta ltibez- noszt, szvoje ocsf, i od Tebe csaka pomocSj obranbo i blagoszlov k-deli; i ni ednoga ne odsztavis, ni z-ed- nogo sze ne szpozabis, ki sze sz-csi- sztim szrdczom vu Tebi viipa. To verjem sztalno, i to vero csimpram na Tvojo ocsinszko lubeznoszt, i na ono velko obecsanye ; stero szi nam dao po zvelicsiteli našem Jezus Krisztusi. Amen. f Molitev na pondelek vecser. Szkoncsani je pa z-etim dnevom eden tal szvetszkoga vandranya moj- ga; z-ednim porednim sztopajom szem pa bliže prisao k-czili bezaja mojega. Csi na te pretecseni den nazaj pogled nem, Ocsa moj! Oh kak vnoga dobra vidim, stera szi podeljavao. Csi szi od Tvoje ocsin- szke szkrbnoszti osedno premislavam; csi premiszlim, kak obilno szi i dnesz blagoszlovo i naprej pomagao moja dobra namenyavanya; kak vnoge pogiibeli szi odvrno odzitka mojga; i kak vnoge 'zitka racloszti szi mi i dnesz prikazao: sz-poniznim szrd- czom vadliivati morem: ,,nevreden s vem, Gos spodne . r one Tvoje miloscsc, i ver- i vernossti, štero szi nad menom vcsino.“ — Ali csi z-edne sztrani Tvoji dobrot szpomenek mi szrdcze razveszeh' i na veszelo hvalo po¬ budi: z-driige sztrani me donok 'za- loszt i szram obide, csi zmiszlim, kak vnogokrat szem i dnesz proti Tebi pregreso. Z-vszakim darom, z-vszakov radosztjov, stero szi mi vtalao, i moj szvetszki bezaj leh- kotiti steo, bi sze morao zmozno J O k-Tebi na bojaznoszt i Itibeznoszt, i vu poboznoszti na sztalnoszt na- dignoti: ali, oh! vu veszeli dnevi szem sze sz-Tebe, vszej darov da- ritela! szposzabo; sz-timi szvetszkimi szem sze raj i vecs lodo, kak bi sze na Tebe, zmiszlo ; .moja neredne naklonoszti i žele szo me na vnoga kriva dela zasztiknole, i od Tvoji zapoved, i moji duznoszt poti, ali szem szam rad, ali neszpametno krajzavdaro. — Oh! kak szlabo i vogibko i nesztalno sztvorjenye je te cslovek! Za iitra szi jezero do¬ bra goridene; i geto vecser szvoj zitek zgriintava: z-'zalosztjov i sz-' szramotov vidi, kaj je kroto malo doprineszao, ka szi je goridjao; — vidi, kak dosztakrat sze czelo pro- tivf zitek z-onim, ka je steo opra¬ viti. — Jasz tiidi csiijem, szveti Bog! mojo szlaboszt; i jasz szem ete den z-vnogim taloni proti Tvojemi rav- nanyi csino, i zdaj szkuznimi ocsmi morem na szkoncsano pot nazaj poglednoti. — Eto prisesztno nocs nebi mogla diisa moja na pokoji bidti, csi sze nebi mogao od Tebe odpiiscsanya i miloscse viipati. Ali 'ki 24 Ti nezbrojene mfloscse Bog! znaš nase nature szlaboszt; i tak sze szmiliijes, verjem, nad menom, kak te teloven ocsa sze szmiliije nad szvojov cleczov. I meni tak odpii- sztis, kak vszem, ki pred Tebom grehe vadlujejo; i sz-czele mocsi sze pascsijo od dna do dna bogsi i modresi bidti. Zdaj 'ze tak z-onov veszelov verov i vlipaznosztjov: kaj szi Ti moj zmirjeni ocsa, sze szprav- lam na nocsno pocsivanye; i szarn Szebe, i vsze te moje vu Tvojo zmo¬ žno obranbo poracsam. Csi sze sz-Tvojov moclrosztjov zglfha, daj da viitro pa z veszelim szrdczom, i v-novoj mocsi morem gorisztanoti: i tak me vodi z-duhom Tvojim, naj sz-Tvoji dobrot haszek jem- lem; i za vsza dobra, dokecszi- vem, 25 vem, sz-szvetim i pobožnim 'zitkom Tebe dicsiti morem, Amen, Molitev na tork iitro. Žitka mojga Bog i Ocsa! escse szem sze i na e te den gori zblido, ino sze zdaj pa szpravlam na del i duznoszt moji opravlanye. Kak vnogi moji szvetszki vandrarje, ki szo sznocsi z-menom navktip zdravi na pocsinek sli, zdaj ali pod bo- leznami gecsijo, ali szo pa vu szmrt- nom szne ta zaszpali; i tiszti, ki szo vu nyih viipanye i szrecso položili, zdaj sze nad nyimi placsejo zahval- noszti britke szkuze tocsijo. Ali sz-kim szem szi jasz to priszluzo, Kaj szi mi Ti, moj Ocsa nebeszki! nej odrezao 'zitka nit; kaj szi me vu zdravji zbiido; i vremen i priliko dao: moj czfl szi escse nadale pre- miszliti, i na vecsnoszt sze priprav- lati : Szamo Tvoj oj ocsmszkoj szkrb- noszti i prezmoznoj obranbi mam to vsze zahvaliti, o neszkoncsana dobrota! — Hvalen bojdi, miloszti- ven obdrzitel, kaj szi me z-’zitkom znovics obdarivao i pripravnesega vcsfno na hasznovita dela. Hvalen bojdi za ono velko szrecso, kaj te moje vu zdravji vidim; kaj sze 'zitki našemi vkup veszelimo i blazen- sztvo szi naprejpomagamo, Ali — kak nevreden bi bio Tvoje liibez- noszti, czi, geto sze mojmi novomi zitki i ponovlenoj mocsi ves^elim, takajse szi za duznoszt nebi drzao te zitek Tebi poszvetiti, i z-mocsi — 2 7 — szi tak haszek jemati, kak Ti 'zeles. Nej; — taksa nezahvalnoszt nigdar ne oszkruni mojo diiso. Ovo! pred Teboin, Vszaznajocsi! znova potrdim ovo moje goridjanye, kaj i dnesz, kak de mogocse od mene, hasznoti scsem z-’zitkom mojim. Daj Ti szam pomocs k-tomi tam z-nebesz. Po¬ magaj, da dnesz, i vu czelom zitki modro jemlem haszek zevszej mocs. Ne daj sze mi na manyoszt za- ptisztiti, ali pa moje drago vremen zobsztom ta potrositi. Ne daj mi pozabiti, kaj je vszaki hip 'zitka znameniti, i kak na mene, tak na druge sdedocs lehko hasznoviten O o jeszte, csi ga tak hasznim, i telko dobra csinim, na keliko mocs, vre¬ men i priliko mam. Daj tak, oh Bog! da ne csinim szamo moje cseszti du- — 28 — duznoszti jedrno, verno, i z-dobrov diisnovesztjov: nego i zviina moje sztave teliko hasznim, keliko je mo- gocse od mene. Tak ravnaj moje szrcze i denesnyi den, naj vszem, sz-kimi szem obvzeti, bodem pri- atel, pomocsnik, dobroga tanacsa i lejpe pelde davecz; med vszemi, med sterimi živem, to pravo mo- droszt, dobroto i blazensztvo raz- sirjavati setiijem. Daj da, csi za- blodjene vidim, je na pravo pot zravnam; tim dreszelnim na trost, szirotam na pomocs bežim; i vsze, ki pomocs potrebujejo, kak morem, je zmagam. Navcsi me tak 'živeti, da mi nika ne bode trbelo, ni pri etoga dneva, ni pri 'zitka vecseri pozaliivati. Ti, ki vsze rad pomores, ki Tvojo volo zvolno csinijo, ver- jem — 29 — jem i znam, ni mene ne nihaš brezi pomdcsi; nego mi pomores moje dobro namenyavanye doprineszti. Sz-taksov viipaznosztjov obvzeti, ba- trivno i veszelo zacsnem mojga po¬ zvala dela, Oh Goszpodne! daj mi blagoszlov; Oh Goszpodne! bojdi mi na pomocs. Amen. Molitev na tork vecser. Vszamogocsi Bog! isztina, i dnesz szi z-vnogim dobrim, i z-vnogimi radosztami moj zitek osznaj zo: ali i dnesz mi je trbelo szkiisziti, kaj ete vezdasnyi zitek z vnogimi ne- volami hodi; i kaj vszaki den ma szvoje bremen i teskocso. Hvala Tebi, moj dober Bog! kaj szi mi i etoga 30 — * etoga dneva bremen szrecsno pre- nosziti pomagao. Kak szlatek je zdaj po dneva obladanom trudi te po- csinek! Kak z-veszelim szrdczom gledam nazaj na szkoncsana dela ! — Tak preminejo ednok vszi moji dnevi zevszemi nevolami i tesko- csami navkiip, ino sze teda on velki vecser pribifza,. 'vu sterom szi odeh- nem od vszej teskocs zemelszkoga bezaja mojga. Položi mi, oh Bog! eto miszel globoko, vu szrdcze, da sze zmo zno pobiidim na 'zitka mojga modro ta-trosenye. Csi mi-je%ozva- nye tesko: daj da zato ne pomen- kam; nego vsza ta neprijetna z-vii- panyem onoga najema, steroga szi Ti tim vernim delavczom obecsao, dobrovolno znašam. Csi je ta pot po steroj hodim, klticska i trnava, ne — 3i u J o- ne daj mi pozabiti, kaj ednok tak- sega pocsinka vremen zfde, gda ne- szrecse osztricz sze zatopf, vszaka bolecsa hrana zaczeli; vsza nevola gorihenya, i vsze britke szkuze i tožbe sze na veszelo hvalo obrnejo. Ne daj sze mi szrdczi za ta ze- melszka nigdar tak zgrabiti, kaj bi sze z-oni szpozabo, stera me prejk groba sprevajajo; nego taksi naj, bode czeli moj zitek, da vu szmrti ne bode trbelo ni edno delo po- 'zaluvati. Vszaznajocsi Bog! to dobro znam, vu szrdczi c.sujem, i zaliijocs \ adlii- jem: kaj szem escse ozdalecs od etaksega blazenstva. Ete den mi tlidi od vnogr grehov i blodnoszt, szvedocsi. Csi sze Tvojoj szvetoj voli tak vidi, poduzaj mi escse na- dale 32 - zitek. To ne proszim zato od Tebe, kaj bi eti szvetszki radoszt szlacsecz escse dugo zmahati steo; nej; — nego, naj 'zitek moj modrej zrendeliivati, vu dobrom vise pridti, i na ov bogsi szvejt sze bole pripraviti morem. Daj mi miroven pocsinek i v-etoj nocsi; vszako pogiibel odvrni od mene; i daj da na utrasnyi den v-novoj niocsi sztanem gori, i znovov vernosztjov opravlam pozvanya dela. Gda sze mi pa ednok nagne moj 'zitek na szlednyi vecser, i ona vora mi vdari, v-steroj me z-etoga szvejta pozoves: teda o vszamogocsi Bog! bojdi k-po- mocsi; pokrepi mi vero; trostaj me v-teskom boji; i vzemi me po szlat- koj szmrti vu Tvoje vecsno kra- levsztno. Amen. — 33 — Molitev na szredo iitro. Vsza modro ravnajocsi Bog! v- etoj tihoj litri pa zacsnem znovics po onoj poti idti, na stero szi me Ti posztavo; znovics - zacsnem mf- szliti, gucsati, csiniti i od Tebe v- zrendellivanoj sztavi delati. Ali, oh! kak szlabe sztvorjenye, kroto mo¬ rem na szebe paziti, csi scsem, naj sze mi diisnaveszt ne vraži. Zdaj vu etom megnenyi szi szveto gori- denem, kaj sze vszega huda bom varvao, pobožno ziveo, i na ne- duznoszt, kak na naj vekse dobro, naj bole šzkrb meo. Ali — kak vnoga szo na greh napelavanya, sz-terimi i dnesz opaszani bom; kak doszta prilik sze mi i dnesz znajde na 34 — na vgresenye; kak lehko.. szklek- nem; kak lehko zablodim od sztez toga dobroga, csi na vszaki sztopaj paszke nemam! Ti szam me ravnaj i vodi, o Bog! sz-Tvojov nebeszkov modrosztjov i szvetlosztjov. Daj da kebzlijem na szamoga szebe, i na vsza, stera sze kre mene zgodijo. Ne dopiiszti mi naszloboszti i žele vnemar naszlediivati; nego mi daj premiszliti: kama bi me zapelale; kak neszrecsen bi bio, csi bi nye po norszkom bogao: Mogocse, kaj sze mi escse dnesz prilika najde, kakso hudo naklonoszt szi zadovo- liti; z-driigl llidi kvarom szebi haszek szpraviti; mogocse, kaj me ta szvecz- ka radoszt i dlka oszlepl, i za ednoga maloga doblcska volo szi lehko escse neduznoszt i dlisno- veszt h' -/•■*• a P iHiiMT 35 — veszt gorialdujem. Oh vszaznajocsi i szveti Bog! daj mi teda na pamet vzeti to pogiibelnoszt, stera sze mi duši priti; i podeli mocs na szkii savanya obladanye, i k-Tebi i k- Tvojim zapovedam na pravo ver- noszt. Ka bi mi valalo, csi bi te czeli szvejt dobo; i tiszto bi zgubo, stero me szamo vu szmrtnom boji, i pri vrataj vekivecsnoszti trostati zna ? Pelaj me, tvoje szlabo dejte, Goszpodne! za roke, i daj mi mocs proti zapelasztvi. Daj, gda sze na hudo vabim, vszigdar mi v-pamet ono miszel: „kak bi mogao hudo c siniti, geto sz-tem proti Bčgi pre¬ grešim k' Naj sze Tvojoj mocsi tem bole viipati, ino szam szebe vszega habati morem, ka bi mi diisi ško¬ diti moglo: bojdi nu' na pomocs, da 36 — i dnesz jedrno csinim, ka od mene zeles. Blagoszlovi me na to gle- docs z-mocsjov i zdravjem, i od¬ vrni milosztivno vsze od mene, ka bi mi vu dobrom namenyavanyi na zadev bilo. Tvoj szveti blago- szlov naj bode i osztane z menom dnesz i na vsze veke. Amen. Molitev na szredo vecser. Pa je eden den ta pretekao, oh milosztiven Bog! i naime eden taksi den, steri, csi je gli nej bio brezi nevol i szkrbi, vu nyem szem donok Tvoje szmilenoszti i dobrote vnoga szvedosztva szkiiszio. I tak sze vu czelom našem zitki veszelje z dreszeljom, szrecsa z-neszrecsov. zdravje < — 37 — zdravje z-boleznami menya, pogaja, mesa. Dnesz sze lescsi' nas zitek, Veszelje sze miti; Viitro neszrecse britek Pehar nam je piti; Zdaj sze zdravjem hvalimo, Opravlamo delo; Viitro tesko eecsfmo O Vtegnyelii v-posztelo. Ali csi gli je nas bezaj teski: kroto bi lagoje szrdcze szkaziivao, csi nebi steo poleg toga dreszelja i te vnoge radoszti na pamet vzeti, stere mi na poti rasztejo; csi ne bi steo vadliivati: kaj tudi ta ne¬ prijetna pripetja mi szrecso i duše blazensztvo naprejpomagajo. Sz- takse sztrani i etoga dneva nevole i teskocse gledam; i csi je tak gle¬ dam, dam, na dfko Tvojo, moj Bog! vadliivati morem: kaj szi vzsa dobro vcsfno. Ka meje vcsflo naj bole i ete den szvetszkoga blazenstva ne- popolen sztan previditi ? Lehko on triid i mantra, -stero szo mi pozva- nya dela szpravila ? Ali jeli szem je nej preneszao, ino sze po nyih od grehov odvrno; i jeli ravno ta trple- nya ne csinijo, kaj mi je ete vez- dasnyi pocsinek tak szlatek ? — Ali lehko szo me ogrizavczi dnesz razdreszelili ? Jeli szo me mogli czelo pobiti, csi me dobra diisna- veszt trosta, csi lehko v-szrdczi g-o- vorim: V-nebi je moj szvedok, vidi Bog szrdcze, Diiseveszt je zdrava, greh me ne pecse: Mrzi nevoscsenost, ti mi ne škodiš; Neduznoszt oblada; greh! ti sze zvodis. Lehko sze mije zdravje pokva¬ rilo, i med jajom i gecsanyem szem zmetno ete den ta potroso? Jeli morem czelo neszrecsen escse vu toj nevoli bidti, csi me clusnaveszt sz-tem trosta, kaj szem szi nej szam kriv; i csi mocsno verjem, kaj, csi gli sze mi ta telovna hiita poderd, diisa mi je nemrtelna, i po szmrti v-eden bogsi szvejt odhaja? -— Tak je; kamkoli sze zglednem, o szmi- leni Bog! vszepovszed zrok mam sz-Tvojov szkrbnosztjov nej szamo zadovolen bidti; nego Te bole sz- csisztim szrdczom zvisiivati. Bojdi tak dlesen i hvalen, szmilenoszti Ocsa! 40 — Ocsa! za vsza Tvoja szkrivna i ocsiveszna dobrecsinenya, stera szi mi i ete den prikazao. Ka szi z-me- nom vcsino, vsze mi je na dobro czilalo. Po kaksojkoli poti me vodiš, prvo ali szledi me ta k-odicsenomi czfli pripelas, csi po nyej sz-sztalnov vernosztjov hodim. Csi gli ne najdem eti na zemli moje popolno blazen- sztvo, na stero setujem: kak krszt- csenik mocsno verjem, kaj ono tam vu bogsem szvejti zadobim. Tam G de nevola vszaka mine, I škoda sze oszlabi, To neprijetno premine, I greh vecs ne zavabi. Razvedri sze ’zaloszti zrak, Vszaka szkuza sze vsztisi; Niksi ne zakrije oblak Szrecso, ni jo ne zrlisi. Go- — 4 i Goszpodne! ne daj mi toga vii- panya lejpi czil nigdar z-ocsi zgu¬ biti. Daj da med etoga zitka vszemi szlabosztami i marnosztami naj bole szi sz-toga premislavam, kak mo¬ rem sze pripravnoga djati na ne- beszkoga blazensztva vecsno lada- nye. Amen. Molitev na csetertek iitro. Vszega blagoszlova Bog i Ocsal Ti rad poszltines molitev: zato k- Tebi prihajajo vsze duše, stere vu llibdzni Tvojoj blazensztvo najdejo, i Tvoj blagoszlov potrebujejo. Tebe cseszti nezracsunani sztvar vnozina, i v-etom tihom ranom vremeni vszaki pobo’zen cslovek k-Tebi setiije,. i csaka csaka od Tebe zitek, zdravje, po- mocs i veszelje. Kak~blazeni szem, kaj i jasz vu molitvi mojoj sz-po- boznov vtipaznosztjov szlobodno k- Tebi prihajam, i vsze dobro od Tebe csakam. Oh! ne odvrzi me tak, Goszpodne! nego poszliini mi- losztivno mojo ponižno prosnyo. Naj prvo obdaruj me z-modrim szrdczom, da nigdar ne pozabim, na koj szi me sztvoro; i na koj morem naj bole moje drago vre¬ men obrnoti. Navcsi me prav pre- miszliti, kaj Ti vsza znaš, i vsze- povszed szi nazocsi: da sze ne vi¬ dim szamo zviina pobo’zen biti, nego mi je i szrdcze czfszto, i ni szkrivoma szi ne oszkrunim ni dliso ni tejlo. Ona miszel, kaj bom nigda od vszake miszli, rejcsi, i dela ra csun — 43 csun mogao dati, naj me vcsini csednoga, treznoga vu vszej delaj moji. Nigdar naj ne zamudim nika dobroga, k - steromi mam vremen, mocs i priliko. Nigdar naj nika ne- szpametno ne csinim, ka sz-pravov vernosztjov szem opraviti du-zen. Nigdar sze v-nikoj ne mejsam, ka mi vadliivanya i dtisneveszti rejcs prepovedava i szkvarjlije. Vu vszem sze naj tak pascsim, da sze i po meni Tvoje szveto ime poszveti, i Tvojo volo zadobim. Oh Goszpodne! po¬ mori me Ti szam na etakso pravo i csiszto poboznoszt, za stero mi tak kroto szrdcze gori. Csi to od Tebe dobim; teda kakoli sze mi zgodi, nigdar ne bom brezi trosta i batrivnoszti. Naj sze li vu Tvojoj miloscsi viipati morem, Tebi sze po- — 44 povidim; i naj li vu tom zegvlisen bom, kaj verno hodim vu duzno- sztaj moji, i szlobodno racsunam na vecsni najem: teda szem vu kaksemkoli hip>i 'zitka mojga lehko mirovnoga szrdcza; vsze nevole sztalno pretrpim, i ta pnsesztna sz-pokojnim szrdczom csakam. — Ti na vszo Tvojo deczo sz-szmile- nimi ocsmf gledaš, i nikoga molitev ne zavrzes, ki sz-pravov verov i sz-poniznov vupaznosztjov k-Tebi prihaja. Poszltini tak i mojo, i vszej oni molitev, ki vu etoj iitrasnyoj vori z-menom vred k-nyihovim delam mocs, i na szkusavanya obladanj-e, i nevol znasanye pomocs iscsejo. Szmiluj sze nad neszrecsnimi; tro- staj te betežne; obeszeli te ’za- losztne; oszlobodi vsze, ki neduzno trpijo, — 45 — trpijo, i pod nevol bremenom ge- csecsi k-Tebi za pomocs zdiiha- vajo. Bojdi milosztiven tim mera- jocsim, i ne nihaj je vu szlednyem bojiivanyi brezi batrivnoszti: da sze tak vszi sz-Tvojov dobrotov hvalijo* i na Tvojo lubeznoszt i bajosznoszt nadignejo. Amen. * Molitev na csetertek vecser. Pod Tvojov obranbov, oh vsza- mogocsi Bog! je pa eden den szrecsno szkoncsani; i zdaj sze ’ze na pocsinek szpravlam. Dika i hvala bojdi Tebi, vszej dobrot Ocsa! za vsza dobra, stera szem i dnesz sz- Tvoji ocsinszki rok obilno vzeo, — za vszo radoszt, sz-sterov szi mi po- pozvanya dela, nevole i teskocse lehkotio; za vszaki blagoszlov, ste- roga szi mi dnesz k-delam podelo; i za vsza szkrivna i ocsiveszna do- brocsinenya, stera szi mi jDrikazao. Hvala i dika bojdi Tebi, dober Bog! naj bole za ono velko bla- zensztvo, stero zdaj vu szrdczi csli- jem: kaj szem ni ete den nej za¬ man ta potroso, nego sz-Tvojov pomocsjov szem mocs mojo sza- momi szebi i drugim na haszek obrno. Vszamogocsi Diih! szamo Tebi mam zahvaliti, csi szem vu namenyavanyi szrecsen, ino sze mi dela nagodijo. Od Tebe je, naj scsemo, od Tebe je, naj i dopri- neszemo; ino brezi Tebe nika ne- moremo opraviti. — Oh kak bi veszelo bilo moje szrdcze, dabi me — 47 — i pri vecseri 'zitka mojga ta dlisna- veszt z-onim trostala: kaj je nej zaman ta pretekao zitek moj; kaj ga lejpa dela sznajzio! Ti szam, o Bog! me pomagaj, da sze zevsze mocsi pascsim etakse blazenstvo zadobiti. Vszaki den za na veke zgiiblenoga mam držati, vu sterom szem nikomi nika nej haszno: i toga szpomenek, geto mi pamet naklonesa bode na trezno premi- slavanye, mi szrdcze orani — raz¬ boli. — Daj da to prav premiszlim, i zitek tak zrendeltijem: da mi ed- nok ni edno voro ne bode trbelo pozaliivati. I csi je pred temtoga kaj zamiidjeno, kaj bi sze dopri- neszti moglo, ali je pa nej z-do- sztojnov vernosztjov doprineseno; csi szem lehko nistera megnenya, ali pa pa escse vdre i dneve zitka szamo telovnim radosztam gorialdiivao; i to dobro, na stero szern lehko vre¬ men, mocs, i priliko meo, od dneva do dneva odlasao: — odpiiszti mi, szmileni Ocsa! grehe; i daj da po- tomtoga bole p’azim; zitka czil bole pred ocsmi držim, i na vecsnoszt sze bole pripravlam. Ne daj mi dneve zobsztom ta zapravlati; ali pa z-bantiivanyem, ogrizavanyem, zapelavanyem i odojravanyem ti bli’znyi moji oszkrunyavati. Znam, moj Bog! ono pot, po steroj szem duzen hoditi: pomagaj me nyoh sz-sztalnov vernosztjov vandrati. Bla- goszlovi me k-tomi i v etoj nocsi po szlatkom szne z-novov mocsjov, da zacsnyeno pot nadale hitrej idem; i vu vszem, ka je Tebi prijetno, vszig- — 49 — vszigdar vernesi bodem. Vsze one, ki pod dneva bremenom i vrocsi- nov obtriidivsi z-menom vred po- csinek zelejo, vu Tvojo ocsinszko obranbo poracsam. Zgledni sze mi- losztivno i na one, ki od bolezni na posztelo pribiti, brezi szlatkoga szna i 'zelnoga pocsinka czelo nocs javcsejo; batrivi je sz-tem, kaj Ti vsze dobro csinis. Daj szkiisziti po- leg toga vszem Tvojo oczinszko szkrbnoszt -— da tak vszi neszta- noma z-veszelim i zahvalnim szrd- czom vervati znamo, kaj szi Ti nas milosztiven Ocsa, i mi szmo Tvoja liiblena decza. Amen. 4 — 5 ° — Molitev na petek iitro. K-Tebi, oh Boži Zvelicsitel, k- Tebi podignem vu etom tihom iitras- nyem vremeni naj prvo moje szrdcze; Tebi zahvalim vsze, ka mi etoga 'zitka dneve lehkoti, i nyega nevole z-batrivnim i sztalnim szrdczom no- sziti pomaga. Escse prvo, kak szem na szvejt rodjeni, sze je Tvoja lti- beznoszt na mene voraszpresztrla; prvle, kak szem Te poznao, ’ze szi mojmi .szvetszkomi i vecsnomi bla- -zensztvi grunt polo’zo. I kak ne- zgovorno doszta sztoji Tebe moje duše odkuplenve, i pravoga blazen- sztva poti napravlanye! Ti szi vsze radoszti etosfa 'zitka z-velkim duhom zatajo; na szebe szi vzeo szvetszkoga vandranya vsze nevole; brezi mor- 'fi- I juvanya szi trpo protivnikov tvoji ogrizavanya i besznocse; i pokoren szi bio do szmrti, czelo do kriza szmrti — zato, da bi me odktipo, Tvojega Ocse miloscse talnika vcsi- no, od szmrti robszke bojaznoszti oszlobodo, i meni vu bogsi szvejt pot napravo. Kak nezahvalen i Tvoje liibeznoszti nevreden bi bio, csi sze sztem nebi pobudo na szveti 'zitek, i na Tvoji zapoved verno csinenye. Oh zaisztino szi me z-dragov czenov odktipo, i vreden szi, da Tvoj lasztiven bodem. Eta du znoszt bojdi i dnesz nesztanoma pred menom. Ne doptiszti, kaj bi moje naklono- szti i po’zelenya vnemar naszledii- vao. l'voj szem, moj odfcseni Od- kiipitel; i da Tebe naszledujem, i Tvojo peldo pred ocsmi mam, i dii- 4 * duznoszti, kak Ti, rad i verno csi- nim: — to je v-etoj iitrasnyoj vori moje szveto goridjanye. Oh z - nezracsunanimi nevolami i mokami je Tvoje velko pozvanye vklip bilo zvezano; ali Ti szi nej pomenkao pod nyihmi, i verno szi szpuno ono velko delo, stero je Tvoj Ocsa na Tebe zavlipao. Sziikesina, szirmastvo i zametavanye je Tvoje vernoszti najem bio; vsze szi mogao kostavati, ka ete 'zitek britki vcsini : ali donok szi vszo nevolo i obsal- noszt z - bozanszkov pokornosztjov i krotkov mirovnosztjov znasao; i escse szi sze teda vu Tvojem Ocsi nebeszkom viipao, gda szi — to naj dragse — zitek Tvoj mogao gorialduvati. Csi je te hiidi szvejt Tebe gli nej spoznao, i za Tvoji — 53 — dobrot szo te vnogi odorili i pre- ganyali: donok szi nej henyao lli- biti vesz narod cslovecsanszki; escse szi sze za Tvoje nepriatele molo, i onim szi sz-szmrtjov Tvojov bla- zensztvo szpravo, ki z vrajzimi rokami szo Tvojo szvdto krv vo- prelejali. Oh daj, da na Tebe gledam, vszej dobrot naj szvetlesa pelda, gda sze godi na greh zapelavam, i na poti duznoszt moji pomenkati scsem. Navcsi me vu pozvanya de¬ laj verno hoditi, vu vszej nevolaj 'zitka z-viipaznosztjov sze na Ocso nebeszkoga naszlanyati;-moji bli’znyi szrecso brezi szebiradoszti naprej- pomagati, i k - vszem nepriatelom krotko szrdcze szkaziivati — z-ed- nov recsjov vu vszem Tvoje szto- paje — 54 — paje hoditi. Te Tvoje neszkoncsane vrednoszti premislenye naj pobiid- java i dnesz moje szrdcze na Tvojo pravo liibeznoszt, i vszega zameta- vanye, ka bi me na sz-Tebom vjedi- navanye nevrednoga vcsinilo. Tak bode i ete den meni prav blago- szloven; tak bom vsze glihnesi Tebi, i tak ednok z-radosztjov i viipaz- nosztjov znam posztanoti jsred Tvo¬ jim szodnyim sztolczom. Amen. Molitev na petek vecser. •, ,. m':' Szkoncsani je pa eden den, oh velki Bog! tihi pocsinek lada vsze- povszed; i jasz sze tiidi podam szlatkomi szne vu narocsa. Oh! kak hasznoviten bode te pocsinek na moj — 55 - moj duh i tejlo gledocs; nova mocs sze vu mojo naturo vleje. Szkrbi i nevole sze zdaj potisajo; i ka me je vudne težilo, zdaj vsze mojmi szrdczi pokoj da, Oh Ti: ki nasz blagoszlavlas kak vu dneva szvet- loszti, tak vu grozne nocsi tem- noszti, dobrote i szmilenoszti Bog! zahvalno Te dicsi diisa moja za lejpi blagoszlov nocsnoga pocsi- vanya. Vszigdar mi bojdi moj szen, kak szmrti trosta pun kejp, i kak naj dobrotivnese zredeliivanye vu naturi. — Tak je; te szen mi bojdi szmrti trosta pun kejp. On mi da odehnoti od teskoga dela; pocsi- noti szi od 'zmetnoga truda; i szlatki najem mi podeli za dneva britki znoj; konecz vcsini on vszakoj ne- voli, szkrbi, mantri i bolezni. I - 56 I vsze te haszke podeljava tiidi ta szmrti priazniva roka. Na pocsi- nek pela ta szmrt po vnogi trple- nyaj toga trlidnoga delavcza; na prijeten mer toga opesanoga van- drara; k czili toga bojnika vo szliizbi duznpszti. Dolizbrise ta szmrt sz- kuze z obraza torni tuznomi; potisa szirmaka britke tožbe; i zemlo i nebesza vkiipszklenovsi, te mrtelne na lepši zitek pripela ! Ar kak te szen ne vcsini zitki konecz, nego ga oživi, pokrepi: tak i ta szmrt je nej 'zitka vmoritel, nego o’zivi¬ tel ; vu groba nocsi sze deni edno novo iitro; i po szmrti szlatkom szne sze obiidi te odicseni vandrar ete zemle, na blazenesi, szvetlesi den. Oh! da ta glihnoszt nigdar nebi ta nihala mojga szrdcza; dabi sze — 57 sze nesztanoma na mojo szmrt szpo- meno, geto sze na nocsnč pocsi- vanye jemlem; i da sze mi ta szmrt teda vszigdar szkaze, kak eden la- den tiihi szen, kak voj na pravi mer; kak pot na veszelesi den, sz-terim sze za mene edno novo blazenese i vecsno vremen odpre. Mene tudi zdaj zove ta nocs na pocsinek, i szen na mirovnoszt. Szpomenoti sze scsem pri tom na mojo mrtelnoszt, i na szmrtni szen, steri me ednok — vrže. Ali ne bojdi mi te szpomenek sztrasen; naj sze mi szkaze bole kak eden priaznivi veren priatel, ki me z-etoga vardevanya, i nevol dola prej k pela vu domovino vecsne radoszti, po- polnoszti; i z-nocsi zemelszkoga 'zitka na nebesz szvetli den. Gda me C/ 8 : — me koli szmrti szlap vdari: naj me najde gotovoga. Vem, me ona pela k-Tebi, moj Bog! i k-onim mojim liiblenim, steri koszti ’ze davno vu grobi szprenejo i za stere mi to szrdcze tak kroto boli. V ari me, oh liibeznivi Bog! i vu etoj nocsi, i csi meni tudi te novi den gorizi- de: daj mi vit nyem sz-ponovlenov mocsjov moje delo opravlati, i verno doprinasati, ka mi du znoszt zapo- vedava. Amen. Molitev na szoboto iitro. Pun liibezni Bog! Ti nigdar ne henyas za mene sze szkrbeti; tvoj blagoszlov deliti; i ocsinszke Tvoje liibezni znamenya prikaziivati. Od za- — 59 — zacsetka 'zitka mao szi Ti bio moj Bog i Ocsa. Vszako litro sze je Tvoja dobrota nad menom pono¬ vila, i vszaki vecser szem zrok meo 1'vojo miloszt zvisavati. I zdaj csiije moja duša, kak vnogo dobra szi z-menom vcsino: kaj szi me to pre- minocso nocs milosztivno varvao. Kak vnoge pogiibelnoszti bi me do- szegnole, da me Ti nebi brano: kak vnoge nevole bi me dojsle, da je Ti nebi od mene vracsao. Kak z - batrivnim i veszelim szrdczom zacsnem i ete den, geto sze tak milosztivno za mene szkrbis; ino sze popolno viipam, kaj i dnesz na mene gledocs szpunis ovo obecsa- nye: ,,ne odsztavim te, z-nikaksim tdlom te ne odsztdvim“. Jezerokrat szem szkiiszo, kaj ne vkani Tvoja recs, — 6o — recs, i kaj zagviisno szpunis, ka obecsas. Nigdar szi Tvoje zmaga- jocse roke nej vzeo od mene; nig¬ dar szi me nej nihao brezi pomocsi; nigdar szi sze nej szpozabo z-mene, gda szlab bodocsi, szem mojo vii- paznoszt vu Tebi polo zo. Csi szem na dvojne poti zavdaro: na tiszto szi me szpoto, stera me je k-bla- 'zensztvi pripelala. Csi szem vu szrdcza ’zalosz;ti i neszrecse britkoszti etak sze to’zo: „moj Bog sze je z-mene szpozabo, ino me je na veke odsztavo“: oh! escse i teda szi mi bluzi bio; ino szi sze prvo szmiliivao nad menom, kak szem sze viipati znao. I zakaj sze escse nadale nebi Tebe drzao, ino sze viipao : kaj me i poetomtoga pod obranbov Tvojov varvao, i na * veke — 6 1 — veke moj Ocsa bodeš ? Zaisztino! kak szi me liibio prvo, kak szem Te za Ocso z vati znao; kak szi me brano, gda szem escse pod ma¬ tere szrdczom le zao: tak zaisztino, verjem, i potom me liibo, i vszig- dar z-menom bodeš. Vu etom dnevi tak tiidi vsze dobro od Tebe csa- kam ino sze viipam. Ne odsztavi me, o Ti, ki szi vszepovszed na- zocsi; ne odsztavi me v-niksoj sztavi, ni v-dobroj, ni v-hiidoj szrecsi. Ne odsztavi me vu duznoszt moji szpu- nyavanyi; krepi me sz-pomocsjov Tvojov, csi pomenkam. Ne odsztavi me, gda me greh vabi, i daj mi mocs i modroszt na ob]adanye. Szlab szem ona obarvati, stera szem sz-triidom i sz-Tvojov pomocsjov na 'zitka potrebcsine gledocs szpravo: ali — 62 ali Ti veren Bog! szkrb bodeš - no- szo na vsze moje pohištvo; i te moje liiblene bodeš sz-Tvojov obran- bov pokrivao. Szamo zbiidi moje szrdcze na Imena Tvojega bojazen; zazgi je na zapoved Tvoji jedrno szpunyavanye: teda pod Tvojim ravnanyem v-nikom ne bom vido zmenkanya, ka mi na dobro szltizi. i escse mi teda bode szrdcze mi¬ rovno, csi me nevole doszegne. Ti szi moja vlipazen, oh Goszpodne! Ti, ki sze vszoj sztvari szmiliijes: ne daj sze mojmi vlipanyi oszra- motiti. Amen. Molitev na szoboto vecser. Sz-Tvoje miloscse, o modpr Bog! szem i ete den szrecsno szkoncsao ze- .— 63 — zevszemi radosztami i nevolami nav- kiip. Sz-tem szem tudi na ednoga czeloga tyedna konecz prisao, i tak szem mojga vandranya eden znameniti tal ta potroso. — Hva¬ len bojdi, moj riebeszki dober Ocsal za vsze dobro, stero szem vu tom vremeni sz-Tvojov pomocsjov do- prineszao; za vszaki blagoszlov, steroga szi mi Ti vtalao. — Ah! kak hitro sze pascsi den za dne¬ vom, tyeden za tyednom; i kak hitro sze približam k-konczi mojga szvetszkoga bezaja! Kak bisztro preminejo escse ti zadnyi moji dnevi, tyedni, meszeczi i leta! I teda ne¬ bom meo csasza na vecsnoszt sze pripravlati; teda bom sze mogao szkazati pred 'Febom, vszaznajocsim szodczom mojim. naj racsiin dam od — 64 — - od czeloga 'zitka mojga, ino vze- mem moji del vecsni najem ali vecsno kastigo. — Oh! dabi mi ta miszel nesztanoma vu pameti pre¬ bivala; dabi nigdar ne pozabo, kaj vsze, ka csinim,* neszkoncsana szha;- janya za szebom vlecse, i tam, gde sze nika ne da nacsi obrnoti — krajvzeti ali priložiti — mi ali vecsno blazensztvo ali neblazen- sztvo zvrsavalo bode. Toga csedno vu pameti premetavanye bi me jedrnesega vcsinilo vu dobrom; ver- nesega vu bojuvanyi proti grešnim po’zelenyam, i sztalnesega vu veri i poboznoszti. Ti me szam pomori, o Goszpodne! na etakso modroszt. Vari me od zaszpanya vu telovnoj batrivnoszti; vcsini me prav pazli- voga na duše moje blazensztvo. Daj, ' - 6 S - Daj, da i zdaj, geto ete tyeden szkoncsavam, sze dobro vardevam, ino pred Tebom, oh Vszaznajocsi! jedrno szpitavam: na keliko szem i ete tyeden prisao vu pravoj po- boznoszti; kak szem szpuno duzno- szti; kak szem na haszek obrno Tvoja dobrocsinenya; jeli szem vcsi- no telko dobra, na kelko szem meo mocs, vremen i priliko; jeli szem hodo vrno vu vszem, ka od mene moja sztava 'zelej? Vszepovszed na- zocsi bodocsi Bog! Ti vsza znaš, znaš i to, kaj szem jasz, Tvoje szlabo sztvorjenye, ni ete tyeden nej csino vszigdar to, ka szem oši¬ niti du zen bio; nego szem vnogo- krat szklekno, i vcsaszi escse szam rad zablodo od duznoszti szteze. Ali ni to je pred Tebom nej szkrito, kak 5 kak lehko zablodi i szfali' te gre¬ šen cslovek! Oh! ne odvrzi me, moj dober Bog! odpiiszti mi grehe, ino me pokrepi sz-Tvojov pomocs- jov: da z-vremenom modro tržim, i na vekivecsnoszt sze jedrno pri- pravlam. Vu Tvojo ocsinszko obran- bo poracsam szam szebe i te moje i eto prisesztno nocs. Zbiidi me na utrasnyi den vu dobrom zdravji, naj z-veszelim szrdczom sze szka- zati moreni med Tvojimi vernimi, i z-vrednim taloni csesztim i dicsim ’znyimi vred Tvoje velko ime. Tebi bojdi dika sz-Tvojim szvetim Szi- nom, i Diihom navkiipe na vek’ i veke. Amen. — 67 Molitev na leta szlednvi vecser. Tak pa sztojim, moj Bog! na konczi ednoga leta; pa je eden velki tal zitka mojga ta pretekao, pa szem z-ednim letom sztaresi gra- tao, i bli že sztopo k-mojmi grobi. Csi nazaj poglednem na ona, stera szo sze v-etom leti z-menom zg-o- dila: Oh! kak vnoga znamenya vi¬ dim Tvoje modroszti i dobrote, liableni Bog! — Ah! vu etom leti, stero mi zdaj zahaja, szi mi ne- zgovorno doszta dobra podeljavao. Ocsinszko szi me varvao od vnogi poglibel; 'zitek, zdravje, pohištvo, postenye, vsze telovno i diisevno dobro szi mi obdr zao, i v-nikom szi mi nej zmenkanya viditi dao, ka 5 * — 68 — mi je k - blajzensztvi potrebno bilo. Podelo szi mi zadoszta prilik moje potrebcsine zadovoliti; blagoszlovo szi mi dobra namenyavanya i dela; szkrbo szi za duha mojga popol- noszt, i za szrdcza osznovanye; i dao szi mi zadoszta prilik: mojo mocs niiczati, ino jo na ti moji haszek obrnoti. Ali sto more vsza zracsunati, stera szem vu tom leti sz-Tvoji rok vzeo? Sto more znati, kelko dobra szi, o dober Bog! vu tom be zaji vtalao r Ti znaš naj bole, vszaznajocsi! ka szi z-menom vcsi- no: zato je nej potrebno Tebi Tvoja dobrocsinenya racsunati. Isztina, ni to leto, stero zdaj szkoncsavam, je nej bilo brezi tes- kocs; tiidi je ta pot bila trnava i braszklava. Ah! nistera nevola me je -6g — je doszegnola v-tom leti; dosztakrat szem opesao na mojoj poti; doszta¬ krat zduhavao pod mok bremenom; szrecse neba sze mi je dosztakrat zaoblacsfla; nepriatelov besznocsa me je težila; vnoge szkrbi, triidi, bolecsfne szo mi zitek pozmecsale. — Ali Ti, milosztiven Bog! szi me i v-eti neprijetni pripetjaj nej czelo odsztavo; Ti szi mi nosziti poma- gao, ka me je težilo, vszako bre¬ men szi mi lehkoto, stero szem szi nej szam z-mojmi grehi priszliizo; i csi globse premiszlim te nevole, stere szi na mene djao: tak za- gviisno previdim, kaj szi me znyimi bliže pripelao k-mojmi czili, i kaj je tak morem poglednoti, kak szve- dosztvo Tvoje modroszti i ocsinszke szkrbnoszti. Zato — 70 Zato moje szrdcze naj csiszteso hvalo dava Tebi, moj Bog! za vsze, ka szi mi dobra vu etom leti pri- kazao; za vsze dobre i hude dneve, za veszelje i dreszelje; za srecso i neszrecso. Oh! dabi ta Tvoja dobro- csfnenya vszigdar na haszek obrno; ta neprijetna dobrovolno sz-Tvoji rok vzeo; mirovno trpo, i na diise pobogsanye obrno; dabi z-prilikami, stera szi mi vtalao, verno vu vsza- kom hipi 'zitka živo; z - mocsmf mojmi szvejti na haszek bio; vu modroszti gorijemao, i vu vszem dobrom naprej prfsao! Kak veszelo bi nazaj pogledno na etoga leta ta pretecsene dneve! Vnogi moji szvetszki vandrarov, ki szo sze pri zacsetki etoga leta viipali vnoga leta zadobiti,, — ji nega — 71 — nega vecs; bezaj szo szkoncsali, szpomrli; na grobaj nyihovi sze 'ze bradinye spicsi! Nistera dobra i draga duša vu tom leti sze je k~ Tebi, o velki Bog! povrnola; ni' steri obraz ete vcser plava vu szkuzaj za one, steri szo vu szmrt- nom szne tazaszpali. Ti szi je do¬ ber Bog! z-etoga vardevanva meszta vu siirkeso kramo delavnoszti po- sztavo. Ti mrtvi szo pri Tebi; i zdaj je nyim dobro. Oh! briste vaša szkuzna licza vi vszi, ki sze za vase liiblene mrtve szkuzite. V-dobrom meszti szo oni; i lehko nede dugo, i vi je vidili bodete pred Bozim liczom. — Ah hitro leti našega zitka vremen; dnevi i leta minejo nedovedno kak tenya, i ne vrnejo sze nazaj; edno malo i jasz lehko pri • - 72 pri czili sztojim, gde sze mi zglaszi: „szamo do etecz, i nej dale!“ — Ali zato tem vernej scsem moje bisztro vremen hasznoti; tem jedrnej nad duše moje pobogsanyem delati, i tak živeti, da vszako leto, escse vszako voro gotov bodem, z-mirov- nim szrdczom prejk odhajati na ov bogsi sz vej t. I tak zahajaj ze, Ti szkoro szkon- csano leto zitka mojga, zevszemi nevolami i radosztami navklip vu morje vekivecsnoszti! Oh! da Ti ednok vu szodnyem dnevi ne bi proti meni, nego kre mene szvedocsilo; i da bi moj sz-tebe szpomenek za moje szrdcze veszeli i trostajocsi bio! Tebi pa, Vszamogocsi! pred kim je jezero let, kak nika, Tebi bojdi dfka i hvala na veke. Amen. -- 4 » - II. Molitvi na znamenitese szvetke. 1 Molitev na koledni szvetek. \ Na veke bojdi hvalen, ochcseni Zvelicsitel, zivoga Boga szveti Szin 1 Ti szi Ocse Boga ochcsenoszti szvet- loszt, szvejta Odkiipitel! Bogat szi bio, i za nasz szi szirmak posztano zato: naj sze mi po Tvojem szir- mastvi obogatimo. Z-nebeszszi k-nam prineszao veszeli navuk od Bože miloscse i grehov odpiiscsanya; ono pot szi nasz navcso, stera k - Bogi pela, i za našega bla-zensztva volo szi sze gorialdiivao: naj nasz od- szlobodis od hudobe, ino poblidis na vszako dobro delo. Ti szi czlo- ve- ;6 vecsanszkoga naroda naj popolnesi vucsitel, i vszej popolnoszt csiszto gledalo. Czelo vupanye lehko ’ze k-Tebi mam, moj Zvelicsitel! ar sze znaš szmiliivati nad našimi szlabosztami zato: kaj szi i szam trpo mo szkii sdvan bio. Vreden szi naj csisztese liibezni i molenya; ar szi mi po Tvojem gorialdiivanyi blajzensztvo, zvelicsanye, grehov odpiiscsanye, Boga miloscso, i dušni mer szpravo: ino szi znovics nasz porodo nazivo vupanye, na vekivecsnoszt, stera ne more vesznoti, niti sze oszkruniti, niti povehnoti, stera sze mi vu ne- beszaj drži. Dika bojdi Tebi, Boga blaženi Szin, cslovecsanszkoga naroda pri Bogi Szredbenik! kajszi sze ponizo, i — 77 — i pokoren bio do szmrti, czeld do kriza szmrti. Naj czvete Tvoje k- ltidem szkazane liibezni szpomenek do koncza szvejta, ino naj podigne Tvoje naszlednike na diko i 'hvalo- danye. Blazen bojdi med nami Ti, ki szi prisao vu Boga imeni. Blazen bojdi Tvojga rodjenya szveti den. Tvojemi szvetesnyemi velkomi dnevi sze veszeh' te szeri sztarecz, ki pod lejt bremenom obpiiklavsi szvoj od¬ prti grob gleda; veszeh' sze to de- tecze, stero escse guvoriti nežna; veszeh sze bogatecz i szirmak; go- szpod i težak: te szrecsen, i on, koga vnoga szkrb i ne vola tezi; ar etaksi Tvoj velki szpomenek od zemle v-nebesza zanesze vu dlihi vszakoga, ki Tvoj nebeszki navuk po- . 78 - poszliisa ino sze vesi; vszaki mrtelni' cslovek vidi lepše szvoj velki czil i zrendeliivanye ! — Daj, Goszpodne, da i moje szrdcze obesiiti dnesz etakso radoszt, i previdi toga dneva vrednoszt; daj, da ednok vidim Tvojo odiesenoszt, ino Tebe sz-Tvo- jimi odebranimi navkiip diesim ino hvalim na veke. Amen. Molitev na novo leto. Z-dfkov i hvalov idem naj oprvim ete velki szveti den pred Tebe, oh vszamogocsi Bog! sz-koga milosese mi dnesz pa edno novo leto za- csinyamo. Ti szi mene i v-tom pre- minoesem leti milosztivno varvao i vodo, i v-nikom nej veliko po¬ men- 79 — menkati dao, ka mi je duši i teli potrebno bilo. Za to vsze dicsi Tebe zdaj moje zahvalno szrdcze; dicsi Te za ono velko liibezen, kaj szi mi dao zadobiti ete den, kak no- voga leta zacsetek. Ne sztopim, isztina, i vu to leto brezi teskocse i szkrbi; ali niti brezi veszeloga viipanya; i k-torni sze prikapcsiijo naj bogsa i poboznesa goridjanya. Zaisztino! me i v-etom leti vnoge tezine i neprijetnoszti doszegnejo; ar je csloveka zrendeluvanye na szvejti: sze med radosztami i zalo- sztami dozorjavati na ov popolnesi szvejt. Tudi me vu tom leti dojdejo vnoge zadeve na du znoszti poti; vcsaszi me lehko czelo oszlabijo moja dela, i jasz bom zdiihavao za oszlobodjenye; vszem 'zalosztam i ne- — 8o nevolam nebom mogao vujdti v-etom leti. Neprevidna temnoszt pokriva moje prisesztne dneve; i nisteri med nyihmi bodo lehko za mene neszrecsni i pogiibelni. Neszpametno bi bilo od mene: csi bi ta vsza pred szebom szkrivati i od pri- sesztnoszti szame prijetnoszti csa- kati steo. Ali naj zato nika ne presztrasi moje szrdcze; naj prevecs ne tre- pecse pred tem, ka na me pridti ma! Vem, Ti o Bog! ravnaš te szvejt z-modrosztjov, pravicsnosztjov i liibeznosztjov. Pod Tvojov obran- bov sztojim i jasz, i zato mirovno . idem proti tim prisesztnim. Ti szi me do szega mao vU miloscsi Tvo- joj meo; verjem, i poetomtoga me milosztfvno varvao bodeš. Csi sze mi - Si mi ti prisesztni dnevi gli sz-tesko- csami pritijo: znam, vu kom verjem ino sze vupati mam. Vsza moja pripetja i dugovanya nad Tebom sztojijo, oh Bog! i tak ne bi mo- gao z-batrivnim szrdczom vu pn- sesztnoszti nocs poglednotir Tvoja zmozna roka brani mene, i tak ne bi mogao miroven bidti escse teda, csi vsze kre mene dvoji i pomen- kava? Tvoja modroszt ravna vesz te szvejt: i jasz ne bi bio vu Tvo- joj vodbi.' Tvoja ltibezen vsze na- deljava, ka 'zitek raa: i jasz sze ne bi mogao od Tebe vsza dobra vii- pati r Nej! kakoli sze mi zgodi v- etom leti, nika me ne zmoti v-mo- jem vtipanyi; znam. kaj je vsze Tvoje modroszti i dobrote zravna- nye, ino mi na dobro szliizilo bode. Ti 6 — 82 Ti moj Bog! mi bodeš nosziti poma- gao Vitka bremen; Ti bodeš mi leii koto nevol tezfno; Ti vecs ne denes na mene, kak prenosziti mo¬ rem; Ti vcsinis konecz nevoli vu pravom vremeni; i escse jo meni na dobro obrneš. — Oh! zato z- veszelov viipaznostjov sztopim v-to novo leto, i z-onov mocsnov za- gVusnosztjov: kaj mi i v-tom leti bodeš ocsa; i v-nikom mi ne das zmenkati, ka mi na dobro szluzi. Tak je, moj Bog! tiidi vu tom leti, stero zdaj zacsnem, lehko vsza dobra od Tebe csakam. Natura i zitek mi nistera dobra, nistere csiszte radoszti vtalajo; i lejpe vretine od¬ prejo, sz-steri na mene gledocs trost i obeszelje tecse. Z-zahvalnim szrd- czom ’znyih zajfmati, ino sze Tvojim da- - 3 3 - darom, etomi szvejti i 'zitki veszeliti scsem. Naj li verno i jedrno csinim mojo duznoszt: tak i to leto bode meni veszelo i blagoszlovno. Vszigdar poleg diiseveszti csiniti mojo duznoszt: to je moje szveto goridjanye, sz-sterim eto novo leto zacsnem, ta trosim i dokoncsam. Ka szi dobroga goridenem pri za- csetki toga leta: to scsem i na szredini i do koncza csiniti. Ti mi moj Bog! priliko das na vsze dobro. I to dobro tlidi scsem sz-czele mocsi csiniti. Ka mi pozvanye na szrdcze zveze: to bom z-neobtriidjenov je- drnosztjov csfno; csi mi szrecso i radoszt podeliš: mertlicslivo bom ’znyov živo, z-vremenom csedno trzo; csi me pa nevola doszegne: scsem jo mirovno trpeti; csi vidim rie- 6 * - 8 4 - nevolne potrebne: scsem nyim na pomocs i trbst bidti. Kroto na bisztri perOtaj ta leti mojga 'zitka vremen, i vszako leto bliže sztopim z-ednini sztopajom k-mojmi grobi. Csiszta lubeznoszt! neznam jeli dugo ali kratko mam na toj zemli 'živeti! Lehko je to leto naj szlednye vu mojem 'zitki, Naj bode, kak sze Tebi vidi, moj Bog! Ali scsem sze szkrbeti, naj me ta szmert, csi pride vu etom leti, ali vu etoj vori, na nagli ne zasuta; nego me vu vszakom najde gotovoga ta odhajati, gde je moj prdvi dom. Tebi bojdi, oh szvbti Bog! moj 'zitek aldiivani: teda, naj szi vdari gdakoli ta szlednya vora, ona me ne posztrasi; teda vszako voro z-radosztjov ta idem, odkecz szem - 85 - szem prisao, k-mojmi nebeszkomi ocsi, Tvoj oj ocsinszkoj obranbi, szkrb- noszti i liibezni poracsam i v-etom leti szam szebe, i vsza moja diisevna i telovna dohra. Tvojoj obranbi po¬ racsam vsze moje priatele, dobro- csinitele, naj bole pa one, stere szi po naturi i liibezni z-menom mocsno vkiip szkleno. Ka nyim na dobro szliizi: to nyim podeli 6 Goszpodne! Blagoszlovi je sz-Tvojim nebeszkim blagoszlovom; zdrzi je meni na ve- szelje i ttost escse dugo let. Za- szadjaj i vu tom leti praviczo, do¬ broto, jakoszt, vcsenye. Obdrži nam mer vu domovini; odvrni lagoja vremena; pomagaj te odsztavlene szirote, i vsze nevolne Uidi; tro- staj te dresž^lne. Bojdi z - nami. Gosz- — 86 — • Goszpodne! bojdi vu czelom našem 'zitki. I tak bojdi nam prijetno, ti novo leto 'zitka našega; bojdi nam pri¬ jetno zevszemi dobrimi i hudimi prigodnjenyami. Tebe posila Bog, te vekivecsen: da ti bodeš za nasz vretina radoszti i vszega dobroga. Zato nam bojdi prijetno, kak naj veksi dar Boga našega. Amen. Molitev na vel’ki petek. Vszamogocsi Bog! szmileni Ocsa nebeszki! neszkoncsane lubezni Tvo¬ je z-one csude sze jasz dnesz szpo- mfnam, poleg stere szi Ti Tvojga jedinorodjenoga Szina dao na szmrt. Vidim dnesz vu diihi, kak te ne- du- 87 duzen po vnogi mantraj na kriznom drevi diiso piiscsa. Csi je Nyega kriz i szmrt zidovom blodnoszt, grkom pa norija bila: meni, ki szem z - evangelioma szvetloszt dobo, je Bo’za modroszt i zmožnost. Blazen bojdi Nyega szveti szpomenek. On je sz-szvojov britkov szmrtjov meni szpravo: grehov odpuscsanye, diisno veszelje i pokoj; batrivnoszt proti szmrti, i vecsnoga zitka blaženo viipanye. Vekivecsna hvdla bojdi Tebi, diis naši nebeszki priatel, Jezus! kaj szi i za mene na krizi mro. Tebe dicsijo vszi, ki pri Tebi po- csinek najdejo; vszi, ki po Tebi k-Bogi pridejo; vszi, ki vu nyihovoj nemocsnoszti, nevoli i szmrti od Tebe trost zadobijo. Ti szi aldov po- 88 - posztao za moje grehe; ali nej szamo za moje, nego i za czeloga szvejta grehe. Vekivecsna hvala bojdi i Tebi, našega zvelfcsanya Bog, i vsze szmi- lenoszti Ocsa, kaj szi sze z-menom po taksem szredbeniki zmiro. Kak bi mogao zdaj ’ze dvojiti, kaj szi Ti csiszta liibeznnszt: Csi szi sze nad Tvojim jedino-rodjenim Szinom nej szmiliivao: kak ne bi dao Ti ’z-nyim vsze, ka je nam potrebno: Zdaj ze vsza szlobodno proszim ino csakam od Tebe, ka je meni na szvetszko i vecsno blazensztvo potrebno. Vari me, 6 szmileni Bog! da mi szrdcze ne obtrdne, od Tebe ne odsztopi; v-grehov mreže ne szili, Tvojo miloscso ne zavrze, ino sze nigdar ne szpozabi, kak z-dra- - 89 gov czenov szi Ti mene odkiipo. Pomagaj, da vszakomi grehi ta merjem, ino szamo Tebi vu isztini 'živem. I gda Ti, 'zitka Goszpod! tiidi meni te szmrtni pehar naklo¬ niš: teda vu mojem teskom boji daj mi batrivnoszt i trost vu Tvo¬ jega Szina szmrti n ajd ti; ino mojo dušo sz^czelov viipaznosztjov vu Tvoje rdke poracsati. Amen. Molitev na viizen. Na veke bojdi hvaleno Tvoje szveto ime, vszega szvejta Goszpod i Obdrzitel! kaj szi me poleg Tvoje velike miloscse porodo znovics na živo viipanye, na vekivecsnoszt, stera nemore vesznoti, ni sze osz- kru- 90 — kruniti, ni povehnoti, — stera sze mi vu nebeszi dr’zi! — Kak pre¬ drago i preliibleno je to viipanye! Kak neszrecsen bi bio brezi toga trosta. Nemam eti ni meszta, ni blazensztva sztalnora. Preminocse o i krhko sztvorjenye szem na zemli, i na mrtelnoszt me opomina vsze, ka mi li ocsi vidijo. Li kratko vre¬ men trpecsi radoszt talnik szem jasz eti, i vnogokrat ti preminocsi szpomenek; ti vezdasnyi szlfsanye, i ti prisesztni nevol sz-sztrahom csakanye mi vu radoszti pehar brit- ki pelin zmeša. Dabi na veke vu grobi osztanoti mogao, kak ne- szrecsno sztvorjenye bi bio! Ali, Ti vszamogocsi Bog! szi verno za mene szkrbo. Sz-pravicze szveszt- losztjov szi razegnao blodnoszti i dvoj- 9i dvojnoszti temnoszt; sz - Krisztusza sz-szmrti gorizbiidjenyom szi szmrti grozo kraj vzeo; i po nyegovoj odicsenoszti, prisesztne nemrtel- noszti viipanye vu meni dolizape- csato. Kak Jezus, moje vere za- csitel i dokoncsitel 'žive: tak i jasz ’z-Nyim vred 'živo bodem. On je gorisztanenye i zitek; ki vu Nyem verje, csi gli merje, zato donok žive. Gda sze ete odicseni Zvelicsitel szkaze : teda vsza szlaboszt, nevola, bolezen i escse szmrt ta mine; to szprhlivo tejlo nemrtelnoszt naszebe oblecse, i te zemelszki cslovek ne- beszki grata. — Ne poszaga me ’ze ni grob, ni szmrt; Jezus je szmrti mocs, i grobi grozo prevzeo. Zdaj ’ze lehko z-radosztjov velim: „szmrt, gde — 92 — gde je tvoj 'zalecs: pekel, gde je tvoja oblaszt? ali hvala Tebi, Goszpon Bog, kaj szi nam obla- dati dao po Jezus Krisztusi". — Ne osztanem ’ze tak v-grobi ni jašz, ni tiszti, ki szo pred menom preminoli; nego prejk odhajam vu vecsno pokojnoszt, stero je szam Bog szvojemi liidsztvi szpravo. Po¬ magaj, zvelicsansztva mojga Bog, da sze etakse viipanye vu meni od dna do dna bole vkorni; po¬ magaj, da dobro vojszkujem; be¬ zaj csedno szkoncsavam; vero zdr¬ žim, ino pravicze korono zadobim. Amen. — 93 — Molitev na riszale. \ szega szvejta moder Ravnitel, Obdrzitel, nezbrojne dobrote Bog! Ti das vszakoj sztvari zitek, zitka szapo i odiihavanye. Jasz szem tiidi po Tvojoj zmoznoszti; mene tudi Tvoj szveti Diih oživa. Sz-Tvojega naroda szem i jasz; ar szi me na Tvoj obraz osznovao. — Vszigdar szi poszvedocso, kaj Tvoj Diih ravna nasz; ali nigdar nej tak ocsiveszno i szvetlo, kak po Jezusi i nyega apostolaj. Ti szi je sz-Tvojega Duha naj obilnesim mertiikom obdariivao, ino Nyega mocs szi na nyih i po nyih naj bole vovjavo. Po tom szo oni modroszt i razum zadobili, i na isztine popolno szpoznanye prišli; po tom szo na bolvansztva i blod- noszti 94 — noszti voprepravlanve, i na isztine razsirjavanye zmozne skeri posztali; po tom szo nikelko jezer liidsztva na Jezusa navuk nadignoli i pripe- lali, i escse tam evangelioma szvet- loszt razvedrili, gde je prvo gdszta kmicza i temna nocs bila. Oh szvetloszti Ocsa! kak odl- cseno je Tvojga Duha mocs, i od Tebe szhajajocsa isztina to blod- noszt i hudobo obladala! Kak sz- szlabov szkerjov szi 'živo na ne- vervanya mocsnoszti porusanye! — Tomi zmoznomi deli sze i jasz vredno veszelim; i jasz szem po Tvojem Duhi szvetloszt zadobo, i mene vcsf i batrivi Jezusa evan- geliom. Vekivecsna hvala bojdi Tebi, vszej dobri darov Daritel za ocsin- szke — 95 — szke liibezni Tvoje eto szvedocsan- sztvo! Daj nadale po Tvojem Duhi rejcsi Tvojoj mocs vu mojem szrd- czi. Zbiidjavaj, pobogsavaj mi dušo, i vcsini jo pripravno, da Tebe vu diihi i isztini moli. Oh navcsi me, Goszpodne, Tvojo volo csiniti, Tvoj Diih me naj vodi po ednakoj poti. Amen. III. Molitve pri ’zivlenyi sz-Krisztusevov vecserjov. I Pripravlanve k-Krisztusovoj vecserji. Geto z-Goszpon Jezusa, mojga Zve- licsitela szlednyov vecserjov scsem živeti: potrebno mi je prav pre- miszliti: ka je toga szvetoga i zna- menitoga reda czil i haszek. Jezus tak pravi: vzemte ino jejte, to je moje tejlo, stero sze za vasz da, to csinte, kelikakrat csimte, na moj szpomenek. Vzemte, pite sz-toga pehara, steri je novoga testamen¬ toma ali zakona pehar; i to csinte, kelikokrat pijete, na moj szpome¬ nek. Pavel apostol to tudi posztavla za naj veksi czil Krisztusove ve- cserje. 7 * lOO cserje. Gdagodi bodete — tak veli' — jeli te krtih, i pili' te pehar, glaszte szmrt Goszpodna, dokecs ne pride! — Jezus szvojega zitka szlednyi vecser je naj bole taksim delam i zgucsavanyam aldiivao, sz- sterimi je na vucsenike szvoje gle- docs szmrti szvoje szpomenek za blagoszlovni i nepozableni steo djati. Vsze, ka je gucsao i csinio, je na Nyeg ov ° blizanyo szmrt czilalo. „Sz-szrdcza szem zelo — tak je velo -— escse ednok z-vami vecser- jati; zdaj obszlednyim pijemo vkiip priatelsztva szveti pehar; potom vecs ne bom pio sz - sztrszovoga szada; nebeszka hrana me bode hranila vu Ocse mojega kralesztvi. Vi pa, geto sze jasz od vasz od- locsim, szpravte sze goszto vkiip sz-timi 103 — z-mojga raszpetoga Zvelicsitela szi premislavam. Sz-poniznim szrdczom, i z-vrelov zahvalnosztjov, ino tak, idem k-nyegovomi sztoli, da bi pod lasztiven nyegov kriz sztopo, i z- telovnimi ocsmi bi ga vido na nyem visziti. Ar vu etoj szvetoj szpravi ny e g° v a zvelicsitelna szmrt sze mi po ocsiveszni znamenyaj, kakti pred ocsi posztavla. Nej, nej szamo poleg šege — sz-czelim ozrdczom, sz-pravov vii- paznosztjov i z-veszelov zahvalnoszt¬ jov idem k-Tvojmi oltari, naroda cslovecsanszkoga Zvelicsitel, Jezus! zato, naj Tvojega dobrotivnoga 'zitka; hasznovitoga trplenya, i zve- licsitelne szmrti videnye vu meni pravicze, i poboznoga 'zitka liibezen pobudi; da z-vere moje ocsmi vu to — 104 to odicseno domovino — ta, gde Tebe po obladanyi ta Boža odi- csenoszt koroniije — zamerim; i to videnye pa vu szrdczi mojem vero, liibezen, viipanye ponavla; na vsze, kaj e dobro, szveto mocs po¬ deli; vreloszt mi podezge, batriv- noszt oživi; i dušo mi ober ze- melszki vu nebesza podigne. Z-ve- sz^lim szrdczom bodem dicso Tvojo nezgovorno liibeznoszt, sz-sterov szi szvejti zveHcsanye szpravo i od- kiiplenya dela szkoncsao; i szveto oblijbim: kaj poleg Tvoji zapoved i pelde ravnao bodem vsza moja dela. Ti szanr daj k-tomi mocs, i vcsini, da eto delo mojoj nemr- telnoj diisi na zvellcsanye szliizi. Amen. IOI sz-timi vašimi, i jejte teda z-etoga kruha, i .pite z-etoga pehara, szpo- mente sze vszakikrat z-mene, z-va- sega priatela, koga tejlo sze vszako voro za vasz na szmrt da, i koga krv sze vszako vora za vasz vo- preleje. Csi ednoga merajocsega ocso ali priatela szlednye recsi tim nye- govim lublenim mocsno do szrdcza zavadijo: kak szo mogle ete recsi globoko zavaditi i krepko delati vu szrdczaj vucsenikov Jezusovi! Kak z-vrelov liibeznosztjov i za- hvalnosztjov szo sze mogli 'z Nyega szpominati, gdakoli szo z-blagoslov- noga kriiha jeli, i sz-poszvecsenoga pehara pili! Sz-toga tak vidim, kak morem o 1 sz-Krisztusa vecserjov živeti; zakaj pri- 102 prihajam k-Nyegovomi sztoli? zato naimre: naj z-Jezusa, i naj bole nye- gove szmrti szpomenek szi vu szrdczi zmozno ponovim; naj sze na vsze moje duznoszti, i naj bolena bli’znyi moji pravo krszcsanszko liibeznoszt pobtidim i vu nyej sze pokrepim; naj na 'zivlenye poleg vadluvanya Jezusovega znovics szebe ocsiveszno dolizavezem, i nemrtelnoszti bla¬ ženo viipanye vu meni o’zivavam ino potrdjavam. Zato i zdaj, geto znovics sz-tov vecserjov 'živeti 'zelem: naj prvle szpametno premiszlim mojga Jezusa nebeszkoga navuka szvete isztine, i živo szi zapišem vu szrdcze: Nye- gove Bože szvete pelde; nyegovi mok i szmrti szpomenek. Vsze za¬ prem zdaj vo z-moje pameti; szamo z-mojga — 107 — jov, nej sz-sztalnov jedrnosztjov, nej sz-csisztov i nepokaranov ver- nosztjov. Oh zacsiitim, szveti Bog! csi szi li malo vu szrdcze poglednem, mojo szlaboszt i zaglednem mojo grehoto. Escse teda, gda mi je vola na dobro zravnana, i mi na szrdczi lezi po- bogsanye, morem vadili vati: kaj szem z-vnoge sztrani nepopolen, i ozdalecs od czila pred mene po- sztavlenoga. Csi etak modro vu szebe sztopim: nemorem sze zadr¬ žati, kaj nebi sz-szebom nezadovolen bio. Csi me diiseveszt szkvarjlije: kak neszrecsen sze stimam, kaksa tuznost i zallivanye zgrabi mojo diiso! Csi gli ne vidim vu szebi velki grehov; escse me i ti mensi sztroszijo, — i ta miszel: kaj szem nej io8 — nej ti sz ti, steri bi meo bidti, me czelo dolipobije, kaj ne szmem ocsi k-Tebi, 6 Bog szveti! prizdignoti. Ar kak bi i mogao sz-pravov vii- paznosztjov k-Tebi idti, ki szamo to dobro ltibis, i nesztanoma mi glaszis: „bojdite szveti, kak je vas Bog szveti". Ah! globoka rana nasz pecse, vrta nam vu szrdczi csrv ne- pogihnyeni, csi sze z-grehov naši csrsztvo szpomenemo! I kak bi mogli mi nacsi pred Tvoje szveto licze sztopiti, kak sz-szramotov i ’z-'zaliivanyem; kak ne bi sz-poniz- nosztjov k-Tebi zdehnoli: „Goszpod- ne! szmiliij sze meni grešniki \“ Blaženi szmo: kaj escse pri naj veksoj grehoti nej nam trbej vu Bozoj miloscsi dvojiti!. Pravicsen, szmileni, dugotrplfvi je nas Bog! ki sz-szmi- 105 Verdevanve szamoga szebe. T ebi ; oh vsze lubezni Bog! glih- nesi bidti — to je moje veliko zrendeliiva'nye, k-steromi primerno živeti i delati mam. Ali kak bi mo- gao to pred Tebom. Vszaznajocsi! zakriti — szamo kroto hitro poza¬ bim mojo duznoszt, i zaosztanem ozdalecs od czfla, steroga szi pred mene posztavo. Etoga zitka szkrbi i potrebcsine mi hitro dušo i szrd- cze zmotijo! kaj to edno, stero je potrebno, lehko z-ocsi zgubim, i diise blazensztvo nize prestimam, kak ete szvetszke radoszti i dugo- vanya, i prekroto sze pogrozim vu ta, stera tejlo pozelava, sz vej ta huda pekla, zapelavsztvo, vnogi zlocsaszti liidi lescsecsa szrecsa, zvtinszki sztan ’zitka — i o6 — 'zitka mojga — to vsze kak mi pogiibelno szegne do szrdcza; od- rata od dobroga i v - szkvarjenoszt zapela! I kak vnoge zmozne ne- priatele ma obladati odznotra ta poboznoszt! Kak vnozino nisziki 'z6l, szilni i neredni naszloboszt pre- 'ziga, sztiszkava moje prszi! Kak vnogokrat szem szlab nyim proti- sztanoti, nye obladati! Ah! hitro pomenkam, szkleknem na poboz- noszti poti; ali pa na nyej nazdrt idem, geto bi naprej mogao idti! Csi gli ne * pregrešim szam rad: goszto szpadnem donok, ali z-ne- szpametnoszti, ali sz-szlaboszti, ali sz-szile. Csi sze grehov g-p habam! bfne donok nesztanoma csinim; csi sze na vekso popolnoszt gli pascsim : donok nej vszigdar zevszov mocs- jov, 109 — sz-szmilenimi ocsmi gdeda na preš- o nike; odpuszti nyim presztope: csi je szpoznajo, 'žaluj o, sze pobogsajo; ki sze ne radiije grešnika szmrti i pogiibeli, nego scse, naj sze szpo- kori i 'žive: —• tak je nam oznano On, ki je za nase grehe na krizi mro. Ah! nezrecsna je Tvoja lii- beznoszt, szvetloszti Ocsa; — vta- las onomi, ki je globoko szpadno, trost, pomocs i obeszelje, csi sze k-Tebi povrne i pokoro csini, Na to sze szpomenoti, na pra¬ vo vardevanye sze zbuditi, na po- bogsanye nadignoti, i sz-Tebom, szveti Bog, sze miriti — to je nase krszcsanszke czerkvi on velki red i czil, steroga mi szpoved zovemo. Vredno sze racsuna ona med naj znamenitese i lepše redi krszcsan- sztva I IO sztva našega. Ta szpoved pela globse v-nasz szame, opomene na nase zrendeliivanye; i Tvojo veliko liibeznoszt, 6 Bog, nam pred ocsi posztavi; i glaszi nam vszej grehov odpiiscsanye: csi odpovemo vszo blodnoszt, grehoto; i szamo Tebi, i Onomi, koga szi poszlao — toj praviczi i poboznoszti — zivemo. Oh! kak szveti i blagoszlova pun red je tak ta szpoved! Vu toj dnesz tal vzeti je i moj czil. Bla- goszlovi moje goridjanye 6 Ti, od- koga vesz blagoszlov szhaja. Vcsini me po Tvojem Duhi za vrednoga, da dobro posztanem pred Tvojim liczom, i sz-Tvoje recsi Glaszitela vliszt k-mojemi miri csiijem on trost: odptiszcseni szo tebi grehi tvoji! Prvle, 111 Prvle, kak bi vu toj zvelicsi- telnoj miloscsi tal vzeo, ka bi mo- gao bogsega csiniti, kak osztro vu szebe poglednoti, i pred Tebom, ki escse ta szkrivna vidiš, moje szrdcze szoditi, vardenoti, i zeznati: jeli szem sze vreden Tvoje dejte, i Tisztoga naszlednik zvati, ki je nigdar nej greh csino, i vu koga vii- sztaj sze je jalnoszt nej znaisla? Jeli szem vszigdar — etak sze scsem vardevati — pred ocsmi meo moje zrendeliivanye; i jeli szem sze pascso nyemi 'živeti? Jeli mi je na szrczi bilo moje duše zvelicsanye? Jeli szem te lejpe prilike na haszek obrno? Jeli szem vszigdar naj prvo setuvao za Tvojim kralevsztvom i za Tvojov praviczov, 6 dober Bog ! Jeli szo me nej szlepile te szvet- szke I I 2 szke žele; vu ta zemelszka pogro- zile, i k-onomi pribile, ka je pre- minocse r Jeli szem pazo na zna- menya od Tebe k-mojmi zyelicsanyi dana, ali szem pa lehko ona za- miido na haszek obrnoti? Jeli szem vzeo Tvoje zapovedi gori; ali szem je pa vnemar zametavao; jeli szem ziveo poleg nyih, ali szem pa okorno proti nyim brszao? Jeli szem sze pascso moje szrd- cze, naj bole nyega szlabi sztran, moje prijetne naklonoszti i navade, bole ino bole szpoznatir I csi szem kaj naisao, ka je proti dtiseveszti i veri; jeli szem ono vosztrebiti sze pascao r Jeli szem sze zevse mocsi bojiivao z-mojmi ’zel^.mi; sz-szvejta zapelavsztvom: ali me je pa lehko hitro posztraso moje poboznoszti ne- — 113 — nepriatel — te greh i nyega mocsr Jeli szem, Tebe, mojga Boga, zvao vu boji na pomocs, ali szem pa ne- szpametno vu nevoli morjiivao i vczagiivao. Jeli szem sze habao nej szamo ti veksi, nego i ti mensi grehov: Jeli szem bio jedrni escse vu ti naj mensi duznoszt szpunyavanyi: Jeli szem csinio, ka szem duzen bio, z-dobrovolnim szrdczom; ali szem pa lehko nikaj nej marao za du’z- noszti moje — i csi je kaj vcsinj e- no, nej je nacsi, kak sz-szilov i sz - triiczom ? Jeli szem moje krepkocse, stere szi mi Ti! oh Bog! vtalao, na pravi haszek obracsao; ali szem pa ’z-nyimi hudo trzio? Jeli szem bio poleg pre- mocsi drugim na haszek: tim po- treb- s trebnim na pomocs, tim opadnye- nim na opravo, tim zalosztnim na veszelje, tim szlabim na podperanye : ali szem lehko vszem tem na te’zino i škodo bio ? Jeli je nevoscsenoszt, gizdoszt, szkoposzt i driiga hudoba uej szlepila mene? Jeli szem ’ziveo vu miri z-onimi, med stere szi Ti mene, oh Bog, posztavo ? jeli szem je nej zbantiivao, obsalo? Jeli szem bio, kakti krszcsenik, drugim na poszvejt; ali szem je pa lehko z-hii- dim djanyem, z-zlocsasztim zitkom, zapelaVnov peldov te ne duzne szpacso, pokvaro i nyim v - pekel pot pokazao? Vszaznajocsi! kak bi to vsze pred Tebom, ki vidiš szrdcze, i znaš vszake miszli, mogao szkriti; kak bi sze mogao stimati, i za bog- sega sega držati, kak szem? Nej, hej, moj dober Bog! ne szkrivam moji binov; — vadlujem raj eti pred Tvojim liczom, kaj szem nej tiszti, ki bi mogao bidti; nisterocs szem zavdaro: ali szam rad, ali sz-szlabo- szti od prave szteze, stera bi me k-Tebi pripelala. I ovo! zato pri¬ hajam zdaj k-oltari Tvoje nezbro- jene milosze, — klecsecs zdiihavam k-Tebi, oh milosztiven Ocsa! za grehov odpliscanye, Ti ki vszakomi rad odpiisztis, ki sze povrne i Tebi žive — odpiiszti i meni moje grehe, sz-steri sze zdaj voszlecsiijem; i Tebi szamo, i Onomi, ki je za mene mreo, živeti scsem. Daj Ti szam mojemi pravomi goridjanyi blagoszlov, po- szveti mi volo. Amen. 8 * Utrasnya molitev vu dnevi prihajanya k - Krisztusovoj vecserji. Ete den, na steroga szi me Ti, dober Bog! zbiido, je na mene gle- docs kroto velki i znameniti; ar idem k-mojga Zvelicsitela Jezus Kri- sztusa sztoli, i vu vecserji na nye- gove szmrti szpomenek szpravlene tal vzemem. Kak nezgovorno bla- zensztvo je to! On, ki je szveti i csiszti, te Bo’zi Szin, scse sze z-me- nom vu Diihi vjedinati, i sz-szvojov Božov mocsjov vu meni tak delati; kak je vu szvoji vucseniki delao, gda je etak nyim gucsao: „Vzemte i jejte, to je -moje tejlo, vzemte i pite, to je moja krv.“ Oh, da nebi szamo z-viisztami prihajao k-nyega sztoli; n 7 — sztoli; clabi ozdalecs od mene bile vsze miszli, stere me blodijo, na krivo pot zavrnejo! Dabi sze moje szrdcze sz-pravov lubeznosztjov k- onomi prizdignolo, komi szem tak prevnozino duzen! Vszega dobroga vretina, milosztiven Goszpon Bog! v-szadi Ti szam v-mene pravo po¬ božno naklonoszt; nadigni mi szrd¬ cze, da odsztavi vsze grehe, i poliibi li tiszta, stera szo vecsna, i preszto- jecsa. Zažgi vu meni ono vero i za- gviisanye, kaj je i meni szpravleno po Krisztusi odkiiplenye i zvelicsa- nye. Pobudi me k-mojmi Zvelicsiteli na pravo llibeznoszt i zahvalnoszt. Dika i hvala Tebi, 6 vsze lli- bezni Bog! kaj szi me med blod- nosztami i grehi nej nihao brezi trosta; nego szi za mene Tvojga Szina Szina na szmrt dao, i po nyem meni zvelicsanye szpravo. Hodi, Ti moj nebeszki priatel! razveszeli moje szrdcze. Ti, ki szi na krizi aldii- vani, ali zdaj na Boga deszni gosz- podiijes, hodi, delaj v-meni sz-Tvo- jov Božov mocsjov. Bojdi mi trost, geto 'žalujem moje grehe; bojdi mi vracs vu vrazaji diisneveszti, — bojdi mi szpravicsanye, poszvecse- nye, veszelje i viipanye. Oh kak 'žeja moje szrdcze Tvojo miloscso! scsiszti mi szrdcze od vszaki grešni 'zelnoszt, i napuni je sz-szvetimi naklonosztami, da nika tak kroto ne’zelej, kak Tvojo veliko milosco. Pripravi me Ti szam, vszamogocsi Bog! da ne 'živem sz-tov szvetov veczerjov meni na szkvarjenye, nego na zvelicsanye. Amen. 119 — Driiga molitev na te iszti den pripravna. Bluzi je ’ze ta vdra, vu steroj z-vecserjov mojga Zvelicsitela Jezusa 'živeti scsem. K-Tebi zdignem moje szrcze, vszaznajocsi Bog, vu eti sz veti i znameniti megnenyaj. Ne doptiszti, kaj bi eto voro neszpametno, ali sz-krivirrii miszli ta potroso. Odvrni od mene ono miszel, liki dabi ta szpoved brezi vszega lasztivnoga pripravlanya lehko zvelicsitelna bila; ali pa brezi vszega pobogsanya gre¬ hov odptiscsanye szpravila, i to pravo poboznoszt dopuniti mogla. Oh nej! ne da ta proszta te- lovna hrana i pitvina on blagoszlov, steroga sze mam viipati z - etoga szvetoga dela; nego to, ka pri tom moja 120 moja pamet miszli, szrdcze szlisi, i duša szi goridene; ■— to: csi po tom mojo pamet od ti zemelszki k-tim vecsnim zravnam; na duznoszt moji jedrno szpunyavanye sze na- dignem; vu meni pravo bli’znyo liibeznoszt pobiidim; nemrtelnoszti viipanye ponovim, i ono blazensztvo vu dtihi naprej kostavam, sz-sterim sze, csi verno vu boji proti grehi obsztojim, vu tom bogsem szvejti obdarujem. Oh! ravnaj Ti szam moje szrdcze, vszaznajocsi Bog! da v-eti zvelicsitelni haszkaj tal vze- mem, vu steri me Jezus po szvojoj szvetoj vecserji talnika vcsiniti 'zelej. ’Z-nyega szpominanye me naj na- puni, kakti k-mojmi naj veksemi dobrocsiniteli, sz-pravov liibeznoszt- jov i zahvalnosztjov, geto sze ’z-nye- gove I 2 I gove pelde szpomenem. to me naj nadigne, da sze i jasz na takso po- polnoszt pascsim; ino me naj za- gviisa: kaj sze szamo tak vredno racsunam med nyegove verne, csi taksa naklonoszt jeszte vu meni, kak je vu Jezusi bila; csi proti mojemi haszki szem gotov z-dru¬ gimi dobro csiniti, escse nepriatele pomagati, i vsze pozvanye verno szpunyavati! ’Z - nyega szpomenek mi naj dobro zarazmeti da: kaj szem nej szamo prajh, nego szem i na vecsnoga zitka i blazensztva orokiivanye pozvani i odebrani. — Oh Ti! od kogfa li szamo vesz do- ber i popolen dar zhaja, vszamo- gocsi Bog! me vcsini za vrednoga goszta pri vecserji Jezusovoj; daj da z-vrednim talom prihajam k-nye- g a 122 ga oltari, i vcsini, da ’z-nyegove szmrti szpdmenek bode na mene i na vse krszcsane gledocs blago- szlovni. Amen. Kratko zdiihavanve pri oltari med v’zivanyem Krisztu- szove vecserje. Jezus! klecsim pred oltarom Zdaj Tvoje liibeznoszti, Da z-vecserje Tvoje darom Živem vu poboznoszti; Szpomfnam sze sz-Tvoje szmrti, Szjecsiijem sze z-grehov grdi. Hodi, sztopi zdaj vu mene, Z-dlihom mojim sze vjedinaj, Naj 123 Naj sze v-mene duh Tvoj szklene Zdaj v-ti nebeszki hrana]. Hodi, szciszti grešno szrdcze — Jezus I zitka szvetlo szuncze! Amen. Hvalodavanve za ’zivlenye sz - Krisztusovov vecserjov. L - zahvalnim ino veszelim szrd- csom odhajam od Jezusovoga, mojga Zvelicsitela, szvetoga oltara. Hvala ino dika, Tebi, oh szvetloszti Ocsa, nas milosztiven dober Bog! za vsze dobre miszli i naklonoszti, stere je vu meni eto vezdasnye ’zivlenye poblidilo; za vszako duševno ra- doszt i obeszelnoszt, stero szi mi 124 - Ti, moj Bog! podelo. Sz-Tebe szem szi premislavao, moj nebeszki Ocsa! i ah! dabi to sz - prave liibeznoszti csinio! Tvoj blazen szpomenek, moj dragi Jezus! szem szvetio, i ah! dabi ga zahvalnim szrdczom li szvetio! Prilika mi je bila na po- biidjavanye vszega dobroga, i ah! dabi sze li prav za žgalo moje szrd- cse na vsze dobro. Ti vszaznajocsi! vidiš moje szrd- cze i miszli: szmiluj sze i eti mo- joj szlaboszti; ka je pa dobroga vu meni poblidjeno, daj onomi mocs, da sze vkorni i szad prinaša na 'zitek vekivecsen. Daj da onomi vadliivanyi, steromi szem sze dnesz pa z-novics dolizavezao, na poste- nye i diko živem; daj da z-mojim zitkom i peklov tak szvejtim, da drugi — 125 — driigi to vidivsi, dicsijo Boga ne- beszkoga; daj da ono pot, na stero szem zdaj naravnani, — to poboz- noszti pot •— verno jedrno hodim, i vsze prilike na haszek obracsam, po steri mir, Božo mfloscso i duše zvelicsanye zadobiti morem. Szveto Ti obecsam, moj Bog! kaj mojo obliibo, stero szem dnesz vcsfno, prav szpunyavao, nesztanoma na szebe pazio, moje duznoszti pred ocsmf drzao, i ete den vszigdar na miszli meo bodem. Pomagaj me vu vszem etom Ti szam, ki vcsiniti znaš to, naj to dobro scsemo, i to: naj doprineszemo. Obdr ži me do koncza vu veri, viipanyi i liibez- noszti, da tak Tebi, ino oszlobo- diteli mojemi, Jezus Krisztusi, vszig¬ dar bodem prijetnesi, popolnesi, i k-ne- 126' - k-nebeszkomi blazensztvi, i nyega v’zivanyi gratiijem pripravnesi. — Amen. Vecserasnva molitev vu dnevi szpoveda. Dokoncsava sze ze te bla¬ ženi szveti den, yu sterom szi Ti, teliko do- oh velke miloscse Bog bra z-menom vcsino. Escse ednok k-Tebi zdignem moje szrdcze, escse ednok dicsim Tebe z - zahvalnim szrdczom za vsze one blagoszlove, stere szi meni clnesz podeljavao. Oh dabi znao ono miloscso, na stero szi Ti mene dnesz vrednoga djao, vredno postuvati, i pri meni za obsztojecso vcsiniti. Ti szam po- krepi, oh szvdti Bog, Ti szam vesi ni za 127 — za sztalne i hasznovite one dobre naklonoszti i goridjanya, stera je vu meni dnesz Jezusovi dobrot szpo- menek pobudo. Daj da vu duzno- szti moji od dnesnyi mao z-novov mocsjov i z-novov jedrnosztjov ho¬ dim; vu meni pobiidjena dobra na- menyayanya verno szpelavam, i czeli moj zitek tak zrendeliijem, kak sze ednoga taksega krszcsenika dosztaja, ki sze sz-szpoznanyem Tvojega szve- toga Imena i z-Tvojim jedinsztvom hvali. Znam i csujem, kaj i escse zdaj jeszo vu meni falinge, bini, i hude naszloboszti. Oh moje lasztiv- no szrdcze, grešni moji naklonoszt i zel mocs, i toga szvejta zapelav- na pelda me i potomtoga na vnoge noroszti i grehe vabila bode. Bojdi z-menom, oh Ti, ki szi escse vu ti sžlabi — 128 szlabi zmozen, bojdi z-menom, gda sze szkiisavam, i gda mi szlabo szrdcze pomenkati scse. Ona mi- szel: kaj Ti vsze znaš i vidiš, i moje dnesnye obliibe szpomenek — naj krejpi mene, i da mocs protisztanoti, gda me krv i tejlo na takse krivo djanye rata, stero sze protivf z-mojmi duznosztami i z-diisnovesztjov. Tebi, mojga 'zitka Goszpod i Ocsa! sze od dnesnyi mao bole prejkdam; i na Tebe zavupam szam szebe i vszo mojo sztavo. Vodi me i nadale sz-Tvojov pomocsjov, dokecs vu etoj mrtel- noszti domovini vandram. Bojdi i v-etoj prisesztnoj nocsi moj Bra¬ nitelj i vari me od vszega, ka mi skodlivo i pogiibelno ma bidti. Dopuszti, naj viitro vu novoj mocsi 129 gorisztanem, i z-novov jedrnoszt- jov, z-yeszelitn szrdczom idem po m oj ga pozvanya deli. Tebi scsem, oh Goszpodne! 'živeti, Tebi scsem vmrejti; i kak vu 'zitki, tak vu szmrti vu Tvojoj dobroti i miloscsi položim vszo viipaznoszt. Amen. 9 IV. Molitvi razlocsni sztavaj pripetjaj ’zitka. Molitev szrecsne sztave csloveka. Vekivecsne hvale i dike vreden Goszpon Bog! kak vnogo zrokov mam Tebe dfcsiti i hvaliti: csi szpa- metno poglednem mojo sztavo i szrecso; csi premiszlim, kak doszta szem szrecsnesi od driigi moji je¬ zero priatelov. Vidim vnoge kre mene, ki vu sziikesfni tesko sze nevolivajo, szamo szebe i te szvoje zmetno branijo, te szkuzen ocsa za krtih kricsecso deczo nemore nahraniti. Jasz pa, ki szem nika nej bogsi od nyih, vu vnogom blago- szlovi obiljavam; radoszti i vsze do¬ bro po voli vzivam. Nemam szamo te- 134 — teliko, kelko mi je od dna do dna potrebno; nego i taksa dobra la- dam, stera mi na 'zitka vekso leh- koto szltizijo; mam priliko bole ino lezi szi goridjanya voszpelati; otroke lezi i csednej gorihraniti: mam dati tim potrebnim, zmocsti tim nevolnim, potrostati te dre- szelne; vszepovszed sze moje obil- noszti szadi lehko voszkaziijo, moje delavnoszti krama razširjava. Oh moj Goszpodne i moj Bože! sto szem jasz? Ka je moja czela hiza, kaj na teliko Tvojo ocsinszko lii- beznoszt na meni odfcsisr Prajh i pepel szem; i Ti sze donok z-mene ne szpozabis! Vsze, ka mam, Tvo- joj miloscsi i dobroti mam zahvaliti. Oh! da to nigdar nebi z-moje pa¬ meti voodislo! Oh! dabi sze vszig- dar, i3S — dar, gda Tvoje dari vzivam, sz-Tebe, mojga naj veksega Daritela, szpo- meno! Ali jaj! kak hitro sze sz- Tebe szpozabimo, kak lehko zgiz- damo, i nazaj 'zivemo sz-Tvojimi blagoszlovami, oh Bog! gda nam szrecsa szvejti, i dobri dnevi sze lescsfjo! Vari me, oh szveti Bog! od etaksi grehov. Daj da sz-Tvojmi darmi vszigdar modro 'živem, mojo nevrednoszt szpoznam; ino sze na zahvalnoszt i vupaznoszt nadignem. Vcsini me na Tvoje dari vsze bole vrednoga, i vesi me nye tak gle¬ dati, kak pred Tebom na pravo pobo znoszt prijetna zbudjavanya. — Daj, geto sze Tvojim darom ve- szelim, da sze i z-o"ni szpomenem, ki szo od mene szirmaskesi i po- mocs potrebujejo, ino je poleg pre- mocsi 136 — mocsi razveszeljavam. Naj bole daj, da szi na dušo kroto pazim; i ne doptiszti sz-timi szvetszkimi szebe na veke szkvariti. Tak me ravnaj vu vszem, da ne bodem szamo eti na zemli zadovolen i szrecsen, nego i na ov bogsi 'zitek, gde nega preminyavanya, nigda sze pre- praven najdem, i moja dtisa sze vu Tvoji dobrotaj veszeli na vek’ i veke. Amen. Molitev szirmaske sztave csloveka. Nej, kak mi zelemo, nego kak Tvoja modroszt i liibeznoszt za do¬ bro najde, talas Ti vo eta szvetszka dobra, oh velki Bog! szvoritel i ob- — 137 — obdrzitel etoga szvejta! Niszika ne- volna sztava mi je v-tal prišla; 'zi- tek mi je z-vnogimi teskocsami, z-zmetnimi szkrbmi obvzeti; tenki je moj 'zives — szirmastvo je moje pozvanye; mokre szo mi goszto- krat ocsi, gda sze drugi radiijejo; tiizen je moj zitek; drugim sze szrecsa lescsi, mene odorjava. Ah! zalosztno je pri tom moje szrdcze, i vnogokrat sze nezadovolnoszti, tožbi i tuznoszti prej k piiszti! —• Oh odpiiszti mi, vsze dobrote Bog! csi vu etaksoj mojoj neprijetnoj sztavi szlaboszt nad menom mocs vzeme, i sz-szkuznimi ocsmi gledam gori k-Tebi, i nemiroma zdiihavam, i grešim proti Tebi. Ali i szpoznam i 'žalujem moje grehe; eti pred Tebom szveto obliibim, kaj poetom- toga — 13 « - tog a protisztanem etaksim nemirov- nosztam,. moje nevole zrok pogled- novsi i zitek pobogsavsi sz-Tebom i sz-Tvojim ravnanyem sze zadovo- lim. — I jeli szem nej szam zrok mojemi szirmastvi r Jeli szem nej bio manyi, gde bi jedrni; neszpa- meten, gde bi cseden; zapravlacs, gde bi mertucslivi mogao bidti ? Zlocsaszti zitek, neszpameten red, zapuscsanye, — to, jeli me je nej v-neszrecso sziinolo ? Ti vszaznajocsi Diih! znaš, gde je moja falinga; csi szem pregreso, odpriszti mi, i pomagaj mi 'zitek pobogsati. Csi szem pa nej szam zrok moje niszike sztave: oh daj mi zadovolnomi bidti; daj mi premiszliti, kaj je Tvoja mo- droszt za dobro najsla mene vu etakso sztavo posztaviti. Oh Ti szam me 139 me tak szpoti. Daj mi znati, kaj je nej vsze dobro, ka nam szrdcze 'zelej i ka sze nam za dobro vidi. Ta lescsecsa sztava ne da pravo blazensztvo, duševni mir i pokoj. Vnogi zmozni i bogati szo doszta neszrecsnesi kak sziromak, ki z-vel- kim trudom szvoj 'zitek hrani, i vnogokrat bi sze radi 'znyim menyali. Szamo ta zadovolnoszt da pravo blazensztvo — obzlati escse to oka¬ jeno htiticzo, i 'zmajnoga vcsini te naj bole proszti krtih. — Nej je cslovek, ki z-vnogim lada, lepo sze lescsf; nego ki szvojo duznoszt ver¬ no csini. — Znam dobro, moj mi- losztiven Ocsa! Ti i meni necses hlido; Ti poleg vrednoszti meriš Tvoje dari — i csi bi jasz vecs vreden bio, vecs bi na mene za¬ vil- — 140 — viipao — To bojdi moj trost vu czelom mojem zitki. Tebe, mojga Boga, i moji diiznoszt, csi sze verno držim, nigdar sze ne vkanim; sz- Tebom szem na veke’ blaženi. — Amen. Molitev szliizecsi oszob. Z - modrosztjov i dobrotov rav¬ naš, Ti oh Bog! vszakoga csloveka sztavo; i kamakoli ga posztavis: scses naj veszeli žive na szvojetn meszti, i verno opravla du’znoszti szvoje. Ne daj sze mi sz-toga, oh dober Bog! nigdar szpozabiti. — Isztina, vu niszikoj sztavi sztojim, gde me vnoge teskocse dohajajo: ali Tvoja vola je, oh moder Bog! .naj vu toj 'živem, i tak tiidi scsem vu — 14 1 — vu nyej mirovno i zadovolno 'živeti. Csi je escse tak niszika pred me- nom ta sztava: ali zato mrmrao nebom; ar znam, kaj i jasz drugim hasznoti morem, csi moje duznoszti verno szpunyavam, I to da szamo meni vrednoszt i prostimanye pred Bogom i liidmi. Pred Tebom, oh Bog, nega preberanya oszob, pred Tebom je prijeten vszaki cslovek, ki dobro csini, bojdi szi on veksega ali mensega reda, bogatecs ali szir- mak, goszpod ali szluga. Zato bom zadovolen z-mojov sztavov, i ne- sztanoma sze pascso bom li Tvojo miloscso zadobiti. Csi me kaj tezi, Ti bodeš me pomagao — tak ne po- menkam pod niksim bremenom. Je¬ drno opravlam moja dela; szamo oni haszek gledam, kem szliizim, i vsze verno 142 verno vcsinim,' ka sze mi zapovej. To dobro ime i csiszte vernoszti hvala mi naj ober vszega na szrdczi i pred ocsmf bode. Zahvalen, po¬ nižen, pokoren szem duzen bidti onim, od steri viszim; i csi gli sze mi vidi, kaj vcsaszi z-menom ne- pravicsno denejo: escse i teda oz- dalecs bojdi od mene vszaka okor- noszt, szrditoszt i nevernoszt. Rav¬ naj, 6 Goszpodne! vsze moje szto- paje, i pomagaj mi vu mojoj sztavi to bidti, ka szem bidti duzen. Oh kak szem blazen, csi szi znam verno opravleni duznoszt szvedocsansztvo dati, i ednok sz-csi^ztov dtisnov- vesztjov pred Tvojim szodnyim sztol- czom posztanoti. Z-darovnitimi recs- mi bodeš Ti mene hvalo: Veren i pobožen szluga, nad malim Szi ve¬ ren — 143 — ren bio na szvejti, zdaj ’ze vecs scsem na Tebe zaviipati; idi vu vecsno radoszt! Amen. Molitev vu mladoszti. Z - dikov i hvalov idem zdaj pred Tebe, oh llibeznivi Bog! ki z-do- brotov i miloscsov gledaš na mene — Tvoje dejte — ino me vszako voro zitka mojga sz-Tvojimi ne- beszkimi darmi blagoszlavlas, raz- veszeljavas. Ti mi daris zdravje i krepko mocs; Ti szegrevas k-me- ni szrdcza verni moji roditelov i szkrblenikov; Ti mi das zadoszta prilik moj duh popolnavati, moje szrdcze pobogsavati; v-nikom mi ne das zmenkanya viditi, ka mi szrecso i — 144 i blazensztvo naprejpomaga. Oh, vzemi gori mojo szrecsno hvalo, i bojdi escse nadale zmenom, kak szi i pred temtoga z-menom bio.' Lejpi tal zitka — czvejt, proto- letje je ta mladoszt. Zdaj mi czvete zitek, mocs i zdravje; vsze je frisko i csrsztvo vu meni; ta zdrava krv ednako tecse po moji zilaj: pamet je osztra; ocsi szo szvetle; roke friske, czela natura na vsze szpo- dobna. Ali ne bode to vszigdar tak. Vremen te czvetecse mladoszti hitro ta pretecse; i ka zdaj po- szejam, taksi szad bodem szledi zeo. Szveta duznoszt mi tak bojdi: te moj lejpi tal zitka modro ta tro¬ siti; pamet szi osztriti; k-lepim na¬ vadam sze privcsiti; vszega dobro- ga szemen szi vu szrdcze poszejati, sz-szte- — 05 — sz-steroga ednok lejpi jakoszt mla¬ dike zrasztejo, cvetejo, i szlatki szad prineszejo. Etak mi pomagajo moj Bog, vremen mladoszti moje ta tro¬ siti, da mi ne bode trbelo nigdar sz-szramotov nazaj poglednoti na ta pretecsene dneve. Szkliszka je ta mladoszti pot, po steroj hodim. Ah! gdagda sze pobiidijo vu meni 'zelnoszti i na- klonoszti, stere me zmotiti scsejo. ■Szvejta szkiisavanya, rejcs -zapela- sztva, i mocs krivi peld me ne iscsejo szamo ednok od prave poti na krive szteze zavrnoti; i na taksa dela napelati, stera pred szodnvim sztolczom diisneveszti i zdrave pa¬ meti nemorejo posztanoti. Oh Ti, ki szi escse vu szlabi zmozen, drži me na pogiibelnoj poti, naj sze n,e po- * IO — 146 — poszkleknem, i ne szpadnem. Daj mi szrdcze vu szkiisavanyi k-Tebi zdignoti, i sz-Tebe sze szpominajocs mojo neduznoszt braniti. Csi sze Tebe držim: znam i verjem, Timi bodeš na pomocs vu boji proti hu¬ dobam etoga szvejta — i das mi obladati. Poleg toga escse bojdi moja szkrb k-dobrim i csednim priatelom sze držati, da mi oni szteber i proszticza bodo, gda me zapelasztvo moti, na hiido rata; ino sze poticsem i kaplem. • ,Daj i pomagaj mi, moj Bogi vszigfdar csiszto^a szrdcza bidti i osztanoti; krive miszli i ’zelenya vu meni gasziti, da ednok, csi sz-Tvoje miloscse mi leta ta pretecsejo, i zitka vecser sze mi približa: ve- szelo sze znam szpomenoti z-vre- mena — 147 — mena mladoszti moje, i nika szi ne- mam na ocsi metati. Dragi i pri¬ jeten naj bode meni tanacs i szkrb oni, ki mene dobro gorishraniti, i z-mene postenoga, szvejti hasznovito- ga csloveka naprejposztaviti scsejo. Nyeh tak poszliisam, bogam, llibim ino nyim vszigdar dosztojno zahva¬ len bidti sze pascsim. Tak sze scsem ponašati, da bodem moji roditelov radoszt, viidanye, gizdoszt, i ednok vu nyihovi szlabi dnevi pomocs, trost i lehkota. Ka je dobro, szveto i hvale¬ vredno, to mi naj poliibi szrdcze. Lejpa poboznoszt, bogabojsijnoszt bodi mojga zitka sznajga, i me naj vodi od mladoszti ino do konca zitka zemelszkoga. Ti bojdi vszig¬ dar z-menom csiszta liibeznoszt! Tvoj 10 * — 148 — Tvoj Duh me naj ravna po ednakoj poti. Amen. Molitev vu sztaroszti. Od nisterni jezer llidi, oh dober Bog? mene i sz-tim szrecsnesega csinis, kaj mi dugi 'zitek 'živeti, i lejpo i velko sztaroszt zadobiti do- ptisztis. Kak vnogo szvetszki van- drarov moji, stere szem na 'zitka poti szrecsao; kak vnogi, ki z-ve- zalom priatelsztva i liibezni szo z- menom bli’ze vkiipprikapcseni bili —- ji nega vecs — szo sze od tecz' roszelili, ta preminoli; jasz pa, ovo! escse "živem; Tvojoj miloscsi i do- } »roti sze veszelim, i hodim to pot, na sztero szi me posztavo. \’ze: csiszto szrdcza zahvalnoszt za u vsze 149 — vsze> oh liibeznivi ocsa! Csi nazaj- poglednem na to pot, po steroj szem ’ze hodo: vnog:a znamenya vzemem na pamet Tvoje liibezni i miloscse. Ti szi mi doszta dobra i veszela podeljavao; varvao szi me od vnogi pogiibel; i csi szi kakse bremen na mene djao: tiidi szi mi je nosziti pomagao; mojo nevolo szi na dobro ravnao; i gda szi I'voj moder czil zadobo: teda szi jo z-mene vzeo. Za vsze to hvali i d lesi Tebe moje zahvalno szrdcze. Bojcli esese nadgle z-menom Ti, szvejta velki Sztvoritel i Ra\ vitel! Vtioge teskoese i nevole szo z-mo- jov sztarosztjov vkiipzvezane. Mocs me vsze bole ta nihava; oesi mi temne, viiha gltiha, pamet pozabli- va, kotrige trde gracsiijo. Szvejt i 'zitek, — i5o — zitek, csi du'ze vsze je bole je odo- ren; nej mi je za radoszti, priatel- sztvo; ta dreszelna i neprijetna me hitro genejo, i na morjuvanye i ne- zadovolnoszt nagnejo. Oh pomagaj mi nosziti, dober Bog! vsze te te¬ mine; i daj mi mocs nad szebom ladati: da ne bodem drugim kre mene na bremen, i onim zitek ne dreszelim, ki na mene szkrb noszijo. Daj, da moj zadovolen zitek tim mladim dobro peldo da: da vidocsi moje ponasanye sze veszeli nyihovo szrdcze, i ednok sze i oni tak vu zimi ’zitka nyihovoga znajo držati. Oh! csi tak zadovolno ta trosim mojo sztaroszt: teda bom glihni k-torni lepomi szunczi, stero pri csisztom vecseri milo i priaznivo zahaja, i pri zahodi sze nazaj- za- 151 — zaszmeje, i cslovecse szrdcze raz- veszeli! Ti mrtelni liidje eden za dru¬ gim ta szpomerjejo, i meni, komi sze ze to zemelszko vandranye szkoro povnoza, vsze bole ptiszti sze vidi' te szvejt. Sz’kimi szem za- csao mojo szvetszko pot, po csa- szoin eden za drugim ta preminejo, i novi liidje kre mene gori-rasztejo. Tim mladim, mogocse, szem proti i tiihinecz, i czelomi szvejti na zme- csavo. Szamo Ti, o Bog! osztanes vszigdar moje veszeljd i obranba, i nigdar szem nej odsztavleni. Moje szrdcze bojdi vszigdar rado pri Tebi; diih moj szi naj nesztanoma pre- mislava i zgriintava Tvojo zmoz- noszt, modroszt i liibeznoszt, stera vsze nase pripetje ravna. Ne bode d ugo dugo ’ze trpela moja pot, szkoro bom na konczi. Nej je dalecs moj tubi grob, steri me pri czili vu mi- rovnoszt prime — dolidenem szkoro mojo vandrarszko paliczo, i odeh- nem szi od vszej nevol 'zitka mo¬ jega. — Dokecs pa escse trpeli bodo dnevi moji na szvejti, Ocsa nebeszki! vesi me bole ino bole premislavati ino iszkati ta nebeszka, stera ni erja, ni mol ne szkvari, i stera li teda zadobim, esi sze pred Tebom veren najdem. Z-mirovnim szrdczom gledam proti onomi vel- komi hipi, gda od tecz odhajati mam; ar znam, kaj sze ponovi teda moje diise mocs, i pomladi sze czela moja natura, i vu ovom bog- sem szvejti pa gorinajdem moje liiblene, ki szo ’ze naprejodisli. Vido je 153 je bodem; vido bodem i mojga Zvelicsitela; i veszelio sze bodem vo tiivaristvi v nogi angelov i bla- ženi dtis, Tvojoj odicsenoszti, oh vecsen Bog! na veki veke. Amen. Molitev novi hi znikov. L - ltibeznosztjov i Hvalov punim szrdczom sze priblizavam k-Tebi, 6 Ti, ki szi szama llibeznoszt, i ki radoszt i blagoslov podeljavas vsza- koj sztvari. Milosztivno gledaš i na mene, i ne henyas me razveszelja- vati, i z-darmi nadeljavati. Edno velko znamenye Tvoje nezgriintane dobrote szi zdaj pa meni prikazao: kaj szi mi edno dušo po liibezno- szti bliže napoto, k-steroj mi szrd- cze 154 — cze lubeznoznoszt i viipaznoszt vle- csb, stera sze z-nazajemnov llibez- nosztjov i viipaznosztjov za mene lovi; sz-szterov szkoro vu bistva szveti zayezek sztopim; 'zitka etoga novo i prevecs znamenito pot za- csinyam; dobre i hude dneve, ve- szelje i dreszelje, szrecso i neszrecso talati, — i edno tejlo posztanoti mam, dokecs ta szmrt ne raztrga ono lejpo vezalo, stero zdaj szkoro szldenem. Ah! kak vu veszelom sztani sze odperajo ta prisesztna; kak lejpa vlipanya sze denijo na mojoj nebi, kak escse nigdar nevzf- na radoszt szegreva moje szrdcze! Hvala Tebi, dober Boe! ki szi zrok toga tivaristva, v-stero zdaj sztopam. Podeli Tvoj nebeszki blagoszlov; daj da to tiivaristvo bode za naj vre-. tsr 155 — vretina csiszti radoszt, i prilika na popolnavanye i zvelicsavanye. Lej- po, postenya vredno, i znamenito je to tivaristvo, stero zdaj zacsi- nyam. Oh da bi sze sz-pobo’znim szrdczom zacsinvalo, i ’ze pri za- csetki sze mi szrdcze nadignolo na vszej duznoszt szpunyavanye! — Czil toga tivaristva je, da edno szrdcze sz-tim drugim mocsno vje- dinano, zitka etoga bremena leh- koti; dobre dneve bogse, szvetlese vcsini; pravo poboznoszt zaszadja, i vnoge grehe zapravla. Oh Gosz- podne! Ti szam pomagaj poleg toga czila vszigdar 'živeti, nyega nigddr nej z-ocsi piisztiti. Csi me dnevi dojdejo, szteri sze mi ne bodo vidli: liibeznoszt i pomocs je zlehkoti, i Ti, oh Bog! teda, tecla, gda me naj globse dreszelijo, je na veszelje obrneš, csi li verno csinim, ka mi duzrioszt veli. Lejpa i szlatka veszelja csakajo na mene. Oh daj nyih veliko vred- noszt vszigdar szpoznati, postuvati i vise prestnnati, kak etoga szvejta vnoge druge radoszti. Daj mi vu mo- joj hizi moja nebesza najti; z-dobrim redom i Vernov jedrnosztjov zitek szi sznajziti, i tisztim, stere mi das, to bidti, ka szem duzen bidti. 'beda znam, moj Bo že! bode Tvoj blago- szlov i Tvoja vola nad menom; i z-mirovrtim szrdczom gledam proti onomi hipi, gda me z-etoga szvejta pozoves. Bojdi z-menom, oh Gosz- podne ! bojdi i z-onov dragov dtisov, stera je moje llibezni z-rok, i ne vzemi od naj nigdar Tvojo roko. Amen. iS7 Molitev novi hiznikov pred zdavanvem. Tii je ta edna naj znamenitesa vora 'zitka mojega — ona vora, vu steroj sze mi položi grunt szre- cse ali neszrecse — vora, gde sze mi do szmrti vezalo szklene. Do szmrti! oh velka i szveta miszel: kak mi do szrdcza szegne! — Oh Ti, od koga vesz blagoszlov szhaja, daj Tvoj blagoszlov na to tivaristvo, v-stero zdaj sztopam. Daj da eta vora bode zacsetek zadovolnogn i bla-zenoga zitka; i da to moje delo nigdar ne pozalujem. Zdrzno ali i takajse viipazno sztopim pred Tvoj oltar, gde vecsne lubezni i vernoszti obliibo sz-priszegov potrdim. Oh dabi szpametno, i sz-Tebe, Vsza- zna- znajocsi! sze szpomenocs eto 'zitka tak znamenito dolo i szkrb oprav- lao! Trepecse mi szrdcze, i szkuze sze podavajo. Novi zitek zacsinyam i neprevidna temnoszt pokriva moje prisesztne dneve. Ali, vem, Ti zmo¬ žen i dober Bog! ravnaš i eta pripetja: zato nebom vczagiivao; nego sz-poboznov viipaznosztjov, i dobra viipanyem so bodem proti tim isztim dnevom; i csi verno ho¬ dim vu mojem pozvanyi: lehko szem miroven. Diisa moja, drži sze Boga tvojega; ki te je sztvoro, i do etecz pripelao, i po tom bode nepreszta- noma tvoj Bog i za tebe szkrben Ocsa nebeszki. Amen. — 159 Molitev novi hi’znikov po zdavanvi. I ak je szklenyeno to tivaristvo, to szveto histvo •— i Ti szam, oh Vszaznajocsi! szi csiio mojo prisze- go. Oh! da mi eta szyeta i zname¬ nita vora nebi z-miszli odisla; dabi eto obecsanye nesztanoma pred me- nom bilo, i mene pobiidilo ha vszej moji duznoszt verno szpunyavanye. Oh vkornyavaj Ti szam, zmozen Bog! med nama pravo liibezen, je- dinsztvo, mir i radoszt. Ne daj mi nigdar . presztopiti moje obecsanye ; prave llibezni duh me naj vodi, do- kecs eti na szvejti 'živem. Postenye, csisztocsa, ednakoszt, poniznoszt, priaznivoszt i vsze dobro mi szndjzi moj 'zitek. Poszveti vsze moje ra¬ do- — 160 - doszti, i pomagaj mi, Bože! nosziti- vsze nevole, stere na mene i na te moje piisztis. Mirovno, zadovolno i szrecsno mi daj med timi mojmi živeti. Naj sze moje szrdcze boji i ltibi Tebe ; i dtisa moja sze Tebe nesztanOma dr ži; i czeli moj zitek naj bode cziszti i szveti i nep o ka¬ rani : teda mi ne szfalt szrdcza mi- rovnoszt i zadovolnoszt, szrecsa i bla zensztvo. Pomozi, Goszpodne! mene i vsze one, stere szi mi dao na to blazensztvo. Amen. Molitev neszrecsni hi’znikov. Velka nevola le zi na meni, vsze dobrote Bog! i zato hitim pred Tvoje licze, naj moje ranyeno szrd¬ cze pred Tebom vovlejem. Ar je szamo — 161 — szamo pri Tebi trost, batrivnoszt i obeszelnoszt. Ah! to lepo blaženo bistvo, vu sterom vnogi ludje, kak angelje, veszelo 'zivejo, je za mene vretina vnogi britki nevol; i ka bi me eti naj bole veszeliti moglo: to me naj bole, i naj globse rejze, i napuni moje szrdcze sz-tu’znosztjov i boleznosztjov. Oh! odpiiszti, milo- sztiven ocsa! csi vu mojoj zaloszti zaszkuzeni moje roke dvojecs gori k-nebdszam pozdigavam; sze Tebi tožim; i komaj znam mojim szku- zam i to’zbam konecz vcsiniti. Po-, magaj Ti szam, da znam nad sze- bom lbdati, i sz-Tebom i z-mojov verov sze trostati vu toj velkoj ne- szrecsi, stera na meni lezi. Vem, ki Tebe liibijo ino sze bojijo, onim vsze na dobro szliizi. Pra- 11 i 62- Pravicsno i mocsno sze scsem var- devati: jeli szem nej szam zrok moje neszrecse? jeli je nej po mo¬ jem neszpametnom i zlocsasztom ! ponasanyi ta nevola na mojo glavo prišla r jeli je nej nevernoszt, na- turno, szilno szrdcze toga zrok, kaj nyevka i nemirovnoszt med nama lada ? I jeli sze tudi pascsim zmi- riti, bin popraviti; jeli scsem po etomtoofa vernese i mirovnese szrd- cze meti i zdrzati? Oh vsze vsze bojcli od mene doprineseno, ka nyevki konecz vcsiniti, i to drago jedinsztvo nazaj szpraviti more. — Nyevka, znam, nika ne vala; ’z-nyov ne rasztrgfam to mocsno vezalo, stero naj szklenyava: do szmrti mi je- szrdcze ta porocseno. Tak mi je bole potrpeti, zami^csati, vsze od- odvracsati, ka bi mi hizni mir poru¬ šilo, kak ogen rasiti, v-nyega oli vlevati. Csi pa poleg vszega mojga dobroga ponasanya escse donok ne mine od mene ta nevola: zato ne vczagiijem. — Batrivno poglednem teda gori k-Tebi, oh Bog! i ta miszel: kaj Ti poznaš mojo neduz- noszt, de za mene trost i obeszel- noszt. Na tom bodem, da pri naj veksoj neduznoszti, csi sze mi hudo zgodi, zato vszigdar mirovnoszt, trp- livoszt zdrzim, i zadomescsavanyi vu szrclczi meszta ne dam. Ar sza- mo teda szlobodno prihajam k-Tvo- joj miloscsi, i z-mirovnim szrdczom idem mojo zmetno pot. Ti me ne nihaš brezi trosta i batrivnoszti; i mirovno bode moje szrdcze escse vu naj veksoj neszrecsi, i le zej sze do- 164 docsakam onoea veszeleseofa vre- mena, vu sterom sze oszlobodim z-eti teski nevol. Tecsasz sze scsem trostati- verno opravlam moje du’z- noszti, i sze pascsim na Tvojo mi- loscso i vszej pošteni liidi liibez- noszt vrednoga djati. Bojdi z-me- nom, moj Bog, i daj sze mi vu Tebi viipati. Amen. Molitev neotrocsni hi’zniko^ r . Tvoji rokaj mas, i nyega z-nezbro- jenov modrosztjov i dobrotov rav¬ naš, k-Tebi prihajam vu vszakoj dreszelnoszti, stera me doszegne; vu vszakoj nevoli, stera me dojde; vu vszakoj neszrecsi; stera me do Bog! ki i moj sztan vu tel tel pobija. Ar znam, Ti szi naj obilnesa vretina vszega trdsta i obe- szelja. I tak zdaj tudi pred Teborn vovlejem moje szrdcze, geto je bo- lecse za toga volo, kaj brezi one naj csisztese radoszti more bidti, stero tak vnogi otrocsni roditelje v’zivajo. Ovo! meni ne czvete ono veszelo viipanye: z-moje krvi dober odvetek dobiti, i nyega meszto szebe na szvejti po mojoj szmrti nihati; ne csiijem ono blazensztvo vu szrd- czi mojem, stero osujejo z-deczov blagoszlovleni roditelje. Oh! odpii- szti Ti, ki szi roditelszka csiitejnya i v - mene polozo: csi me vcsaszi na tihoma zaloszt i bolezen oblada; szrdcze nemiruje, i nezadovolnoszti sze piiszti. — Ali donok vkiip szi zeberem pamet i miszli; ne veza- 166 — glijem prevecs, i ne piisztim sze czelo zaloszti i boleznoszti. Daj mi znati, oh Bo'ze! kaj escse i teda blagoszlavlas; gda nam nase žer¬ jave žele ne szpunis, i naj lepša viipanya raszkadis; kaj Ti, gda nam kaj zatajiš, ka bi radi meli — to vsze z-modri i dobri czilov csinis; i kaj tak mi zadoszta zroka mamo, sze Tvojoj szvetoj voli sz-pravov viipaznosztjov podati. Da bi moje ocsf vsze mogle previditi, za koj volo Ti meni otroke zatajiš: moje szrdcze bi hvalilo Tebe; i za stero sze zdaj vcsaszi 'zaloszti, bi Ti sz- czele dtise hvalo davalo i veszelo govorilo: „Ka Bog csini, vsze je dobro." Oh! pomagaj mi tak mojo nezadovolno szrdcze vtisati, csi ne- miriije, kaj je brezi roditelszke ra- doszti; — 1 67 - doszti; i daj sze mi trostati, csi mi kaj zatajiš, ka mi szrdcze kroto zelej. Vem, je to od mene nemo- gocse znati, csi ne bi neszrecsa bila za mene: csi bi mi vsze po voli slo; csi ne bi teda, csi bi z-deczov dariivan bio, ta od nisterni nevol mantrana, ali pa od szmrti rano poroblena, ali na hudi 'zitek zape- lana decza za mene pekel, nevola bila, meszto toga, kaj bi mi mogla trost veszelje i vupanye bidti. — Nej — moj dober Bog! nescsem morjuvati proti Tebi i Tvojemi rav- nanyi; zadovolno mi bojdi szrdcze, kakoli na mene piisztis. Csi sze szvojoj deczi nemorem veszeliti : driigim scsem to bidti. Vnogo ji jeszte, ki pomocs i obranbo potre¬ bujejo : oh tim bodem pomocsnik, za- i68 zagovoritel, ocsa; v-tom bode moja radoszt, kaj ’znyimi dobro csinim, i z-liibeznosztjov k-szebi vlecsem. Tak escse brezi lasztivne decze bo¬ dem roditelszko radoszt vzivao; i geto ete szvejt odsztavim: teda me escse bodo sz-szkuzami, i sz-placsom szprevajali na moj pocsinek; i bla- goszlov pravili na moj tiihi grob! Amen. Molitev noszecse ’zene. koroniijes Ti moje dneve, i szlatka veszelja szpravlas mojmi szrdczi! V’zivati jo morem — to drago ra¬ doszt edne liibecse matere; szkoro morem viditi vu novo - rodjenom czeczatkem deteti to materno lii- Bog! z-lepimi vLipanyami b^z- — J6g — beznoszt i nistero razveszžlecse vii- panye. To detecze, ko szem za- noszila, i z-Boga pomocsjov, viipam, sze szrecsno porodi, vcsini: kaj mi moj 'zitek bode vu vnogOm prijet- nesi, i ta prisesztna sze mi v-lep- sem sztani szkaziijo. Oh csiszta Lii- beznoszt! bojdi Tebi prijetna moja hvala, stero zdaj pred Tebe neszem. Vari, proszim Te, to gingavo sztyor- jenye, stero sze pod szrdczom mo¬ jim gible; brani te dragi szad moje liibezni od vszake pogiibeli. Vsze scsem verno odvracsati, ka bi nyemi na škodo bilo; za dva zitka sze mam szkrbeti; i za dva 'zitka ed- nok racsun dati; zato escse ednok tak szkrbliva i pazliva scsem bidti. Z-veszelim ino batrivnim szrdczom gledam proti onomi hipi, gda toga na- narodjenoga detecsa videnye odevze- me vszo bolezen, sz-sterov sze po¬ rodi; i csi mi vcsaszi trepecse szrd- cze pred onov . vorov : scsem sze szpomenoti, kaj Ti, oh Bog! rav¬ naš, varjes mene; i tak mojo bo- leznoszt tiidi lehkotio, i zalosztne dneve mi sz-tem obdariivao bodeš, kaj mi szledi csiszto roditelszko ra- doszt vzivati das. Na te radoszti me vredno vcsiniti, i po duznoszt moji vernom szpunyavanyi k-nyim jedrno sze pripraviti — to mi, Gosz- podne! naj nesztanoma na szrdczi lezi, i ka na to gledocs zacsnem i csinim — k-tomi daj Ti szam, oh Bog! tam od zgoraj Tvoj blago- szlov, I geto pride ta teska vora mojga rodjenya: oh! lehkoti mi bremen; daj mi mocs i trost vu bo- — i7i — boleznaj; i po kratkom trplenyi naj razveszeli edno zdravo dete mojo dušo i moje szrdcze. Poszliini, 6 Goszpodne! moje zdiihavanye; i daj sze mi vszigdar vu Tebi vlipati. Amen. Molitev ’zene po rodinsztvi. Z - zahvalnov dikov idem pred Tebe, oh Ti, ki szi csiszta liibez- noszt, i vsze razveszeljavas i blago- szlavlas, ka 'zitek i duh ma. Ti szi i mene pomagao vu vori moji britki mok i boleznoszt; odvrno szi od mene poglibelnoszt, na szredi med szmrtjov szi me obdrzao, i dao szi mi zadobiti, ka mi je szrdcze že¬ lelo — to szlatko materno radoszt. Hvala i dika Tebi na veke za to ne- 172 — nezgovorno radoszt, i vsza moja pamet i miszel je na toni deteczi, steroga 'zitka i zdravja varvanye szi Ji, 6 Bog! na mene zaviipao. Csi je Tvoja vola, oh Bože! i csi na dobro szlii’zi torni deteti, i eto- mi szvejti: zdrzi nyemi te dani zi- tek; daj szrecsno pognati, zraszti, i dozoriti sze torni dobromi, stero szi v-nye polozio; i to drago dete daj da goriraszte, kak ednok Jezus je raszao, nej szamo vu tejli, nego i vu modroszti, i vu vszem dobrom. Tvoj dober diih je naj ravna po ednakoj poti, da raszte ’z-nyega en dober i pošteni cslovek, szvojim roditelom na trost i radoszt, i vszem dobrim liidem na dopadjenoszt. Ne daj mi nigdar pozabiti: kaj je nvega szrecsa i neszrecsa, dobro i hudo vu — 173 vu moji rokaj; kak je gorihranim, taksi cslovek bode ’z-nyega. Daj mi tak verno csiniti, ka szem nyemi duzna; daj mi na nyega zdravje, mocs, diiso i tejlo szkrblivo paziti, i vsze odvracsati, ka bi nyemi skod- livo moglo bidti; daj da rano vu szvojem vremeni vszadim v-nyega gingavo szrdcze vszega dobroga zdravo szemen, ino je navcsim naj bole na Tvojo liibeznoszt i bojaz- noszt. Blagoszlovi, dober Bog! do¬ bro namenyavanye roditelov za to dete, stero szi Ti nam dao, i nasoj szkrbi zaviipao. Tebi bojdi dika i hvala na veke. Amen. 174 — Potnika iitrasnva molitev. dela, stera Tvoja razuma sztvorje- nya — ti cslovecsi szinovje — vu vnogi varasov kricsi, vu vesznicski mirovnesi drzel szamoti; v-bosa- czov szvetli palacsaj, i szirmakov okaheni hlitaj opravlajo; i Ti szi te, ki ta dela zrendelujes, razdelja- vas, i na Tvoji modri czilov dopri- nasanye obrneš. Moje vezdasnye delo i szkrb je to: naj od hize, i od ti moji ozdalecs sz-potuvanyem vcsimm mojga pozvanya dela; i etak naprejpomagam kak ti bli’z- nyi moji, tak i mojo lasztivno szre- cso. Ti vszega blagoszlova Bog! szi me vszigdar po ocsinszkom vo¬ do, brano, i escse na etoga dneva Bog! prevnoga szo ona iitro 175 ~ iitro v-novoj mocsi gorizbtido. Kak Ti moreni vredno zahvaliti, 'zitka Obdrzitel! eto milosztivno szkrb- noszt; kak Te morem dicsiti za telika dobra r Oh! da bi czeli moj zitek bio govorecse szvedosztvo moje szrcsne zahvalnoszti! Oh da bi, kak to zhodecse szuncze veszelo zacsne, i vszoj sztvari na radoszt i haszek szkoncsa szvojo pot: dabi tak i jasz jedrno i takajse haszno- vito mogao szkoncsati nej szamo eto zacsnyeno pot, nego czeli moj szvetszki bezaj 1 Da nigdar ne bi pozabo: kaj, kelko nasz rdzumni sztvar jeszte, i 'žive na sžvejti, vszi szmo szi kotrige, rodbina i nebesz- koga Ocse decza; i duzni szmo eden driigomi z-diise i tejla krep- kosztami hasznoti, i szrecse naprej- po- — 176 — pomagati. — Gdegodi hodim, szta- liem, i kakoli csinirn, Ti vszamo- gocsi Bog! szi vszepovszed nazocsi, vsze vidiš, i vszepovszed me ob- vzemes sz-Tvoje zmoznoszti i do¬ brote mocsjov; vszaka miszel, na- menyavanye, i vesz moj gucs i delo je ocsiveszno i znano pred Tebom. Kama bi so pred ocsmi Tvojmi, i kama bi odbezao pred liczom Tvo¬ jim.- Csi bi peroti meo kak zorje- nicza, kaj bi prejk morja odleto: escse bi me ta li Tvoja roka neszla, i Tvoja deszna bi me prijela! Ni temnoszt me ne zakrije pred Te¬ bom; nocs sze szvejti, kak d en; i kmicza je pred Tebom szvetloszt. Oh tak mi ne dopuszti, Goszpodne! kaj taksega miszliti, gucsati, csiniti, stero bi nigda pozaliivati mogao, i od — 177 — od nyega racsun nebi dati znao. Daj, da na diisneveszti recs neszta- noma pazim; daj da ta szvetszka tim nebeszkim naprej ne denem. Položi mi globoko vu szrdcze ove szvete recsi': „Jaj onomi, ki sze ha- micsno obogati z-liidszkim blagom! Ar kak dugo trpi tiszto ? Jaj ono¬ mi. ki z-hiidobov ta liidszka 'zelej: naj na szvoje hize zvisavanye vi- sziko gnezdo napraviti more proti pogiibelnoszti; ar taksi szvojoj hizi na szramoto drži tanacs, i proti nyemi escse nyegove zidine ka- menye kricsi." Csi Tebe, szveti Bog! vszigdar pred ocsmi i vu szrdczi držim: teda vszepovszed lehko zdrzno i brezi bojazni bodem; vu szlaboszti sze na Tebe naszlanyam; vu kak- ste 12 - i7§ - ste sztani zitka vsze dobro od Tebe csakam; na Tvojo meni potrebne blagoszlove szlobodno racsun držim. Z-etim goridjanyem tak szkoncsa- vam mojo pot: naj vu popolnoszti szrdcza vszigdar pred Tebom ho¬ dim. Oh Goszpodne ! podeli mi mocs na szpunyavanye mojga namenya- vanya. Na Tebe, na Tvojo ocsinszko szkrbnoszt sze czelo zaviipam. Tebi poracsam vsze te moje. Pokrivaj mene; pokrivaj i nyeh sz-Tvojov obranbov. Daj meni, daj nyim telko blagoszlova, kak je zvelicsitelno. Szprevajaj me vu vszoj hodbi; i csi sze Ti vidi: daj mi naprejidenye, i pripelaj me szrecsno k-mojmi domi: .da Ti za Tvojo liibeznoszt, i modro ravnanye escse i teda z- radosztjov zahvaliti znamo. Amen. — 179 — Potnika vecserasnva mo¬ litev. Milosztiven Ocsa nebeszki! eden den torni driigomi pravi, i edna nocs toj driigoj glaszi: kaj szi Ti nas moder Sztvoritel, milosztiven Zdrzitel, veren Branitelj kaj szi Ti szama llibeznoszt i dobrota! Kak obilno szem to jasz szkiiszio i ete den. Kak vnoge pogiibelnoszti vsze- povszed opaslijejo naime na poti — csloveka mrtelnoga. Kak vu vnogom obrazi šiita ta szmrt i ne- szrecsa za potnikom! Kak lehko sze na hiido zapela ali szam od szvoji zel i naklonoszt, ali pa po driigi liidi zlocsaszti peldaj! Kak doszta sztrada i trpi te vandrar — i kak doszta dobri prilik more vkup I 2* — i8o — vkiip szpridti, csi On vu goridjanyaj szrecsen bidtp i vu delaj szvoji na- prejpridti scse. Ti nebeszki Ocsa! szi mene ete den od vszake ne- szrecse obarvao; med szkiisavanya- mi opravlao i tak od hiidoga vra- csao; na pozvanya del szkoncsanye szi mi mocs podelo; i dobra na- menyavanya naprejpomagavsi szi me k-czili bliže pripelao! Kakda bi sze mogao sz-Tebe, moj Bog! ete vecser szpozabiti; kak bi mo¬ gao ete den szkoncsati, kaj szrdcze i roke k-Tebi zahvalno nebi zdigno, i nebi sze pobudo na Tvojo llibez- noszt i Tebi na pokornoszt? Ali — kak bi mogao na etom pocsinka meszti takajse od vezdas- nye moje poti, i nyeh czila szi pre- mislavati, kaj mi nebi moje k-vecs- noj noj domovini vandranye na pamet prišlo: — Oh kak kroto szem i dnesz prevido, kaj szem eti szamo tuhtnecz i vandrar, kak szo i vszi moji ocsaczke bili! Kak szem szvetlo vido dnesz: kaj je cslovek szlab; kaj szo nyega namenyavanya, vii- panya i naj lepša goridjanya kak din i megla, stera sze hitro razkadi. Cslovek namenyava: Bog szpunya- va! Kak malo ji je zadobilo to, ka je stelo! Kak vnozino trapa, teskocse i zadeve ma cslovek ob- ladati! Na 'zitka poti vszaki szto- paj sz-triidom sze vcsini; za vszaki haszek sze boriti trbej; vszako ra- doszt z-dragov czenov trbej od¬ kupiti! Vsze je tak, kak vandra- nye 'zelej. Vszamogocsi Bog! ysza Tvoja zren- I 82 zrendeliivanya szo dobra i modra, csi gli sze vszigdar z-nasimi 'zelami ne glihajo. Blazen je on cslovek, ki je od ete isztine prav zag vrisani, i ki jo na haszek obrne! Oh! da bi jo jasz dnesz na haszek obrno. Jeli szem 'živio i miszlo tak, kak sze vandrara i potnika dosztajar Jeli szem drzao pred ocsmi zitka czil, niti nej pozabo: kaj me 'zitka Goszpod vszaki hip lehko domo pozove, i ka je na mene zaviipao, od toga racsun proszi? Ka szem sze vcsio dnesz, ka bi me modre- sega vcsinilo ? Ka szem vcsino na Boga, na mojo diisnoveszt, i na ta prisesztna gledocs ? Jeli szem nticzao pamet, csi me je krivo pripetje dojslo; jeli szem bio sztalen, csi mi je z-zadevami trbelo bojuvati; jeli szem - >83 - szem sze rad zatajo vu szkiisavanyi; jeli szem bio pokoren, milosztiven, csi szem z - nepriatelmi delo meo; jeli szem bio zadovolen z-Božov volov, csi me je nej vsze po voli slo? Jeli szem sze gosztokrat szpo- meno, i prav zmiszlo z-'zitka naj veksega czila — zdiise zvelicsanya? Oh szveti Bog! csi szem gder du'znoszti moje zamudo: proszimTe, odpiiszti mi, i daj mi po tom bole kebziivati na dušo mojo. Eto vezdas- nyo voro na to obrnem: da grehe moje i njih zroke prav vardenem, i sz- tem sze szpametnesi i bogsi vcsinim. Milosztiven Ocsa! pelaj i te moje na prave modroszti i blazensztva poti. Vari nasz od vszega hiidoga; daj nam ta potrebna, i kak szi bio, tak bojdi i nadale nas Szkrblenik, Bog i Ocsa. Amen. — 184 — Molitev vu velkoj sziihocsi. V szamogocsi i moder sz vej ta Ravnitel! z- modrosztjov i liibez- nosztjov ravnaš i zdrzavas Ti vsze, ka szi sztvoro; v-Tvojem ravnanyi nega falinge, nega zaosztanya; te szvejt i natura ide nesztanoma po¬ leg szvojega reda szebi od zacsetka mao odlocsenoija; i csi sze nam vecs menye te red nebi vido ed- nako naszlediivani bidti, kakti krat¬ ke pameti llidem: donok sze je zato nej pobontao; ar nyega Tvoja modroszt i zmoznoszt poravnava. — Zmožen, dober i milosztiven szi Ti takajse; ka sze z,- czilami Tvojmi i volov gliha, to je Tebi nej nemogocse; kak li scses: ze sze zgodi; kak li veliš: naj bode, taki - iSs - taki jeszte. Tak takaj oblakom za¬ poveš, i bogajo Tebe; po nebi — etoj velikoj širini nebeszkoj — sze razpiisztijo; i ovo! vecs menye dezdza vlaži zemio našo. Ah Goszpodne ! Ti szam vidiš, naša zemla potrebuje blagoszlovne rosze; szuncza vrocsina zge pola; trava szehne, zemla i szvejt szvojo lepoto zgubavajo — vu tiVzen obraz sze oblacsijo, i vsza z - odprtimi narocsami zelejo i csakajo Tvoj nebeszki ozivecsi blagoszlov; szii- kesina, glad sze prti — triad na¬ jem ne obecsava. Goszpodne! Ti szi od vekive- koma bio naša obranba; nigdar sze escse Tvoja zmozna i dobra roka nad nami nej szkrcsila; prvo szi vszigdar z-nami dobro vcsino, kak bi 186 — bi mi miszliti i prosziti • znali. Z-je- zermi, ki v-etoj sziihocsi k-Tebi za potrebno vlago zdiihavajo, i jasz pred Tebe vu molitvi mojoj pri¬ hajam sz-czelov viipaznosztjov i po- niznosztjov, i klecsecs Te proszim: szmiltij sze nam 6 dober Ocsa! odpri Tvoje obilne roke, zapovej meglam, naj nasoj presziihoj zemli en tuhi, dober i 'ziroven de’zd’z prineszejo, da nasz razveszelljo, tra- vicze, pole, goricze, i czelo naturo oživijo; nase szrdcze pa z-novim viipanyem i jedrnosztjov osznazijo. Velki Bog! vu Tvoje zmozne roke denem vsze moje szkrbi — csini z-menom i zevszemi nami i zdaj poleg Tvoje -modre ltibezni za Je¬ zus Krisztusa vrednost. Amen. S 7 — Molitev vu velkoj mokrocsi. Neszkoncsane dobrote Boc ' 3g! mi- losztiven Ocsa nebeszki! pri zacsetki szvejta szi ’ze Ti Tvojo veliko lii- beznoszt etak nam vovjao: ,,dokecs zemla sztala bode, nigdar ne henya szejadev i zetva; zima i leto; to- plocsa i mraz; den i nocs.“ To szmo mi ’ze do eti mao nesztanoma szkii- szili; vszako leto ze je jDonovila ta ocsinszka obliiba. To obecsanye nam i zdaj nase viipanye ozivava: kaj i v-etom leti nasz ne odszta- vis, nego nasz sz-Tvojov dobro- csinecsov obranbov pokrivao bodeš. — Csiszta szo Tvoja dela; i dobro- tivna escse teda Tvoja zrendelti- vanya, gda vu nyih naprej ne vi¬ dimo dobra voidenya. Donok Ver¬ jem; 188 jem; Ti mi ne vzemes za hudo; csi z-vnogimi drugimi mojmi ’za- losztnimi priatelmi, ki z-menom vred szkuznimi ocsmi vu ta prisesztna gledajo, sze i jasz vu vezdasnyoj nevoli Tebi, moj Bog! tožim ino molim, — ’Ze dugo je szkrito pred ocsmi našimi to predrago szuncze; ’ze dugo je oblacsna neba; i goszte megle i z-velkov mokrocsov našim polam sze z-pogiibelov pritijo; i csloveka szlabo szrdcze trepecse pred sziikesinov, stero ’ze naprej- kazejo tenke i zute szetve. — Ocsa milosztiven, ki vszigdar z-lubeznoszti csinis, kakoli csinis sz-Tvojmi sztvar- mi: poszliini mojo i vszej oni mo¬ litev, ki v-etoj nevoli k-Tebi zdii- havajo. Csi je glihno Tvojoj mo- droszti, odvrni od nasz eto nevolo; ra- razenj megle; razvedri nebo; po¬ kaži toplo szuncze : da sze z-vodov zalejana zemla posziisi; zadrevene szetve, pole i goricze ozivejo; vszoj potrebiivacsoj sztvari 'zives sze po- deljava. Csini z-nami, 6 Goszpodne Bože, kak sze Tebi vidi. Amen. Molitev vil vremeni bojne. K - Tebi, vszamogocsi Bog! ki narode i nyih pripetja modro rav¬ naš, i szrecso nyihovo dosztakrat po nevol i mok poti naprejpoma- gas, — k-Tebi gorigledamo zdaj mi szpacseni, preganyani, dreszelni; donok z-viipaznosztjov i pokornoszt- jov. Te dragi mir sz-szvojimi lepimi blagoszlovami je od nas odlsao; i pre- 190 — preganyanye, nemirovcsina, proti- vinsztvo i bojna szo na meszto szto- pila, i czele kralevesine i narode troszijo z-grozov i bojaznosztjov. Bogata, pola sze opli sesa vaj o; va- rasje i vesznicze na nikoj szprav- lajo; sole sze zaprejo; vcsenya, me¬ stne gorihenyajo; jezero liidi sze je ’ze na koldisko paliezo vrglo; i jezero sze ji esese nye vesakati ma; vno'zino ji je ’ze vu krvavom boji szpadnolo, i vnozino i esese pride vu szmrti i pogiibelnoszti roke. Oh odpiiszti nam, szvejta zmo zen Rav- nitel, esi vu etaksi poglibelaj sz- szkuznimi oesmi k-Tebi vu nebe- sza gledamo, i nisterocs pomenkati sesemo pred onimi, stera esese na nasz esakajo. Ali donok czelo ne zdvojimo; sesemo sze gori držati; sesemo — 19 1 — scsemo prav premiszliti ono vecsno isztino: kaj Tvoja zmozna roka ravna czeli szvejt; Tvoja lubeznoszt nasz varje; ino Tvoja modroszt i dobrota vu pravom vremeni vszem protivinsztvam, vszemi krvi-prele- vanyi konecz vcsini, i tim narodam nazaj podeli mira szrecso i bla- goszlov. Vem, Ti ravnaš kralov szrdcza, kak vodene mehere, i csi scsejo prejk mehe nyihovoga la- danya sztopiti: Ti sze nyim popre- tis: „li do etecz i nej dale!“ — Oh tak i mi vu etaksem nezmer- nom vremeni našo vupazen li vu Tebi položimo, i vsza dobra od Tebe csakamo; zagviisno verjemo, kaj Ti escse po krvavoj bojni velke i lepe czile zadobiti, i narode etoga szvejta vcsiti, sztopiti i poravnati znaš. 192 — znaš. Ne daj nam, Goszpodne! ni eto zmešano vremen tak ta piisz- titi, kaj ne bi Tvojo zmozno roko na pamet vzeli, i na vcsenye i po- bogsanye obrnoli. Ti zmešani hipi zitka našega nasz naj opomenejo na marnoszt eti szetszki kincsov: da prevecs za nye ne lovimo; naj ponovijo vu nami llibezen i ver- noszt k-nasoj domovini; naj nasz vcsijo na trplivoszt, zadovolnoszt i sztalnoszt; nam dajo vrednoszt pri- atelsztva i prave poboznoszti pre- stimati; naj szpomenejo nasz z-nasi grehov, i nadignejo na pokoro; i nazaj pelajo k-Tebi, oh Goszpodne! sz-koga szmo sze vu dobri dnevi tak vnogokrat szpozabili. Ka na nasz pridti ma — to szamo Ti znaš; ali zato ne vczagamo, nego z-zdrz- — 193 — z-zdrznim szrdczom idemo proti tim prisesztnim. Ti ne vzemes od nasz Tvoji ocsi, i ka na nasz piisztis, na dobro bode nam szluzilo. Oh zmozen Bog! vszej kralov Kral! Ti szarn bojdi z-onimi, ki za nasz bojiijo; daj nyim batrivnoszt i zdrz- noszt; podeli vojom modroszt i sztal- ni duh; i csi sze Tebi vidi: daj nyim obladati. Batrivi i trostaj tiszte, ki szo bliže k-ogny, i vecs nevol i mok trpeti morejo; lehkoti bo¬ lezni oranyeni bojnikov; obeszeli szrdcza nisteri rodjenicz, stere szo od szvoji ltibleni szinkov szprav- lene; korontij pa domovino sz-tim 'zelnim zlatim mirom i pokojom: da mi pod nyegovimi perotami bla¬ ženo zivemo; nase sztave duznoszti brezi zadev opravlamo, i Tebe, na¬ šega 13 194 - sega Boga, nej med bojaznosztjov i trepetanyem; nego z-veszelim szrd- czom hvalimo i dicsimo. Amen. Molitev vu nazaj szpravlenom miri. L - veszelim szrdczom, oh szmi- leni nebeszki Ocsa? sze szkazemo mi pred Tvojim liczom, i neszemo Tebi aldov csiszte zahvalnotzti za ono Tvojo preveliko dobroto: kaj szi zduha\ anya naša poszllihno, boj¬ ne besznocsi konecz vrgao, i te vrelo-zelni mir nazaj darivao. — 'Ze szi lezi odtihavamo; nase pole; i vsze dr’zanye je vu batrivnom sztani; pogiibele szo minole; i ki szo med zitkom i szmrtjov viszili, do- — 195 — domovino branili — ti bojniczke — vu narocsaj mird i jedinsztva sze zdaj veszelijo. Nistera verna mati csiije on veszeli glasz: tvoj szin 'žive; nisteroj tivarisiczi, steroj je bojna odegnala moža, sze on veszeli glasz prinesze: žive tvoj veren, koga szi za zgublenoga stimala. Oh kak velki dar je te mir; vu nyem jedrnej doprinasamo naša dela; lezi idemo našo szvetszko pot; veszelimo sze našemi vandranyi, i z-lepšimi vii- panvami gledamo vu ta prisesztna! Oh Ti, ki szi ltidsztva Tvojega ne- volam i mantram konecz vcsino r nyihovi bolezen i jajov szkuze na veszelnoszti szkuze; nyih bojazni na viipanye, trepetanya na vupaznoszt, zmesavo na lepi red i pokojnoszt, nevolo na szrecso obrno, i to szi nyim 196 — nyim nazaj darivao, ka szo tak kroto želeli i Tebe, nebeszkoga Boga, proszili, oh prevelike miloszti Bog! kak moremo mi Tebe za to Tvojo miloscso vredno dicsiti i hvaliti ? Gde vzememo recsi, kaj bi tiszto, ka ob- csutimo globoko vu szrdczi, Tebi ocsiveszno vovjavili ? Oh Goszpodne! Ti szi nezgovorno doszta dobra z-nami vcsino! To naj ne pozabi nigdar naša pamet, dokecs na szvejti zivemo; Tebe naj hvali i dicsi na veke nas zitek. Oh! daj da sz-toga mira blagoszlovami zahvalno zivemo, i prilike, stere nam dava, na po- bogsanye obrnemo. Daj da liidsztvo ete zemle, i vszi poglavniczke je¬ drno vsza odvracsajo, stera plamen neredni naklonoszt znovics zazariti, nyih pokoj porušiti, i bojne csemer- noszt — 197 — noszt pa naprej-prineszti bi mogla. Tak ravnaj poglavnikov szrdcza, da vu mira ladanyi czelo nyihovo pa¬ met na sz voj i kralevcsin notresnyega bla zensztva zvrsavanye obrnejo. Nyi- hovim tanacsnikom daj modroszt: da niksi drugi tanacs ne davajo, kak steri domovini na dobro szliizi; podlozancze i vsze domovincsare napuni sz-pravov liibeznosztjov k-do- movini szvojoj; vszake hasznovite solszke i czerkevne nasztave, mes- trie i trstvo obdaruj sz-szrcsnimi po- mocsnikmi, dobrocsinitelmi i pria- telmi. Vu vszej sztavaj naj lada diih prave modroszti, delavnoszti, reda i jedinsztva, liibezni i dobro- csinenya, zadovolnoszti i pobozno- szti; naj czvete hi zni mir i szrecsa. Vszaki naj naide vu duznoszt szvoji oprav- — i o8 opravlanyi szvojo naj vekso radoszt, i szvoja nebesza na zemli. Tak bojdi od nasz te novi mir ponliczani, do- kecs nasz od etecz vzemes ta vu Tvojega kralevsztva vekivecsni mir. Amen. Molitev vu vremeni pomora. Vszamogocsi Bog! vu koga ro- kaj jeszte nas zitek, i vu koga kni- gaj szo naši dnevi zapiszani, i vu nezbrojenom tanacsi je položena ta vora, vu steroj od tecz mamo odhajati, — k-Tebi szili moje dre- szelno szrdcze vu eti dnevi velke pogiibelnoszti i pomora. Na vsze kraje besznej szmrti zmoznoszt, i pobera vsze brezi razlocska — szta- re i mlade, mocsne i szlabe; tak sze i 199 — i mojmi zitki sz-poglibelov priti. Csiszta Dobrota! obvzeti sz-szmrti robsztvom, i 'zitka poglibelnosztami, k-Tebi prihajam sz-czelov vlipaz- nosztjov, i ta miszel: kaj vsze moje pripetje vu Tvoji rokaj pocsiva, je za mene trost i batrivanye. Oh da mi nigdar nebi ta miszel z-moje pameti odisla; da bi me prehodila i krepila, gda mi szrdcze vczagati, i v-dvojnoszt szpadnoti scse! Goszpodne! Ti naj bole znaš, ka mi prav na dobro szliizi. Vcsini z-menom, kak sze Tebi vidi. Tvoj lasztiven dar je moj 'zitek: rad Ti ga ta dam, csi ga od mene vezdaj vzeti na dobro najdeš. Neszpamet- no i brezi szile ga necsem vu po- giibelo szlihnoti; po satringaj ga tlidi necsem braniti; ar bi tak proti Tebi 200 Tebi pregreso: di donok scsem na nyega zgiibicsek pripraven bidti; scsem sze znotra i zviina tak oprav- lati, kaj, gdakoli ta szmrt szvojo roko za menom vtegme, omotov sze najdem, i rad naszledtijem. Ltibleni Ocsa! v-Tvojo obranbo podam jasz szam szebe, i one, ki szo mi dragi i ltibleni; Tebi poracsam vsze te moje, i vsza dobra, stera szi nam dao. — Moje szrdcze je mirovno i veszelo; ar znam, Tvoja ocsinszka llibeznoszt verosztiije nad menov; szmrt me naj sz-szvojim opiiscsa- vanyem ne posztrasi; ar znam, moj ’zitek ravna edna nevidocsa roka, stera je zmoznesa, kak ta szmrt. Oh zato ne vczagtij, ne trepecsi, oh duša moja! csi gli szi na vsze kraje z-mrtveczi obvzeta, i vidiš odprte gro- 2or grobe. Nihaj na Boga tvoje poti; vlipaj sze vu nyem, On sz-tebom vsze dobro vcsini! Amen. -• Molitev po pomori. Nebesz prezmozen Ravnitel! z- jezer dušami, stere szo po Tebi z-velki zitka pogiibel oszlobodjene, jasz tiidi z-zahvalnim szrdczom zvi- savam Tvojo liibeznoszt, stera je nad menom verosztiivala, moj szlab 'zitek varvala, kaj ga je szmrti 'že¬ lezna roka vu eti pogubelm dnevi nej vtrgnola. Szamo Ti, moj Bog! szi mene obarvao, kaj szem escse vu 'zitki, ino sze zdaj nyemi z-no- vics veszelfm. Oh! hvala Tebi, do¬ ber Bog! za Tvojo veliko szkrbli- voszt. Zdaj je ze vsze mirovnese 202 i veszelese gratalo. Bole priaznivo nam szvejti to drago szuncze; v-ve- szelom obrazi sze szka’ziije czela natura; liibeznivo davajo roditelje deczi; tivaris tivarisiczi, priatel pri- ateli, szoszed szoszedi szvojemi ro¬ ko ; i escse tiszti, ki szo prvo eden za driigoga nej marali, sz-krivimi ocsmi eden kre driigoga mimo sli — zdaj szo bole napuni vkiip- szklenyeni; nevola je nyeh vkiip- prignala, zmirila; i zdaj sze vesze- lijo, kaj szo szmrti rok rešeni. Oh Ti, ki escse po velki nevolaj nase blazensztvo naprejpomagati scses, vzemi našo szrcsno hvalo za to, kaj szi nasz pogiibelnosztam i szmrti rok vovneszao. Isztina, nisterno dra¬ go szrdcze je szpadnolo pod szmrti koszov ; i szkuze mi tecsejo zavnoge, stere — 203 — stere je moje szrdcze liibilo i postii- valo. — Ali zato ne vczagam nad tim zgiibicskom; nego sze sz-tim trostam: kaj szo te tapreminyene dlise pri Tebi, oh Bog! i dobro szhra- nyene. Poetomtoga mi escse ednok tak dragi bojdi moj zitek, i escse tak z-velkov jedrnosztjov na haszek obr- nyeni. Nigdar sze naj ne lovi duša moja prevecs za eta zemelszka, nego za takse kincse sze pascsi, steri szo obsztojecsi, i vu szlednyem hipi mi trost podelijo, ino me prejk szpre- vodijo na ov bogsi szvejt. Naj raj bojdi moj duh i moje szrdcze pri Tebi, ki szi sze escse v-etom pogii- belnom vremeni, kak Ocsa i Oszlo- boditel k-meni szkazao, i moja duša vszigdar zahvalno zvišava Tvoje szveto Ime. Amen. - v. Molitvi i trostanya vu betegi. . ‘ ' i v.' Bete’znika iitrasnva molitev. Oh Ti, ki escse teda ne henyas nasz liibiti, gda nevolo i bolesznoszt na nasz piisztis, Vszamogocsi i mi- losztiven Bog! Ti szi v-etoj mojoj nevoli moj naj velesi Batrivitel, i jedina viipaznoszt. K-Tebi podignem v-etoj iitrasnyoj vori moje szrdcze; pri Tebi isesem nevol moji poti- sanye i pomocs. Ti szi mene do eti mao lepo vodo; vnoge radoszti vta- lao, vecs dobra z-menom vesino, kak szem prosziti i zapopadnoti znao; vu vnogi nevolaj moji szi szamo Ti mene trostao i brano, i vsza pripetja szi mi vszigdar na dobro zravnao. Ni — 208 Ni zdaj mi he nihaš, znam, oh dober Bog! brezi trosta i pomocsi; i zdaj mi szkiisziti das: kaj onim, ki Tebe liibijo, vsza na dobro szlii- 'zijo. Na Tebe sze tak scsem czelo zaviipati: vcsini z-menom, kak sze Tebi vidi. Jasz ne znam, ka bode za mene bogse; jeli csi sze hitro zmorem, ali dimo g-ecsim na betez- noj poszteli; nevem: jeli zitek ali szmrt bode bogsa za mene. Moder Ravnitel! Ti odlocsi meszto mene, — i to odlocsi, ka je naj bogse. Zadovolim sze sz-Tvojov volov; szamo Te to proszim : pomagaj ona nistera leta, meszecze i dneve, stere mi escse podeliš, na diise opravo obrnoci; pomagaj mi hizo zrendeluvati, i vsza prvo v-red szpra- viti, kak mi vmrejti bode. Ete - 209 — Ete zitek je kak trava stera sze zeleni, i pa povehne. Ne daj mi to nigdar pozabiti, vszamogocsi Bog! pomagaj mi szrdcze i miszli od eti zemelszki odtrgnoti; poma¬ gaj , da ni vu betegi ne henyam dobro csiniti, nego da i vezdaj z- mojov trplivosztjov, viipaznosztjov i pokornosztjov drugim dobro peldo dam, Csi etak sze ponašam: teda sze mi nikaj ne bode trbelo bojati betega i -szmrti; ar vu ovom szvejti sze mam vsipati najema nevol moji, sz-szterimi Ti mene zdaj vardevas, i k-nebeszam pripravlas. \"u Tebi sze viipam, o Bože! ne daj sze moj mi viipanvi oszramotiti. Amen. H, — 210 Beteznika vecserasnva mo¬ litev. Ozvejta Sztvoritel i Ravnitel! vszigdar, escse vu betegi moj mi- losztiven Ocsa! sz-Tvoje dobrote szem pa eden den ta potroso. Nej je bio isztina i te den brezi teski bolezen, ali lezesi je donok bio, kak szem szi ga miszlio. Sto je bio, ki je i dnesz meni pocsivanye, i nistere lehke vdre dao, bolezni po- tisavao, i v-javkanyi trost podelor Sto je bio tiszti, ki je szmilene pri- atele k - meni poszlao, i ’znyihovov liibeznosztjov, tanacsom i trostom mene batrivio: Sto je bio, ki je v-meni vero, trplivoszt i viipaznoszt podperao, geto szem vczaguvao i dvojio: Ti szi bio, o neszkoncsana Do- 21 I Dobrota! Ti, ki ono obecsanyene odsztavim te, nikak te ne odszta- vim — nad vszakim szpunis, ki pri Tebi pornocs i trost iscse. Ni mene szi nej odsztavo ete den, o mi- loszti Ocsa! nego szi me milosztiv- no trostao, batrivio i podperao. Moja diisa dicsi Tvojo veliko do¬ broto, kaj szi mi tak pomagao bo¬ lezni bremen nosziti. Krepi me na- dale sz-Tvojov miloscsov, i daj, da i ete beteg szlliži mojoj diisi na zvelicsanye. Ne dopiiszti, kaj bi z - nemirovnosztjov i morjiivanyem szebe na Tvojo oesinszko liibez- noszt nevrednoga vcsino. Krepi me vu onoj veri: kaj Ti vsze modro zrendeliijes, tak i mojo sztavo z- miloscsov i modrosztjov ravnaš. Vu Tvojo milosztivno obrambo prepo- ra- 14 .* 2 12 racsam pa jasz szam szebe i vu etoj nocsi. Ti mi bojdi trdst i vu- panye. Lehkoti mi po szlatkom szne moje bolezni, i krepi tiicli one, ki kre mene vu betegi mojem verosztiijejo i trpijo. Blagoszlovi te moje; i obriija to dobro, stero z- menom csinijo; obdaruj vsze, ki sze nad trpecsimi szmilujo. V szamoo-ocsi! szlabo i krhko O sztvorjenye szem jasz; nevera, jeli zadobim iitrasnyega dneva. Csi bi ta nocs ta szlednya bila vu mojem' zitki: daj mi bla ženo preminoti, i od etoga szvejta z-onim vtipanyem szlobod vzeti: kaj me Ti, moj Bog! po szmrti vu veke blaženi zitek odpelas. Tebi živem, Tebi merjeni, Tvoj szem kak vu 'zitki, tak vu szmrti. Amen. — 213 — Trost vu betegi. Vekivecsen Bog, moj naj zmoV nesi Pomocsnik! k-Tebi sze pozdi- gava szrdcze moje vu eti mokaj i boleznaj, sz-szterimi szi me prigledno, i vu tom najdem mojo radoszt i trost: kaj sze i teda lehko viipam od Tebe pomocs, gda sze vszaka csloveka pomocs szkrcsi i szfali. Oh! li v-Tebi sze viipam, i nikak ne pomenkam v-etoj viipaznoszti! Tvoje sztvorjenye i od Tebe od- kiipleno dete szem jasz; pred Te- bom szo i ete moje bolezni znane. Ti vidiš mojga szrdcza naj szkriv- nese zelenve; vszigdar szi pri meni nazocsi; poznaš vsze, ka mi na moje bolezni potisanye szliizi; i meni tiijdi gucsi ovo 'fvoje obecsa- nye: — 214 — nye: „zovi me na pomocs vu ne- voli tvojoj, oszlobodim jasz tebe: i ti me dicso bodeš." Kak bi tak pomenkovala moja viipaznoszt! Ti szi vszamogocsi, brezi vole Tvoje sze nika nezgodi z-menom, i kak- ste bi vu velkoj pogubeli bio moj 'zitek; csi bi ’ze vszi priatelje dvo- jili nad mojim ozdravlanyem: Ti szi escse teda zmo zen mene obdr žati. Kak vnoge szi nazajprizvao vu zi¬ tek, ki szo brezi szape i mocsi na szmrtnoj poszteli omedleti ležali! Kak je lehko Tebi i nad menom Tvojo zmoznoszt poszvedocsiti, i v-mene — escse mrtvoga ■— zitka szapo pihnoti — me oživeti! I kak bi mogao vu Tvojoj pomocsi dvo- jiti, geto zagviisno znam, kaj me Ti ltibis, i escse zdaj Tvojo szkrb od 215 od mene ne zatajiš.' Jeli more dete trepetati vu narocsaj szvojga llibez- nivoga Ocse: Jeli nebi pregreso proti Tebi, csi bi sze vu Tvojoj szkrbnoszti ne viipao, i vsze Tvoje zrendeluvanye nebi drzao za modro i szveto: Oh odhajaj od mene vsza dvojna miszel! Ti szi me od de- tinsztva mao verno, llibeznivo rav- nao, vu nevolaj pomagao: kroto bi pregreso, csi — kak maloverecz — sze nebi vlipao, kaj me i zdaj zmoreš, i vecs ne zmeriš na mene, kak prenosziti morem. Fak escse nadale vu Tebi položim mojo vli- paznoszt. Kakoli szkoncsas od mene, moj Bog! vsze mi na dobro szlti- ’ziti more. Eta miszel me potisa, i varje od -\-szega morjuvanya. —— Oh Ti, ki szi zmozen escse vu ti szlabi: - 216 — szlabi: lehkoti mi bolezni. Poszluhni moje zdi.ihavanye za Tvoje neszkon- csane dobrote volo. Amen. Premislavanve za bete znika. Od žene rodjen cslovek je krat- koga 'zitka, i vu nevolaj obilen i kak czvejt, geto sze vozvala, doli sze vtrgne^ i premine kak tenya; i nej je sztalen. Job. 14: 1, 2. Szveto piszmo z-vnogimi prigli- hami szpisiije doli cslovecsega zitka kratkoszt i krhkoszt. Ka more bole preminocse bidti, kak polszki czvejt: Eden mali oszter szever, edna szlri nicza ga ta požge. Vszako tejlo je kak trava, i nyega lepota kak polszki czvejt. Kak nesztalno je escse to — 217 to naj szirovese zdravje! Kak vno- gim neprevidnim pripetjam je pod¬ vrženo ! Kak vnogi betegi opasiijo te szlab 'zitek; i kak hitro nasz na szmrt vr’ze escse to naj mense du- govanye! Na koj me tak scse te moj dober Bog vu etom betegi opomenoti : Na to naj bole, kaj je kratki i preminocsi moj zitek. Hitro, 6 kroto hitro szo preminola ’ze ova ta pretecsena leta ’zitka mojga; i sto zna, kelko vor i dnevov mam escse odzajaj. Szam szvoj velki ne- priatel bi bio, csi z-vremena, stero sze mi escse primeri, tak nebi vzeo haszek, kak je od mene mogocse. Ka tak mam csiniti, geto me je moj Bog, z-betegom prigledno, ino me na 'zitka kratkoszt opomina.' To naj bole: naj vszako voro i hip mo- modro zrendeliijem. Csi je to Bo ža vola, kaj mi ete beteg zitek od- reze: to bojdi moja naj veksa szkrb, da szi szrdcze i pamet z-pobo'znimi miszlami osznazlijem; telko dobra csinim, kelko vremena mam. Csi sze mi pa 'zitek obdrži: vszi dnevi moji naj bodejo nadale Bogi poszve- cseni. Ta naj czilajo vsza moja na- menyavanya: naj eti na szvejti doszta dobra opravim, i vu krszcsanszki dobri delaj sze obogatim. Žitka mojga kratkoszt me naj biidi na to: da vszaki hip sze gotov dr žim na blaženo vopreminenve. Kak ne- zagvlisno je, gda me Goszpod po¬ zove z-etoga szvejta! Kak noro bi bilo od mene. csi bi sze z-dtise zve- licsanya szpozabo; csi ne bi zevsze mocsi sze pascso z - lepimi delami moj moj 'zitek sznaziti. Nesztanoma bom tak szkrb meo szam na szebe, i na vsze moje miszli i ’zelenya: da sze od Boga ne odtrgnem. Pazo bom pri vszakom na greh zapelavanyi : da, gdakoli me moj Bog z-etoga szvejta pozove, vszigdar z-dobrov dlisnovvesztjov pred nyim poszta- noti morem. Ti szam delaj vu meni, oh vsza- mogocsi Duh! kak to, naj scsem, tak i to, naj doprineszem eta moja dobra goridjanya. Vesi me pre- miszliti, kak potrebno je to cseszto verosztiivanye. Nemogocse, kaj bi sze gda vu Tvoje kralesztvo vzeo. esi eti ne verosztujem i ne bojujem. — Ti, Goszpodne! mi z-etim bete- gom na vedanye das, kak premi- noesi je moj 'zitek, i kak me lehko hitro 220 hitro zaszapi ta szmrt. Ali escse szi me i na takso vecsnoszt pozvao, stera sze ne more zgubiti, niti zovla- csiti, niti szprehnoti. Pomagaj, da to vszigdar pred ocsmi držim: kaj morem te pravi boj boju vati, vero zdrzati, i gda bezaj szkoncsam, vreden bodem vzeti pravicze ko¬ rono. Amen. Molitev vu ozdravlenvi. ’zitka mojga milosztiven Ocsa! Pod betega bremenom mi je szrdcze gecsalo, i moje temne i tuzne ocsi szo nej drligo vidile, kak szmrt i odprti grob. Ali Ti szi mi bolezni lehkoto, beteg odvrno, i vu 'zitek Tebe diisa moja, oh Bog! me 221 me nazaj prizvao. Szrdcze mi ’ze lezi bije; po zilaj mi krv lepše tecse; kotrige mi mocs dablajo; czelo tejlo szlatko zdravje objemle. Na koj me biidi eta nova mocs, novo zdravje: Na zahvalnoszt i živo viipanye vu Tebi, oh Bog! ki szi mi vsze to szamo Ti daruvao. Ti szam podeli meni mocs na pravo zahvalnoszt. Dopuszti, oh milosztiven Ocsa! naj veszelja i zahvalnoszti eta naklonoszt, stera mi szrdcze zdaj tak kroto prehodi, ne trpi szamo na nisterni hip; nego mi vszigdar na pameti bode Tvoja obramba i oszlobodjenye. Daj da to bode moja zahvalnoszt: naj eto novo zdravje na dobro obracsam, 'zitek na Tvojo diko, i bli’znyi moji naprejidenye poszvetim. Vari me od vszaki gre¬ hov, hov, sz-sterimi bi sze moje zdravje pokvarilo; i ne daj mi pozabiti: kak neszrecsen je on cslovek, ki zviin toga, kaj je drugim i szam szebi na 'zmecsavo, od dusneveszti more ono na ocsi-metanye i potvar¬ jajte csiiti, kaj je szam zrok szvo- jege betega. Vu etom mojem betegi szem nisteri dobri diis liibeznoszt szkiiszo; poglednoli szo me priatelje, znanczi, rodbina, ino szo mi vu zaloszti szrdcze razveszeljavali. Obdaruj je, oh Ti, ki nika dobra ne nihaš brezi najema, — obdaruj nyihovo ver- noszt ino szrcsnoszt. Posli i k-nyim, geto beteg ali driigi kriz na nye jDlisztis, szmilene i verne priatele. Ki pa vu betegi gecsijo i v-bolez- naj javcsejo, szmiltij sze nad nvimi, kak kak szi sze i menom szmiluvao. Csi je pa Tvoja vola, kaj je vopo- zoves z-etoga szvejta; bojdi ’z-nyimi vu teskom boji, daj nyim blaženo vopreminenye. Bllizi szem bio ’ze pri czili; szmrt sze mi je prtila, i nikse vii- panye me je nej trostalo, kaj go- rizhodim, Ti oh milosztiven Ocsa 1 szi me donok obarvao, i' z-novim 'zitkom obdartivao. — Ali csi sze mi je zdaj ta szmrt szmiliivala, na veke sze mi ne szmiliije, prvo- szledi me zaisztino dolipritezi i za- diisi. Oh daj mi, Goszpodne, to prav premiszliti; stere dneve mi escse vtalas, nye prav trositi: da gotov bodem, gda me od etecz pozoves. Tebi sze poracsam czelo, 6 'zitka Goszpod! Ti szi modro v-ra- — 2 24 — v-racsun vzeo dneve moje; i teda me pozoves od etecz, gda za mene naj bogse bode Ti szi Goszpod i Bog moj; vcsini zmenom kak sze Tebi vidi. Amen. Molitev vu teskom betegi. men, stero szi na mene djao, oh neszkoncsane dobrote Bog! vsze bole me premarjajo moje bolezni, i ze mi je pred ocsmi te boj, ste- roga mam bojtivati prvo, kak prejk- pridem na o v bogsi szvejt. Szpoz- nam mojo du znoszt, stero mam na Tebe gledocs, i rad sze ponizim pod Tvojov zmoznov rokov. Oh diih je, isztina, gotov, ali tejlo je den je zmetnese to bre- szlabo. — 225 — szlabo. Vnogokrat szi goridenem sz-Tvojov volov sze zadovoliti, llible- ni Ocsa nebeszki! ali szrdcze mi hitro zmenkava, i opeša vu Tebi moja vtipaznoszt. Bojdi mi k-po- mocsi, oh Bog! vu mojoj szlaboszti: da do koncza Tebi veren osztanem, i vsza odicseno obladam. Ti znaš; oh Vszaznajocsi! kak szlab je te cslovek; veren szi i pravicsen, ne das nasz vise szkiisavati, kak mo¬ remo prenosziti, i vu pripravnom vremeni pot odpreš na oszlobod- jenye. Tak i na mene ne zmeriš vekse bremen, kak prenosziti znam. Ze szamo nistere 'zmetne vdre mdm, i po tom na .veke obladam, bom pri czili, gde szi odehnem od vszej nevol, i szarn Bog mi dolizbrise szkuzen obrhz. Jeli nisterni hipov bo- 5 - 226 bolezni mi zagviisno vopresztati bo¬ deš pomagao, oh Ti, ki szi me od zacsetka notri do eti mao verno vodo. Ti naj bole znaš, gda mi trbej ete teski zitek z-vecsnim bla- zensztvom odminiti, — z-etoga van- dranya vu vecsno domovino idti. Niti zdaj vu etom teskom betegi ne nihaš ta vu Tebi sze viipajocse dete, vu steroga zitki szi tak je- zerokrat Tvojo ocsinszko dobroto odicso. Nej dugo, oszlobodis je od vszej nevol, i prejk odpelas vu vecsnoga mira blažene drzele. Tecsasz pa na Jezusa, vere moje poglavnika gledam; od' nyega sze vcsim vu Tebi, moj Bog, sze viipati, mirovno trpeti, i blaženo mrejti- Kak sztalno veren je bio On do szinrti, czelo do kriza szmrti! Kak z-po- — 227 — z-pokornim szrdczom sze je zanihao na Tvojo volo; kak z-mirovnov pametjo v, i brezi groze je gledao szmrti sztraslivoszti! Kak szem po nyem ime dobo .j tak i zdaj zelem nyega naszlednik bidti. On je szmrti grozo prevzeo; i on kmicsen dol, po sterom mi je idti, z-nebeszkim navukom preszveto. Tak zelem tr¬ peti, viipati i vmrejti, kak On, naj 'z-Nyim vred tal mam vu vecsnom bla zensztvi. Nyega naklonoszt bojdi moja naklonoszt; Nyega szlednye recsi, naj bodejo moje szlednye re- csi: „Ocsa! nej tak, kak jasz scsem, nego kak Ti scses! — Ocsa! bojdi Tvoja szveta i modra vola! Ocsa! vu Tvoje roke poracsam mojo dušo!!“ Amen. 15* Trost proti szmrtnoj grozi. Grozna i sztrasna je ta szrnrt, odtrgne nasz od naši priatelov, i od vszej, stere szmo eti lubili i postuvali; vsza lepa tivaristva na nikoj szpravi; zapre nam ocsi pred- evszim, ka je eti drago i prijetno bilo, i ne da driigo viditi, kak kmi- csen grob i tuzno szprhlivoszt. Kak sztrasno bi za mene bilo, csi nebi mogao moje ocsi na te bogsi szvejt zdignoti; csi nebi meo viipanya: kaj ta szmrt ne bode driigo, kak prejkidenye na bogsi zitek. Ali kak szrecsen szem, kaj szem krszcsenik! Znam z-vere moje vcsenya, kaj On, ki me je vu mojem zitki tak csiidno vodo, z-menom nezracsunano dobra vcsino — niti vu szmrti me ne ocl- sztavi; 229 — sztavi; ne zataji szvojo pomocs od mene, nego me pokojno prejk od- nesze vu vecsne mirovnoszti bla¬ žene drzele. Dokecs szem eti na zemli ziveo, z - vnogimi nevolami szem sze boriti mogao; nikaj mi je nej moglo szrdcze czelo zadovoliti. Vnoga pripetja szo zburkavala duše moje pokoj, ino szo mi ocsiveszno na znanve dala: kaj eti nemarno sztalnoga meszta; i nej je eti te czil, steroga iscsemo. Vu szmrti vsze nevole henyajo; tam prejk groba najde te opešani vandrar szvojo pravo domovino; tam Bog szam z - ocsi zbrise nyegove britke szkuze, i tam obdaruje eti vu 'zitki szkazano vernoszt i trplivoszt sz- taksim blazensztvom, stero csloveka jezik nemore dopovedati. Naj szi tak 230 — tak pride gdakoli ta vora, stera mi zitki zemelszkomi konecz vr že. Szmrt, skrinya, grob, szprhlivoszt — vi sztrasna imena, pred sterimi te nevervan trepecse, meni sze ne pokažete vu sztrasnom obrazi! Sza- mo mi duše zemelszki sator poru¬ šite ; nemrtelnoj duši mi nika ne škodite; escse mi tejlo szamo zru¬ šite, ali na nikoj ga ne szpravite; nigda i to v-lepsem, i neszprhlivom sztarn' gorisztane. Eto blaženo ■ viipanye szamo Jezusi mam zahvaliti. Te moj Zve- licsitel je i szam z-mrtvi sztano, i meni i vszem vernim je obecsao: kaj, kak On žive, tak i mi z-nyim vred 'živeli bodemo. 1 kak bi mogao jasz vu tom dvojiti: On je glava, i jasz szem kotriga: jeli je nej po- — 231 — potrebno, da kotriga tam bode, gde je glava: Tak je; gori 'me zbiidi riigda z-szvojov zmoznoszt- jov, i prejk me odpela vu nebeszki kralevsztvo. Kak z-veszelim szrd- czom zdaj ze lehko govorim: szmrt! gde je tvoj zalecz; grob! gde je tvoja oblaszt ? Hvala Bogi, ki je nam obladati dao po Goszpon Je¬ zus Krisztusi! I kak nezgovorno blažena bode moja nemrtelna diisa, csi pravicze i poboznoszti vsze za¬ deve obladavsi pride vu prave po- polnoszti domovino; tam sz-pravicze vecsne vretine nove isztine, i csisz- tesa szpoznanya zajfmle; i vu odi- cseni dus tivaristvi nesztanoma raszte vu szvesztvi! Kak blazen je on; kak zvelicsitelna je onoga szmrt, ki sz- taksim viipanyem gleda szvoje od tej la — 232 — tejla locsenye! Od taksega viipanya i jasz obatrivani etak velim: „csi 'živem Bogi živem; csi vmerjem Bogi merjeni; zato ali 'živem ali merjeni, vszigdar szem vu mojga Boga rokaj. Amen. VI. Molitvi za bete’znike, me- rajocse liidi, i obeszelja- vanya pri szmrtni zgii- bicskaj. ' . V/ .‘'-V' » \ i . ><■ v' Molitev za betežno dejte. Oh neszkoncsane dobrote Boe, O' zitka i szmrti Goszpod, Ocsa ne- beszki! Tvoje modro szkoncsanye je kak to, kaj sze ltidje na ete szvejt rodijo, tak i to, kaj brezi razlocska sztaroszti ta merajo. Tvoja szmilena dobrota je i eto detecze dala tim nyegovim roditelom, naj i oni tal majo vu roditelszkoj ra- doszti; ali kaj nyega szlaba mocs tak hitro pomenkava; i beteg, bo- leznoszt je sztiszkava — to je tlidi Tvoja dobrota i modro szkoncsanye. Ah! poleg nase cslovecse miszli, rano szehne te gingavi czvetek! Ro- 236 — Roditelov viipanye zahaja prvo, kak je szvetlo gorizislo! To je nas sors na etom vsze nepopolnoszti meszti, kaj te nas Bog, po nevol doli nasz pela do blazenoga czila. Kak zitek dobimo, z-mokami v-roke szegnemo, i prvo szledi od nyih na veke szlobo vzememo. Ti szam znaš, oh vszaznajocsi Duh! kak na teskom je to neduzno sztvorjenye, stero vszi zdaj z-bolez- nami prigledno; i kak na dobro nyemi szliizi te beteg, pod sterim zdaj gecsf. Ti szam tak obrneš z- nyim — kak je naj bogse za nye. Z-czelov vlipaznosztjov sze molimo 'Fvojoj neszkoncsanoj dobroti: zrav¬ naj ’z-nyim poleg Tvoje nezgriin- tane modroszti, kak je naj bogse. Csi je tak bogse, naj ozdravi, i na- dale — 237 — dale 'žive: oh podeli to miloscso — zmori je, da sze szkuzna licza, i ranyena szrdcza razveszelijo, i raz¬ tepeno viipanye pa deni. Csi je pa tak bogse za nye, naj je ’ze vu detinsztvi vopozoves, i ta vu vszej popolnoszt široko kramo odneszes, gde sze eti zacsnyeni zitek dozor- java: bojcli hvaleno i za to Tvoje veliko Ime. Tvoje je, Ti szi szlo- boden ’z-nyim poleg Tvoje vole csiniti: mi nihamo vsze na Tvojo modroszt. Szamo Te proszimo — lehkoti nyemi bolezni i te szmrtni boj; po lehkom obladanyi daj nyemi meszto med Tebe dicsecsimi dušami vu nebeszaj. Poszliini našo molitev za vrednoszt našega dragoga Od- kiipitela jezus Krisztusa. Amen. 238 — Molitev za bete’znoga mla- doga csloveka. Vu Tvoji rokaj jeszte, o zmozen Bog! zdravje i beteg, zitek i szmrt; Tvoja modra vola prekrati i po- du za 'zitka szlabo nit i gdakoli na nasz vopoves ovo isztino: „szamo do tecz i nej dale!“ — vszigdar je naj bogse za nasz. Ovo! Tvoja neprebrojena mo- droszt je i etomi mladomi krszcze- niki naklonila boleznoszti britki pe¬ har, nyega na betežno posztelo pritisznola; i ’ze vu naj lepšem zitka tali nyemi na veszt das: „kaj vszako tejlo' je kak trava, i nyega lepota, kak polszki czvejt!" Mi neznamo, ka je bogse za nvega; jeli beteg ali zdravje, szmrt ali — 239 — ali zitek? Ti szam, nas Bog! to naj bole znaš. I zato sze szamo pred Tebom ponizimo ino sze Tebi molimo: szmlliij sze nad tem našim beteznikom; vzemi od nyega te bolecsine, pod sterimi nyegovo tejlo trpi; obdaruj nyega pa sz-tim dra¬ gim zdravjem i sz-krepkov mocs- jov: da sze nadale pripravka na szvoje zrendeliivanye, i na ovo szta- vo, stero szi Ti nyemi vozmero. Ocsa! csi je mogocse, naj osztane escse vo ete britki pehar; ali nej kak mi scsemo, nego bojdi kak Ti scses! Csi je Tvoja modra vola, naj nyemi ta povehne 'zitka czvejt brezi zreloga szada; eti ga ’ze rano, kak bogsega meszta vredno czepiko voszkopas; i prejk poszadis vu odi- cseneso krajino, gde sze lepše vo- oszno- - 240 — osznovajo nyegovi talentomi: i sz- tem szmo zadovolni. Szamo Te pro- szimo, hiti sz-tov blazenov vorov, i gda bode toga vremen, vzemi k-szebi nyega nemrtelno dušo, i daj nyej meszto med tisztimi, ki szo eti nad malim verni bili, vu vecsnoj radoszti poleg Tvoje ne- szkoncsane dobrote. Amen. Molitev za szrednye szta- roszti bete znika. \ sze dobrote Bog, szmileni Ocsa nebeszki! Tvoje nezgriintane mi- loscse dveri szo vszigdar odprte; nikoga ne zavrzes, ki Te sz-pra- vov viipaznosztjov iscsejo; vszem vernim podeljavas pomocs, i leh- koto; — 2 4 I koto; dreszelna szrdcza obeszelis ; bolecse rane obezes i zvracsis. — To szmo mi szlabi ludje ’ze vu cze- lom našem zitki nesztanoma szkii- szili. Ti szi nam vszepovszed i vszig- dar bluzi bio, csi szmo Te sz-csisz- tim szrdczom iszkalf, i Tvojo miloscso i dobroto szi nad nami odicso. — To veszelo znanye nam i zdaj da batrivno vtipaznoszt, kaj Te iscsemo, i znamo, kaj Te najdemo, i Ti našo molitev zagvtisno poszliines, csi sze sz-Tvojov modrosztjov zgliha. — Ete mrtelen krszcsenik, koga Tvoje ocsi dobro poznajo, oh Bog! pod boleznami na beteznoj poszteli ge- csi, i Tebe proszi za pomocs, obe- szelje, lehkoto. Nasa duznoszt je, sze Tebi za vsze liidi moliti: Idemo zato pred Tebe, oh Bog! ki rad po- 16 242 — poszlunes i zmoreš — i proszimo Te, szmiliij sze etomi beteznomi grešniki, koga tejlo tak kroto boli i vnoge mantre trpi; ne vzemi ga na szredi vu zitki od etoga szvejta, nego poverili nyemi nyegovo drago zdravje nazaj; da Tebe eti nadale dicsi, tim szvojim i etomi szveti na haszek bode. Ocsa! csi je mo- gocse, naj osztane escse v o te britki pehar; ali nej naša, nego bojdi Tvoja szveta vola. Csi je bole za toga beteznika, naj ga vu krepkoj mocsi vopozoves, vcsini poleg Tvoje modroszti; szamo Te proszimo, pripravi tak dušo nye- govo, naj gda zaszpi, vu Gosz- podni zaszpi, i zitka etoga dokon- csetek bode blazensztva vecsnoga zacsetek za vrednoszt našega ne- besz- — 243 beszkoga Odkiipitela Jezus Kri- sztusa. Amen. Molitev za bete’znoga sztarcza. Velki Bog ! szvejta zmozen Rav- nitel! Ti nasz pelas za roke po zitka poti do czila; Ti ravnaš na¬ se pripetje od zibeli mao do kmics- noga groba; Ti szkrcsis i vtegnes 'zitka nit; i csi kakkoli dugo trpi nase vandranye: k-konczi na sztran moremo djati našo vandrarszko pa- liczo, i idti pot te britke szmrti; ar Ti vu Tvoje knige mas zapi- szane nase dneve, i gda Tvoja mo- droszt za naj bogse vidi: teda veliš: „szamo do etecz, i nej dale; zren- deliij hi’zo tvojo; ar ti je vmrejti.“ Gosz- ib* 244 “ Goszpodne! mi hvalo damo Tvo- joj velikoj dobroti za vsza dobra, stera szi Ti etomi krszcseniki na nyega dugoj poti podeljavao. ’Ze k-czili hiti, kak vszi drugi mrtelni llidje; — te oszlablen teloven sa- tor sze poderati scse; psenicza je zrela, potrebno je; da jo ’znyecs po’zenya. — Oh odptiszti, szmileni Ocsa! one grehe, sz-sterimi je Tebe, i bli’znye szvoje zbantiivao vu zitki sz voj eni — Podaj nyemi roko, da vu miri odhaja vu, cziszte pokoj- noszti, vecsne drzele; szamo eden sztopaj — i taki bode pri czili. Raszladiij nyemi li te zmeten szmrtni boj; vzemi to diiso k-szebi, stera ’ze tak 'zelej szvoj vecsen pokoj. Oh Bog! odpri naropsa-l Oh posz- liini nase zduhavanyet Amen. — 245 “ Molitev za tesko rodecso 'ženo. Vszej pomocsnikov naj zmoz- nesi pomocsnik, Ocsa milosztiven! Tvoje modro zrendeliivanye je, naj sze cslovecsi narod sz-porodjenyem plodi i naraja; Tvoja Bo ža vola je vkiipzvezala z rodjenyem bolezni: naj tem szrcsnesa csisztesa bode liibezen, i tem mocsnese, to vezalo med materjov i detetom. Toga Tvojga zrendeliivanya bremen csiije eta szirota; nad nyov szo sze pre- vecs pozmecsale rodjenya bolezni; ta szmrt nyej britek pehar na- klanya, i ’zitki sze konecz pribli¬ žava. Ti, ki szi zmo zen escse pri ti szlabi — * odicsi zdaj Tvojo zmoz- noszt i dobroto; szmiliij sze nad etov 246 etov trpecsov gresniczov, lehkoti rodjenya boleznoszti ino je vtisaj; daj sze nyej szrecsno rešiti szvoji mok; i vzivati ono szlatko veszelje: kaj sze je živi cslovek na szvejt porodo. — Csi sze pa tak gliha sz-Tvojov modrosztjov, naj sze ona po tej boleznaj na veke resi te- lovni mok: bojdi i to Tvoja vola. Mi Te szamo sz-szrcza proszimo, pripravi nyeh diiso po Tvojem szve- tom Duhi na to: da, geto vmerje, naj vu Goszpodni vmerje, i najde pri Tebi vecsni pokoj po Jezus Krisztusi. Amen. — 247 Molitev za bete’znoga czerkevnoga ali solszkoga vucsitela Oh vszej dobri darov naj vi‘sesi Darovnik, nas Bog! nas Ocsa ne- beszki! Tvoja velka dobrota je nam do eti mao podelj avala ona vsza duševna i telovna dobra, vu steri szmo tal jemali. Tvoja ocsinszka szkrblivoszt je vcsinila i to, kaj sze je nam vu nasoj czerkvi i soli evan- geliom glaszo, po sterom szmo na Tvojega imena i naši duznoszt szpoz- nanye prišli. — Ali z-dreszelnim szrdczom szktiszimo, kaj sze teiszti eden Tvoj szluga, steroga szi na Tvoje vecsne isztine glasenye med nasz posztavo, od bolezni i betega nepripraven vcsini nadale na eto Tvojo Tvojo zvelicsitelno szlifzbo. — Oh vszamogocsi Bog! li szamo 1 i nam lehko zmoreš; ar je vu Tvoji ro- kaj 'zitek i szmrt. Znamo pa i to, kaj nesztanoma szkrb mas na nase diise i nyih blazensztvo: zato ovo! sz-czelov vupaznosztjov sze Tebi molimo: szmiltij sze poleg Tvoje neszkoncsane dobrote etomi Tvo- jemi szlugi; povrni nyemi nazaj nye- govo hasznovito mocs i zdravje, da bode escse nadale med nami ne- beszke modroszti veren safar. Csi pa sz-tem betegom scses Nyega od nasz vzeti: oh vcsini poleg Tvoje modroszti: mi za dobro vzememo Tvoje szkoncsanye; szamo Te pro- szimo, gda sze približa nyegovoga bezaja odicseni czil, odpelaj toga našega liiblenoga voditela vu vecsne dike — 249 clike kralevsztvo, naj sze i On szvejti med onimi vernimi safarmi, ki szo Tvojega kraljesztva vreli naprejpomagacske bili po Jezusi Krisztusi. Amen. Molitev za vszake sztaroszti bete’znika. Vszej sztvari milosztiven Ocsa, vszega szvejta moder Ravnitel, ta- kaj i nas szmileni Bog i Ocsa po Jezus Krisztusi! Tvoja neszkoncsana liibeznoszt je ete velki szvejt z-ni- csesza sztvorila; Tvoja liibeznoszt escse nadale ravna i zdr zava vsza; Tvoja liibeznoszt i zmoznoszt sze szvejti vszepovszed vu czeloj na¬ turi. —■ Ta liibeznoszt zdrzava i nasz 250 nasz vsze na Tvoj obraz osznovane liidi, i ravna vsza naša prijetna i neprijetna pripetja tak, kaj nam na dobro szliizijo. — Ta liibeznoszt Tvoja, 6 nebeszki Bog! je i etoga našega priatela vrazila, z-boleznami prigrednola i na betežno posztelo vtegnola, i ona Nyega pa zvracsi i ozdravi, csi Tvoj oj praviczi i mo- droszti glihno bode. — Ti znaš, Goszpodne! naj bole, ka csinis: znaš i to, ka je za etoga betez- nika naj bole. Zelej tak Nyega duševno blazensztvo: naj escse sze ozdravi, szvojenii 'zitki veszeli, Tebi na diko, szvejti na haszek žive: poszliihni našo prosnyo, geto sze Ti etak molimo: Ocsa! csi je mo- gocse, naj osztane escse vo ete britki pehar. Csi pa Tvoja modroszt za 251 za bogse najde, nyega odetecz ta vu vecsni mir pozvati: bojdi Tvoja szveta i modra vola. Szamo mi Tebe poleg nase du’znoszti pro- szimo, bojdi ’znyim vu szmrtnom teskom boji; batrivi i trostaj nyega diiso, ino jo pripravi na blaženo vopreminenye. Poszliini našo po¬ nižno molitev za Goszpodna Jezus Krisztusa vrednoszt. Amen. Molitev za merajocsega ali diiso piiscsa- jocsega csloveka. \ szamogocsi Bog. zitka i szmrti Goszpod! naši dnevi szo vu Tvoje velke knige zapiszani; szmrt je Tebi pokorna. Ti veliš: do etecz i nej dale; mi posztanemo, ali szrno sztari ali ali mladi, ali mocsni ali szlabi, i neidemo dale, pa veliš: sztani gori i hodi — na to rejcs, ki vu szmrti rokaj gecsi, sze opravi i hodi! — Ti szi zmozen, tam zmoreš, gde sze vsza cslovecsa mocs szkrcsi. Ovo! mi mrtelni lticlje poleg duznoszti nase szmo sze vkup- szpravili pri etom našem szvetsz- kom vandrari, ki na szmrtnoj po- szteli ’ze na sztran deva to van- drarszko paliczo; etoga 'zitka zanke sz-szebe szteple, i hiti k-szvojemi czili. — Ah! kak britki je te pe¬ har, steroga ta szmrt naklanya! kak teski je te boj, steroga dopri- neszti trbej, prvo, kak sze duh i tejlo — tiva liiblena priatela — na ete szvejt gledocs na veke raz- Idcsita! Szmi- • — 253 ~ Szmileni Ocsa nebeszki! ki szi escse nikoga nej odsztavo, koga zmocsi szi za dobro najsao: zgledni sze milosztivno i na etoga grešnika, ki sze zdaj locsi od zitka szvetsz- koga na vecsni mir. Csi je Tvojoj modroszti szpodobno: pihni vu nye- ga szlabo szrdcze escse zitka diih, odzive ga onim na obeszelje. ki sze zdaj szkuzijo. Csi je pa bole glihno Tvojoj modroszti, naj ga k-szebi vzemes: Oh csini, kak je Tvoja szveta vola. Mi Te szamo ponižno proszimo : razszladiij te vrocsi britki pehar, steroga piti ma, lehkoti szmrtne moke, i vzemi ga vu miri vu Tvoje kralevsztvo. Ocsa milo- sztiven! bojdi k-pomocsi!! Oh Jezus, szvejta Odkupitel! ki szi szam naj britkesi pehar szprazno, za —. 254 — za nasz vsze krv na krizi prelejao. — Ti szi nevidocs nazocsi pri vsza- kom grešniki: znamo i verjemo szi i zdaj z-nami. Mi szmocsti nemo- remo, mrtelni i szlabi szmo szami, Ti pomagaj, proszimo Te, etomi grešniki szrecsno zbojiivati; pomiri, potrostaj nyega szlabo szrdcze. Oh Jezus! pomagaj. Oh Jezus! vzemi dušo k-szebi! Amen. Kratke molitvi, stere sze praviti majo pred mera- jocsimi liidmi. 57. L itka i szmrti Goszpod! csiijem vu szebi, kaj mi szkoro vdari ta vora, gda sze mi dtisa od tejla odtrgne. Mocs me ’ze nihava, krv sze mi szedava; szrdcze sze szkoro za- zapre, i vecsnoszti vrata sze mi odprejo. — Goszpodne, Ti zoves, i jasz rad idem. Szamo ka je szprh- livo i preminocse, dobi te tiihi grob; duša, geto sz-szebe sztroszi tejla zanke, k-Tebi, 6 Bog! sze podigne, pred kim mi je szkoro posztanoti. Oh! pogledni sz-szmilenimi ocsmi na grehe i szlaboszti, brezi steri szem ni jasz nej bio vu 'zitki mo¬ jem; i daj sze mi sz-Tebom zmi- riti, i tak od etecz odhajati. — Vu Tvojo obranbo poracsam, dober Ocsa! vsze one, stere szi meni dao i stere moje szrdcze hibi; blago- szlavlaj je sz-Tvojim nebeszkim blagoszlovom; daj mi pri nyih vu lepom szpomenki nadale živeti, i szkleni nasz ednok pa vkup tam vu vecsnoj domovini! — Pomagaj mi mi lehko presztati te szlednyi 'zme- ten boj; daj mi szlatko i blaženo zaszpati. — Piiszti i kmicsen je te grob: ali vu nyem prebiva mir i pokoj. Skrinya i grob me naj ne presztrasita; naj me vu szebe gori- primeta, kak tak s ega vandrara, ki je rad na sztran djao vandrarszko paliczo, i gda je Goszpod pozvao, je z-veszelov dtisov naszleduvao — v opremi no! * ^ * Fi, ki szi vu czelom mojem zitki moj naj bogsi Ocsa i Ravnitel bio — 'ze konecz vrcsti scses moj mi be’zaji. Escse ednok k-Tebi zdignem moje szlabe roke vu mojem szmrt- nom boji. Ne morem tak ta nihati eto zemlo, kaj Ti moj Bog! escse e d- — 257 — ednok ne bi hvalo za vsza dobra, stera szi mi vu czelom mojem zitki darivao; za vsze radoszti, stere szem vzivao; i za vszako dobro delo, k-steromi szi mi mocs i pomocs po- delo. Hvalim ino dicsim Tebe escse za vsze neprijetne vdarcze, sz-ste- rimi szi mi vero vardevao, i dušo na nebeszko bla zensztvo pripravlao. — Konecz bode 'ze szkoro vszemi trplenyi; szkoro bom pri czili i ,za- dobim mojga ponasanya najem. Moj Goszpodne i moj Bože! bojdi mi milosztiven i ne odsztavi me vu szlednyem zmetnom hipi. Amen. * * * Sto bi bio, Goszpodne! na nebi vecs meni, kak Ti r i v-nikom sze ne veszeli na zemli tak moja duša, kak 17 — 258 — kak vu Tebi. Tejlo mi je szlabo; szrdcze sze ze zapera: mojga szrd- cza szteber szi szamo Ti, oh velki Bog! Jasz szem ’ze te boj presztao; bezaj szkoncsao, i pri konczi sze mi lescsi pravicze korona! Ze je vsze szkoncsano! Ocsa yu Tvoje roke poracsam diiso mojo. Amen. Molitev i trost pri szmrtnom zgiibicski liibleni diis. Ah! 'ze tak vnogi, stere szi Ti, oh liibeznoszti Ocsa! mojmi szrdczi na etoga zitka poti dao, i tak na- puni z-menom po liibeznoszti i na¬ turi vkiipprikapcso — szo ta odisli, od kecz sze niscse ne povrne; — i jasz sze ne morem vecs nyihm, 1 259 — i nyihovomi priatelsztvi, i liibeznoszti veszeliti! Zdaj me pa znovics eden taksi velki zglibicsek dreszeli. Z-onih, stere szi meni, oh Bog! dao, szi pa edno drago dliso k- Tebi pozvao. Ah! kak doszta je ona meni bila! ’Z-nyov szo mi tak vnoga lepa ve- szelja, tak vnoga szlatka viipanya vu grob pohranyena: zato me te zetibicsek escse ducro bolo bode. — Ali csi je escse tak dreszelno za mene to pripetje; csi me escse tak zmetno sztane, kaj nindri ne najdem to diisiczo, stere mi je szrd- cze tak verno liibilo, — piiszto i oblacsno je vsze pred mojmi ocsmi, i gdakoli sze ’z-nyeh szpomenem, vszigdar me globse szmekne ta rana, stero mi je szmrt vdarila: donok sze prevecs nescsem plakati i dre- sze- 17* — 26 o - szeliti, i szam szebi škoditi. Znam dobro, Ti szi, oh Bog! ki vezala priatelsztva zvezes i odvežeš, ino escse teda z-nami dobro miszlis, gda zgiibicske primeriš. — Isztina, nemoremo vszigdar czile Tvoje pre- viditi, za steri volo Ti trplenya na nasz piiscsas; ali kaj szi Ti szama liibeznoszt i modroszt — to mi zagvusno znamo — tak sze i teda escse lehko vu Tebi viipamo, gda nam koga, kak mi miszlimo, pre¬ rano k-Tebi pozoves Ta draga clusa, stero szi mojmi szrdczi odtrgno, je zdaj ’ze pri Tebi; je boj sz voj zbo- jiivala, vsze vopretrpela; vu miri je ze; niksa nevola jo ne mantra. Ka jasz escse vopresztati mam — te szlednyi velki boj na zemli — je ona szrecsno vopresztala; vujsla je vszem — 26 i vszem pogubelam, szkrbam i mo- kam etoga ’zitka; vu veksoj szvet- loszti je 'ze i vziva to vszem ver¬ nim obecsano blazensztvo; vsze, ka je eti nyej temno i szkrivno bilo, je ’ze ocsiveszno; vsze, ka je eti neszpunyeno osztalo, je tam szpu- nyeno; 'ze je czelo blažena vu ti- varistvi csiszti i zvelicsani diis, stere szo pred nyov preminole, i zaisztino nyej to vsze lehko voscsimo. To vsze mi bojdi pred ocsmi, geto me nye zgtibicsek kroto dre- szeli i tezi. Ah! jasz nevem, jeli bi bogse bilo za nyo, i za vsze nasz, kim je ona draga bila: csi bi sze nyeh 'zitek na duze vtegno! Zato ne morjujem proti Tvojemi rav¬ nanja, 6 Bog! — to bi od mene greh bio; niham vsze na Tebe; ar Ti 262 — Ti naj bole znaš, ka csinis. Sto zna, kak dugo de i moja pot trpela; lehko szamo nisteri sztopaj mam vcsiniti, i bom tlidi pri czili; i teda pa vklip pridem z-onimi liiblenimi, ki szo meni naprej-odisli; i vu vecs ; nom bla zensztvi de na veke trpelo nase priatelsztvo. — Daj, Goszpod- ne! da szi to vsze nesztanoma vu pameti premetavam; sz-tem sze trostam vu mojoj britkoj 'zaloszti; 'zitek modro zrendelujem; i ednok sze vreden najdem posztanoti pred Tvojim szodnyim sztolczom ! Amen. — 263 — Molitev i trost pri szmrtnom zgiibicski liible- noga deteta. Vsze ltibeznoszti Bogr i Ocsa, vszej tuzni diis pravi Obeszelitel i Pomocsnik! pred Tebom vlejem vo moje bolecse szrdcze, li Tebi sze tožim pri tom dreszelnom zgiibicski, steri me je zdaj doszegno; ar gde bi najsao vu etom 'zalosztnom sorsi veksi trost, kak pri Tebi, ki szi zmozen vszako oranyeno szrdcze obvezati, razveszeliti, i vsze bolezni potisati: Ovo! to preliibleno dejte, k-steromi me je natura napiini pri- kapcsila, — stero pred menom vi- diti je velko veszelje bilo — stero je i. moj eden naj veksi kincs, se- gavoszt i viipanye bilo, i zdaj po szmrti — 264 — szmrti od mene hitro odvzeto — ah! ono je meni ta pokopano na ete szvejt gledocs na veke; i za nyeh vrele szkuze polevajo moja tu zna licza! — Kak csiszte ne- duzne radoszti, kak lepa viipanya i csakanya szo meni sz-tem angelom zadušena, razkajena! Kak kroto ve¬ liki je te zgiibicsek, steri sze z-ni- kim ne more placsati! To mi preša teliko szkuz z-moji tuzni ocs. — Oh zgledni sze milosztivno na mene, Ti ki ne szkvarjiijes mrtucsliven placs, i odpiiszti mi, csi vnoge lehko i grešne tožbe, i neszlobodni jaji szhajajo z-moji vliszt! Obezi, obe- szeli Ti szam, moj Bog! moje ora- nyeno szrdcze, i pomagaj trplivo vopresztati, ka je Tvoja modroszt i liibeznoszt na mene djala. -— Isztina! 265 Isztina! Tvoja liibeznoszt i modroszt je bila, stera mi je to liibleno dejte odvzeti na dobro naisla. Z-toga sze mi daj prav osztro szpomenoti. Z- ranov szmrtjov szi je lehko — to dejte — vnogim pogiibelam i ne- volam odvzeo. To mi bojdi vszig- dar na pameti i za mene trost i batrivnoszt. — 'Zmetno je pozabim ali, vem, je nej zgiibleno; dobro je szhranyeno; ar je pri Tebi, oh Bog! Ti szi tak ’z-nyim vcsino, kak eden cseden jedrni vrtlar, ki lepo czepiko z-lagojega grunta v-bogsi poszadi, naj tam lepše raszte, — i Ti szi to moje dejte zato ta pozvao, naj je v-bogso kraino posztavis, gde sze lepše osznovajo nyega talentomi. Oh tak odhajaj 'zaloszt, henyajte szkuze; szrdcze! zdigni sze vu ne- besza 266 m besza k-vsze dobro csinecsimi Ocsi; i z-ovim pobožnim mozom nyega etak dicsi: „Bog je je dao, Bog je je vzeo; hvala bojdi nyemi.“ Drago, liibleno dejte! ti szi nej vecs pri meni; ali escse te vszig- dar za moje zovem; i szrdcze moje te nigdar ne henya za moje z vati i liibiti. Ti szi mi ta naprej-odislo, gde je naša prava domovina, gde i meni je meszto obecsano. Nej dugo — lehko szem i jasz pri tebi; i teda bodeš pa moje, na veke moje. Tam, vu ti odicseni i blaženi diis seregi, te zaglednem;' i nika, nika te vecs od mene ne razlocsi; na veke bode trpelo to vezalo, stero bode nasz szklenya- valo. Hvala bojdi Onomi, ki je nam to viipanye z-nebesz prineszao; hvala — 2 6y hvala Ocsi, Szini i Duhi szvetomi, na veke. Amen. Molitev i trost odsztavlene sžirote. Oh Ti, ki z-modrosztjov i liibez- nosztjov ravnaš vsza prigodjenya mrtelni ludi; do csasza po teskoj poti nasz vodiš: ali vsze, ka csinis, osi je escse tak neprevidno, k-konczi szrecsno voszpelas, Ocsa vszej nasz, trost i obramba takaj vszej oni, ki Te liibijo, ino sze vu Tebi vtipajo! I jasz settijem k-Tebi za pomocs obeszelje i batrivnoszt, i od Tebe vsza dobra sze viipa moje tuzno szrdcze. Od oni szi me szpraviti za dobro najsao, moder Bog! kim moj telovni 'zitek i vsze dobro zahva¬ liti — 268 — liti mam. Z - liibeznosztjov szo me obimali; v-nocsi vudne sze za mene szkrbeli; z-vernosztjov mojo szrecso i blazensztvo naprejpomagali, i ka- koli szo z-menom vcsinoli: Oh! ne- morem zadoszta zahvalno zvisavati! Oh! dabi nyim mogao poleg pre- mocsi vsze zahvaliti, ka szo z-me¬ nom z-liibezni vcsinoli: ali jaj! ti dragi liibleni nega vecs; szmrti ne- szmilena roka je nyeh rano ta po- koszila, i jasz zdaj eti sztvojim brezi vsze roditelszke obranbe i szkrhljivoszti. Oh! kak doszta, ne- zgovorno doszta szem z-nyimi zgu¬ bo ! Szteber sze je podro, na ste- roga szem sze naszlanyao; ocsi szo zaprte, stere szo za mene neszta- noma gledale; roke szo zadrevenele, stere szo sze za mene szkrbele; i to — 269 — to drago szrdcze je zaprto, stero je tek verno za mene bilo. — Oh! Goszpodne! odpiiszti mi, geto sz- szkuznimi i zajocsenimi ocsmi, i z- vkiipdjanimi rokami eti sztojecs — sze britko tožim Tebi vu nebesza nad nevoljov, stera me je tak rano doszeenola. Znam, mi ne vzemes za hudo, csi szkuze tocsim za one, ki szo mi po Tebi naj bogsi dobro- csinitelje bili na zemlji; ar szi szam zahvalnoszti naklonoszt v-mene vcze- po, i tak szi mi szrdcze osznovao, kaj sze more genoti — sztrsznoti, csi sze orani, razdreszeli; i szamo tak zadrevenej ta bolecsa rana, csi szrdcze vozjokati more. I-kak bi moglo mrzlo biti moje szrdcze, geto tiszti odhajajo od mene — na ete szvejt gledocs na veke od mene, ki 2-0 ki szo mi vsze vu vszem bili, i jasz szam osztanyiijem eti nazaj brezi pomocsi, obranbe, zagovora; tesko szirotinsztvo me dohaja — szirota sze zovem! Ali kak je tesko i nej szlobodno pozabiti one, ki szo szi pri nasz velko vrednoszt szpravili: tak je ttidi szveta duznoszt nad zalosztjov ladati, stera sz-toga zgiibicska szhaja Prevelika tuznoszt pripela v-vczag- livoszt i v-dvojnoszt, oszlabi tejlo i zitek prekrati. Jasz szi tak sz-szrd- cza dam, 'zaloszti proti sztanem. Premiszlim, ka mi pamet veli i szveto piszmo pravi. Sto je zrok moje zaloszti? Jeli nej on Bog! ki je sziroticz Ocsa, i vszako neduzno nevolo z-veszeli konczom koronlije : Jeli je gda stera bogabojecsa szi¬ rota 271 — rota czelo odsztavlena ? Jeli je nej Bog nasztavo liidi, med sterimi sze ona zna goriszhraniti r Jeszte vnoga decza czaczavna, szlaba gori ne szhranijo i ne pokvarijo, stera vu narocsaj neszpametni roditelov gori- zrasztejor proti torni jeli z-vnogi szirot ne zrasztejo gori pošteni, csedni i szrecsni liidje? — Sz-tdm trostom sze vszigdar na Tebe za¬ hlipam, moj Bog! i zvolno noszim szirotinsztva teskocse. Ti szam bojdi nesztanoma moj szteber i moje obe- szelje, gda me zaloszten szpomenek moji lubleni roditelov, znovics raz- dreszeli. Odvracsaj od mene zape- lavcze, i daj mi mocs proti szkii- savanyam. Vodi me po Tvoje bo- jasznoszti poti; daj mi hoditi szto- paje moji dobri roditelov, da bodem nyi- —- 2 J 2 _ nyihov vreden szin (csi). Oh! csi bo¬ dem dobro dete; teda znam, mi do- •bro bode na szvejti. Ti moj Bog! bo¬ deš moj Ocsa, Zagovornik, Hranitel. Amen. Molitev i trost dovicze. Sz-teskim vdarczom szi me pri- gledno, oh Ti, ki ober zvezd, i vu taksoj szvetloszti prebivaš, kama ti mrtelni ocsi ne vidijo. Odtrgno szi mi vernoga liiblenoga tivarisa, ki je z-menom tak sz-szrdcza dobre i hiide dneve, radoszt i 'zaloszt, szre- cso i neszecso talan; mene z-lubez- nosztjov szvojov szrecsno vcsmo, i nesztanoma moj naj bogsi tanacsnik, naj vernesi priatel, naj mocsnesi zagovornik bio. Velki je moj zgu¬ bi- — 273 bicsek, i zalosztna je ta sztava, stera me ie doszegnola. Sto bode zdaj ’ze, komi tak szlobodno moje szrdcze vovjavim — tak batrivno sze obto¬ žim ? Sto me zagovori med lagojimi llidmir Sto priiscse meni i tim mo¬ jim te vszakdenasnyi krtih r sto me obeszeli vu nevoli, i podpre sz-ta- nacsom vu zblodi? Zaisztino ne nai- dem ninder onoga, koga zdaj ža¬ lujem; dalecs je odisao od mene, i moj krics i jocs ga od nikecz ne prizove: ali, vem, ne zgubim vszo pomocs i obranbo i zagovor; escse po tomtoga naidem dobre ltidi, ki szmileno szrdcze k-meni szka ziivali bodo. Naj bole pa naidem Tebe, o dober Bog i Ocsa dovicz! vsze- povszed, csi Te sz-pravov viipaz- nosztjov i z-dobrov diisnovesztjov lscsem. 274 — iscsem. Tebe ne zgubim, Ti szi na veke moj, csi sze i jasz pascsim Tvoja verna bidti. Na Tebe sze tak naszlanyam vu mojem tuznom do- vinsztvi; Tebi poracsam i te moje szirote, stere szo zdaj ocso zgubile. Bojdi Ti nas Ocsa, brani nasz od hiidoga; daj mocs proti szkiisava- nyam, i trost vu zaloszti; i zaszadjaj vu nasz vsze lejpe i Tebi prijetne jakoszti; daj da Tebe vszigdar mamo pred ocsmi i vu szrdczi, vszej grehov sze varjemo i nikaj ne csinimo proti Tvojoj szvetoj voli. Oh! ravnaj Ti szam vesz nas zitek. Bojdi z-nami sz- Tvojmi sziroticzami, -— stere prod Tebom eti klecsecs našo viipaznoszt vu Tebi položimo. Poszllihni našo ponižno molitev, i ne daj sze na¬ šemi vtipanyi oszramotiti! Amen. ; -- Knig drzanye, L Utrasnye i vecserasnye — 276 II. Molitvi na znamenitese szvetke. Sztrž „ Molitev na koledni szvetek ... 75 — — novo leto.78 •— — vel ki petek .... 86 — — viizen.89 —- — riszale.93 III. Molitve pri ’zivlenyi sz- Krisztusevov vecserjov. Pripravlanye k-Krisztusovoj vecserji 99 Verdevanve szamoga szebe . . . 105 Utrasnya molitev vu dnevi priha- janya k-Krisztusovoj vescerji. . 116 Driiga molitev na te iszti den pri¬ pravna .119 Kratko zdiihavanye pri oltari med v’zivanyem Kristusove vecserje 122 Hvalodavanye za ’zivlenye sz-Kri- sžtusovov vecserjov.123 Vecserasnya molitev vu dnevi szpo- veda.126 2 77 IV. Molitvi vu razlocsni szta- 278 — V. Molitvi i trostanya vu VI. Molitvi za bete’znike, me- rajocse liidi, i obeszeljavanya pri szmrtni zgiibicskaj. Molitev za bete’zno dejte . . .235 — za bete’znoga mladoga cslo- veka.238 — za szrednye sztaroszti be- te’znika.240 — za beteznoga sztarcza . . 243 — za tesko rodecso 'ženo . 245 — za bete znoga czerkevnoga ali solszkoga vucsitela . . 247 — 279 Sztran Molitev za vszake sztaroszti bete z- — za merajocsega ali diiso piiscsajocsega csloveka . 251 Kratke molitvi, stere sze praviti majo pred merajocsimi liidmi . 254 Molitev i trost pri szmrtnom zgii- bicski liibleni diis.258 Molitev i trost pri szmrtnom zgii- bicski liiblenoga dejteta . . . 263 Molitev i trost odsztavlene szirote 267 Molitev i trost dovicze .... 272 nika 249 . . -