LETO II. LJUBLJANA, 27. SEPTEMBRA 1924. STEV. 47. fcA^OČNlNAZAjVGOSlA-VlIO ČETRTLETNO DIN B$‘ iNOlsHSTVOlE^ODATi ^©ItNino/oclasi PO CEN1KV/ POSAMEZNA Številka* po dih !§©/ POŠT. ČEK. R&Č. 13.188 VRE DN S J'TV O • IH • VPI* AVA* VVČSTEL1SKITISKARNI/ 'ROKOPISI • SE • NE • VR A-CAJO/ANONIMNI DO-Pl$l-SE-NE-PRIOBČV-1eio/po|tnsna* PLATAN A-'V -GOTOVINI TELEFON ŠTEV. 906. isasxsi3Eseisxass£X!s^M^Bssaa^emacMEtaBsaisBae^BWt3misaisesassw3msam0Bms^^smaa Zagorje. Prepoved razvitja -prapora naše organizacije v Zagorju, ki bi se imelo vršiti v nedeljo 21. t. m., je nedvomno klerikalno maslo. Minister notranjih zadev je na intervencijo našega zastopnika v Beogradu dovolil, da se sme prvotno zabra-njena slavnost vršiti preteklo nedeljo. Na pritisk klerikalcev pa je veliki župan ljubljanske oblasti zadnji trenutek prepovedal proslavo z utemeljitvijo, da se je bati nemirov in spopadov, ker so se pojavili v Zagorju sumljivi in neznani ljudje, ki se potikajo po kraju z očividnim zlim namenom. Nam so ti ljudje zlili namenov dobro znani: Sede v Kopitarjevi ulici in hujskajo na poboje. Njim samim bi bilo nadvse ugodno, ako bi mogli spet toliko naščuvati komuniste, da bi došlo do kakih spopadov. Ker pa so se komunisti malce ohladili v svoji ljubezni do klerikalcev in ker sodijo, da bi v Zagorju ne mogli streljati na nepripravljeno povorko iz zasede, kakor so v Trbovljah, bi se bila naša proslava izvršila v redu kljub hujskanju pobožnega »Slovenca«. To pa vrlim katoličanom ni šlo v račun, ker ne bi mogli morebitnih spopadov, ki si jih žele, izkoriščati proti nam, so izvajali svoj pritisk na vlado, da se nam proslava prepove. Dosegli so prepoved, obenem pa izkazali vladi g. Ljube slabo uslugo. Mogoče je samo dvoje: Ali vlada nima zadosti moči, da bi vzdržala red, ali pa vedoma gazi zakon, odrekajoč nam najpriinitivnejše državljanske pravice, ki jih ustava jamči državljanom naše kraljevine. Če vlada nima zadosti moči, da vzdrži red, je to skrajno žalostno in mora vsakdo resno _ podvomiti nad njenim trdnim stališčem, ki ga svetu tako bombastično naznanja in razglaša vladno časopisje. To bi samo na sebi ne pomenilo nikake nesreče, kajti so režimi, ki nimajo nikake sile in zdi se nam, da je Davidovičeva vlada nima, zato skrbe dovolj Korošeč, Radič in Spaho. Nadvse žalostno pa je, da vlada prepoveduje slavnost organizaciji, koje člani plačujejo krvni in denarni davek vsekakor bolje ko Radičevi republikanci, ki jim je bila v polni meri zasigurana svoboda zborovanja tudi pod prejšnjim režimom. Vlada reda in zakonitosti sama gazi zakon, s tem da prepoveduje proslave in prireditve sploh komu, ako nima za to zakonite podlage, najmanj umestna pa je ta prepoved tedaj, ako se tiče organizacije, ki lina v programu državno in narodno edinstvo. V istem času, ko se nam na željo separatistov prepoveduje manifestacija za narodno edinstvo, ki je v sedanjem času resno ogroženo, se dovoljujejo preko Sotle in Kolpe zborovanja, ki so po obstoječih zakonih kvalificirani zločini; veleizdaja, rovarjenje proti obstoječemu redu in poziv na upor proti državni oblasti. Jugoslovenski nacijonalisti v najvišji meri spoštujejo zakon; bili so vedno lojalni napram vsaki parlamentarni vladi in so vedno in povsod podpirali prizadevanje po konsolidaciji javnega življenja. To smelo trdimo in poudarjamo, da je naravnost smešno, dajati oni veliki pomen sporadičnim spopadom med posameznimi našimi člani in nasprotniki naše organizacije, ki jim ga pripisujejo klerikalci. Če bi bile resnične vse bajke o pretepanju meščanov, o zmečkanih Orjuna in mariborske ob?, volitve, prstih in podobnih nasilstvih, ki so seveda izmišljotine dobro organizirane klerikalne kampanje proti nam, bi to ne odtehtalo ene tisočinke onih zločinov, ki so se baš te dni prali pred poroto v Ljubljani in Mariboru in ki jih zagreši naše dobro katoliško ljudstvo leto za letom. Zanimivo je, da piše glasilo naše katoliške stranke kilometerske uvodnike o zmečkanih prstih in drugih izmišljenih grozodejstvih, o umorih, ubojih, posilstvih in ropih, ki so pri nas na dnevnem redu in ki delajo sramoto nam Slovencem v vesoljnjem krščanskem svetu, za te sodno ugotovljene zločine, pa ne najde naš vrli prijatelj ljudstva, »Slovenec«, najmanjše žal besede. Zato pa tembolj napihuje neki obskurni pretep v Florjanski ulici, kjer je neki naš član na svojo roko prislonil objestnemu klerikalcu par zaušnic. Primerja teh par zaušnic s Čaruginim delovanjem, s kača-štvom in vpije, da je javna varnost v Sloveniji ogrožena, uboje, ‘ rope, umore in posilstva ter alkoholizem, ki se v njem potaplja naš narod, pa preide molče. Hinavstvo pobožnega lista je prozorno, toda ne dovolj, da bi ga spoznali celo inteligentnejši čitate-lji. Ugotavljamo, da je tudi ped strogo vlado reda in zakonitosti klerikalna klevetniška kampanja nedosegljiva sodišču, da bi se nanje obrnili oblateni posamezniki in organizacije. »Sloyenec«, »Domoljub« in »Straža« imajo za odgovorne urednike ministre in poslance, ki s svojo imuniteto ščitijo dopisnike — razbojnike, da lahko nemoteno in nekaznovano vrše svoj ogabni posel blatenja in oškodovanja na časii in dobrem glasu svojih sodržavljanov. To se morda strinja s klerikalno katoliško moralo, ne strinja pa se s krščanskim pojmovanjem o ljubezni do bližnjega, ne strinja se s pojmovanjem o časti in poštenju, in zato so taki poslanci v naših očeh navadni lopovi, pa naj jih diči sam ministrski portfelj in naslov. Zato taki ljudje niso upravičeni govoriti o korupciji, kajti sami mažejo čast jugoslovanskega narodnega poslan1-ca in ministra. Žebotu in Žebotom manjka najprimitivnejši pojem o poštenosti in spodobnosti. Naj ne očitajo drugim pezdirja, dokler pri sebi niso odstranili sramotnih brun. Ta klevetniška svojat je izposlovala preklic dovoljenja za našo proslavo v Zagorju, ker je videla, da ne bo toliko zaželjenega spopada, ki bi ji dal povod, da z novo silo udari po Orjuni, na drugi strani pa se zavzame za komuniste, da zamaže razpoke, ki se kažejo in občutno zijajo v bloku delovnega ljudstva. Eksistenca in moč naše organizacije ni odvisna od ene proslave, naj je dovoljena ali prepovedana, zahtevamo pa od vlade, da v interesu svojega prestiža zaščiti delovanje vsake organizacije, ki je zakonito dovoljena in posluje legalno, kajti ustavno zajamčenih pravic si ne damo jemati. Prepoved zagorske proslave nas ni spravila iz ravnotežja, odločno pa bomo nastopili z vsemi sredstvi, ki so nam na razpolago, ako bi se hotelo smatrati to prepoved kot precedenčni slučaj in nam na temelju tega še kdaj odreči svoboščine in pravice, ki nam gredo po zakonih! V britki zmoti so tisti, ki mislijo, da je Orjuna na tleh! Samo moči zbira za nov zalet, za nov podvig in za napon vseh sil, ako bodo to zahtevali bližji dogodki! Spremte se, spremte...! . ‘ BRINJE NOVO ISTRSKO II' IH« V ZALOGI KNEZ, LJUBLJANA GOSPOSVETSKA CESTA 3. , Zgodilo se je, na kar smo bili pripravljeni. »Straža« in »Slovenec« sta padla po nas takoj potem, ko smo s svojim nesebičnim delom do-pomogli do sijajne zmage Narodnega bloka pri občinskih volitvah dne 21. t. m. V plačilo za neprimeren napor in za stroške, ki jih je morala plačati naša blagajna, ki se ne polni iz raznih tajnih vladnih, bančnih in strankarskih fondov, ampak iz žuljavih rok naših revnih članov, smo dobili klofuto. In vendar, mi smo za to klofuto gospodom pri »Straži«. »Slovencu« in tudi onim »naprednjakom«, ki so tem napadom kumovali, od vsega srca hvaležni. Napravili so nam uslugo kakršne nam še niso in nam je morda nikdar več ne bodo, kajti klofuta ni ostala na nas; odletela ja nazaj in zadeia do krvi po zobeh tiste, ki so nam io namenili. Po naših objavah v »Orjuni« in po govorih naših članov na naših volilnih shodih, je naša jugosloven-ska javnost pač dovolj informirana, da je Narodni blok ustvarila Orjuna. Istotako ve tudi prav dobro, kakšno plačilo je dobila za to delo že takoj spočetka in pozneje tik pred volitvami. Mi smo šli kljub ■temu da’je po svoji ravni nesebični poti. ko pa so se napadi zadnji teden le vse bolj množili, smo sklenili, da se morajo naši člani sicer udeležiti volitev in vsi glasovati za Narodni blok, ne bomo pa storili prav ničesar drugega. V tem smislu smo poslali dne 17. t. m. tudi izjavo tajništvu SLS in prepis vsem ostalim tajništvom blokovih strank. Izjava se je glasila: Maribor. 17. sept. 1924. Tajništvu Slov. Ljudske Stranke : v Mariboru. Izzvani po napadih časopisja vaše stranke radi našega nesebičnega dela za predstoječe občinske volitve na strani Narodnega bloka, štejemo si v dolžnost, podati sledečo kategorično izjavo: Organizacija Jugoslovenskih Nacionalistov je, kakor je tudi Vam znano, dala iniciativo za osnovanje Narodnega bloka, ne da bi zahtevala sprejem svojih zastopnikov na skupno listo. Dasiravno je bila od nadaljnega sodelovanja na predpripravah nekvalificirano odvrnjena. je vendar sklenila podpirati delo za zmago Narodnega bloka z vsemi svojimi razpoložljivimi silami in je v ta namen sklicala v soboto 13. t. m. tudi volilni shod za svoje člane-volilce, ki je bil obiskan bolje kakor katerikoli drugi. Nameravala pa je poleg tega podvzeti tudi še druge potrebne korake, ker uvideva vedno bolj, da izgledi Narodnega bloka niso niti zdaleka tako- sijajni, kakor si domišljajo v bloku združene stranke. Vsled napadov v časopisju Vaše stranke je nastal v vrstah naših članov-volilcev upravičen odpor proti delu za Narodni blok in če bi ne bili res brezpogojni nacionalisti, bi dne 21. t. m. pozvali svoje člane-volilce, katerih je preko 600. na izlet v okolico, mesto na volišče in zmaga Narodnega bloka bi bi'a nemogoča. Mi tega ne storimo, pač pa bomo šli vsi kakor en mož na volišče in glasovali za Narodni blok, sklenili smo pa opustiti vsako, kakršnokoli drugo potrebno delo in čutimo radi tega dolžnost opozoriti p. n. tajništvo, da odklanjamo vsako odgovornost za eventualen polom bloka dne 2 L t. m. Če se dne 21. t. m. zgodi, da Narodni blok propade, česar Bog Obvaruj, bode nosilo krivdo vašo časopisje, vaša intransigentuor-. in nedisciplinirano članstvo siiank ■' M a r i b o r , 23. septembra. Narodnega bloka, v prvi vrsti Vaše. Za oblastni odbor Organizacije Jugoslovenskih Nacionalistov v Mariboru : RadivoJ Rehar s. r., predsednik. Miloš Vauhnik s. r., tajnik. P. S.: Ta izjava se dostavi v prepisu a d notam vsem tajništvom blokovih strank. Ker so bili izgledi bloka zadnje dni vedno slabši, je ta naša izjava, za katero je kmalu zaznal tudi del javnosti, vzbudila povsod vznemirjenje in pričeli so pritiskati z vseh strani na nas, da kljub temu posežemo v agitacijo in volilno delo aktivno. Kljub temu bi mi tega ne bili storili, da niso v soboto, 20. t. m. dopoldan prišli k nam zastopniki Slovenske Ljudske Stranke in prosili, da pozabimo na napade, opustimo pasivno resisteneo in začnemo z delom! Na podlagi te izrecne prošnje s strani SLS smo mi ukrenili še kar se je dalo. Ad hoc, brez vsakega tiskanega ali pisanega povabila, sc je zbrala v soboto, 20. t. m. zvečer ob 20. uri na dvorišču hotela »Kosovo« naša četni-ška sekcija, kateri so se pozneje pridružili še številni drugi naši člani. nekaj Sokolov in nekaj Orlov. Predsednik mestne organizacije br. Kenda je otvoril zborovanje in dal besedo oblastnemu Čolniku bratu dr. Irgoliču, ki je v navdušenem govoru pozval vse na skupno delo. V imenu Sokola je govoril br. oblastni odbornik dr. Pjvko. v imenu Orlov pa prof. Prijatelj, ki je pozdravil skupen nastop Orjune. Orlov in Sokolov in želel, da bi ta zveza ostala trdna za vse nevarnosti! Nato se je pod vodstvom bataljonskega komandirja brata Rojca razvila impozantna povorka, skoro 1000 mož, ki ‘je krenila po glavnih mestnih ulicah manifestirajoč za ju-goslovenski Maribor in demonstrirajoč proti Nemcem in liemčurjem. Med obhodom so manifestanti priredili posebne ovacije generalu Maistru, ki jih je pozdravil z okna svojega stanovanja in pred škofijo knezoškofu dr. Karlinu, ki se je istotako zahvalil. Tu so se čuli klici: »Živel jugoslovenski škof!« Na čelu povorke je stopala uniformirana četa Orjune, v četi pa so bili tudi Orli. Ta manifestacija je, kakor so naslednjega dne priznali vsi, doprinesla več do zmage kakor vsa agitacija strank. Bila je takorekoč odločilna in je obenem pokazala SLS, da stoji za nami res število volil-cev, ki presega 600. kakor je bilo omenjeno v naši izjavi. Po obhodu se je zginila vsa množica zopet na dvorišče »Kosova«, kjer je spregovoril še oblastni predsednik brat Rsdivoj Rehar ter pozval navzoče, da naslednjega dne ob istem času proslave ravno tako tudi zmago. Govoril je še blagajnik mestne organizacije brat Janko Zorko, potem pa je brat Reja razdelil nočno službo. Sodelovalo je tudi nekaj Orlov, ki so skupaj z Orjun^ši lepili plakate bloka in one, katere je izdala mestna Orjuna ter jih čuvali. Kljub neprespani noči so naši člani vztrajali še ves volilni dan. Agitirali, vodili mflačneže na volišča in patrulirali v kroju na tovornem avtomobilu po vsem mestu. Mirne duše lahko rečemo, da je Orjuna dala za blok več kakor eno tretjino glasov, ne da bi pričakovala od tega kake osetme sli druge koristi, koliko nemških agitatorjev je odneslo pete iz Maribora le radi Orjune. to pa je poglavje, o katerem tu ne bomo govorili. Po sijajni zmagi, ko je blok dobil 2405 glasov, torej absolutno večino, je bila zopet Orjuna tista, ki je aranžirala in vodila po mestu manifestacijo. kakršne Maribor še ni videl. Za našo zastavo in Oblastnim odborom pa je igrala Salezijanska godba SLS! Pred »Narodnim domom« je pred tisoči spregovoril oblastni predsednik brat Radlvoj Rehar. Govoril je o tisočletnem trpljenju Slovencev v Mariboru, o demonstracijah proti Slovencem 21. septembra 1918 in o skupnem delu v bodočnosti. Vsak njegov stavek je spremljal vihar navdušenja množice, ki je dosegel višek, ko je brat predsednik pozval vse navzoče, ne glede na strankarsko prepričanje k prisegi, da bodo delali skupno kadarkoli bo v nevarnosti naša država. naš narod in posebno naš Maribor In dokler bo v Mariboru le še en sam Nemcc ali nemškutar. Dvignilo se je tisoč rok k prisegi. Med tistimi, ki so prisegli, smo videli tudi same voditelje SLS. Govoril je še brat Hinko Košič in brat dr. Cazafura, ki je pozval navzoče, da se mirno razidejo in ohranijo spomin na ta veličasten dan zmage. In po vsem tem sta si upala »Straža« in »Slovenec« pljuniti na nas in se nista prav nič zavedala, da sta pljunila sama na svoje ljudi; da sta desavuirala one svoje gospode, ki so prišli sami po nas. naj gremo na delo; prof. Prijatelja; Orle, ki so že v soboto z nami manifestirali In delali celo noč; svoje agitatorje, ki so nas klicali preko dneva na pomoč; svojo godbo, svoje pristaše in voditelje, ki so šli v nedeljo za nami v sijajni manifestaciji po mestu; knezoškofa, ki nas je pozdravil in svoje ljudi in voditelje, ki so nas po zmagi pohvalili in nam čestitali ter svečano in javno prisegli, da bodo vedno delovali z nami skupaj, kadar bo šlo za narodno stvar! Ilvala, stotera hvala vam za to delo! Vaši pristaši in Orli in vsi oni. ki so ta dva dneva delali skupaj z nami, so nas spoznali dovolj, da ne bodo nikdar več verjeli vašim klevetam. Oni sami so obsodili vaš ogaben napad na nas, čiste in poštene idealiste in nesebične narodne delavce. Spoznali pa so tudi obenem, da nismo privesek nobene stranke, da je laž vse. kar ste o nas pisali. Nasprotno pa smo tudi mi spoznali, da vi niste sami. ampak da imate sebe vrednih bratov tudi v »naprednih« strankah, ki jih sicer ni veliko, vendar pa nekaj, ki so z vašim napadom soglašali še pred objavo. Iivala tudi za to. Končna hvala pa tudi še tistemu »nam naklonjenemu« in »naprednemu« časopisju. ki je vaše napade pred volitvami z molkom odobravalo in ki je v svojih poročilih o volilnih dogodkih ignoriralo naše najsvečanejše trenutke in naše govornike! Za vsako menico pride čas prezenta-cije, prišel bo tudi še za našo! S tem pa, da ste gg. pri »Straži« in »Slovencu« in žalibog tudi še v gotovih »naprednih« krogih, izjavili. da več sto vaših vojilcev le radi nas ni šlo volit, ste si dali skrajno žalostno spričevalo, ker ste priznali javno, da imate v svojih vrstah tudi ljudi, ki niso narodni, ampak nemškutarji! Če bi bili pošteni. bi se teh sramovali in bi se jim odrekli. Mi bi kot neomajni na-^ cionalisti in poštenjaki take člane, če bi jih imeli, v 24 minutah, ne urah, ekspedirali iz svojih vrst. Bodite pa prepričani, da bi tudi, če bi nobenega Orjunaša ne bilo na svetu, dne 21. t. m. ne bi bili glasovali za Narodni blok. glasovali pa bi bili vsi Nemci in nemčurji. Izpre-govorili smo svojo besedo čisto in pošteno — javnost naj sodi! PosEužiie se priloženih položile! Poravnajte1 osir. obnovita naročnino £ Pridobivajta n®vs Roroč-nika! Zbirajta sa tiskovni ffond l Podpirajte naš tisk! RGOVSKA BANKA D. D. IJUBLJAN Podružnica; Maribor Novo mesto Rakek SSovea j gradeč Slovenska Bistrica DUNAJSKA CESTA ŠTEV. 4. Brkojavi: (V LflSTKI STAVBI) Telefoni: 139, trgovska. Kapgtal in rezerve Din. 18.300.000--S 116- “*• Izvršuje vse bančne posle najtočneje in najkulanineje. Konjice Meža-Dravogra d Pot sporazuma in konsolidacije. Ko je nastopila nova vlada, smo rekli, da je ne bomo principi-jelno napadali, čeprav bomo tudi napram njej, kakor napram prejšnjim, ostali v principijclni opoziciji. Kakor vse druge, sodimo tudi njo po njenih dolih in samo s stališča visoke jugosiovenske nacionalistične ideje, kateri služimo. Imena strank in oseb so nam docela postranskega pomena. Oni, ki so v novi vladi soudeleženi, so ob njenem nastopu zatrobili v svet veliko budnico novega dne, sporazuma in konsolidacije, oni, ki so morali iz vlade pa so oznanili pričetek razpada in poloma naše države, niso pa povedali, da so ravno oni s svojim pretiranim partizanstvom ter s svojo neodločnostjo in nesposobnostjo zakrivili prihod nove vlade in vsega, kar bo sledilo. Vsa naša notranja politika od prvega početka naše države do danes je bila vodena neodločno, brez trdnih in zdravih načel bodočnosti, brez sistema in brez one poštenosti, ki bi ji edina dajala nepremagljivo moralno oporo, katere ji naše nezrele in zapeljane mase nikdar ne morejo dati. Koraku, ki je bil storjen včeraj naprej, sta sledila jutri dva koraka nazaj in tako je še danes in zato tudi pot nove vlade in pot sporazuma in konsolidacije. Kot nepristranski smo opazovali točno dosedanje delo nove vlade in čakali, kdaj krene dalje proti uresničenju tistega, kar so napovedovale njene stranke in kar je napovedovala ona sama. Opazili nismo nobenega koraka naprej, pač pa mnogo korakov nazaj. Mesto odprave partizanske pro-tekcije, ki je biia v modi pod prejšnjimi vladami, je nova vlada uvedla še hujšo partizansko protekcijo. Mesto da bi se nastavljali uradniki samo po svojih službenih letih in po svoji sposobnosti, se nastavljajo po strankarski pripadnosti. Mesto da bi se izenačili in regulirali davki, se še poostrujejo. Mesto da bi se ublažila draginja, se ji pušča še večji razmah. Mesto da bi se odpravil centralistični birokratizem, ki nas mori že šest let, se uvaja še bolj ortodoksno kakor prej. Mesto da bi se skrbelo za procvit naših kulturnih zavodov, se zanemarjajo kakor poprej in še bolj. Mesto da bi se uvedla v vse življenje načela demokracije in svobodnega politič- nega gibanja in uveljavljanja, se uvaja še večji teror. Mesto da bi se skrbelo za pomirjenje, se vedno bolj hujska. Mesto da bi se sejal sporazum, se seje še večji razdor, da o neuresničenju blaznih dema-gGŠkih obljub o odpravi davkov, vojske itd. niti ne govorimo. Na Hrvatskem raste razdor med Hrvati in Srbi v gorostasne dimenzije. Nova vlada je dala hrvatskim šovinističnim masam novo vzpodbudo in kar je najbolj žalostno: nastavila je zopet vse one frankovske učitelje in profesorje, ki so poprej bili odstavljeni, ker so v samih šolah hujskali mladino na sovraštvo proti skupni državi in proti Srbom. V šole se je uvedla zopet avstrijska ideologija o treh narodih; mladina se posebno na Ilrvatskem zopet uči, da so Hrvati narod zase, ki nimajo s Srbi ničesar skupnega in sc morajo torej osvoboditi in orga-nizuati v svoji lastni državi! V Bosni se stopnjuje razdor med Srbi in muslimani do krvavih spopadov. V Vojvodini in v Sloveniji dvigajo Nemci in Madžari zopet svoje glave. V Macedoniii se uvaja režim nove korupcije. Ali je to pot sporazuma in konsolidacije? Kot višek garancije za sporazum in konsolidacijo navajajo vstop Ra-dičevcev v vlado. Tako morejo govoriti pač samo zlobneži ali pa naivneži, ki vidijo stvari lc na njihovi povišini, v bistvo pa jim ne vidijo in zato ne vedo, da pošilja Radič v vlado svoje ljudi samo zato, da dobi popolnoma proste roke za svojo brezvestno agitacijo in tako pripravi vse potrebno za končno uresničenje svojih zločinskih načrtov. On ne pošilja svojih ljudi v vlado, ker je morda spremenil svoje nazore in hoče sporazum na bazi, ki si jo predstavljajo n. pr. Davidovičevci in tudi ne misli na iskreno delo z Davidovičem, Korošcem in Spahom, pač pa stopa zato, da ob ugodni priliki izigra vse tri in jim zavije vrat. Sporazum o katerem govori sedanja vladna skupina je fraza brez vsebine, sporazum, na katerega misli sam zase Radič pa je sporazum — ločitve Hrvatov od Srbov. Le bebec more videti v tem pot sporazuma’ in konsolidacije. Naši državi je usojena velika bodočnost, ki pa bo brezkompromisno unitaristična in jugosloven-ska. Fot sporazuma in konsolidacije vodi samo preko integralnega jugoslovenskega nacijonalizma. Sporazum in konsolidacijo bosta izvedena samo takrat, kadar bo izveden naš nacijonalistični jugoslovenski program. Da bo izveden, to nam garantira zgodovina vseh narodov, posebno pa Nemcev in Italijanov. Zato pa je mesto vseh, ki sl žele res sporazuma in konsolidacije sa- mo v Orjuni. Samo naša ideja in organizacija je v stanu ozdraviti naš narod in našo državo bolezni, s katero so ga inficirale sedanje stranke. Od sedanjih strank ni nobena, brez izjeme, sposobna povesti Jugoslavijo na tisto solr.čno mesto, kjer ji je po usodi odkazana njena bodočnost. NAZNANILO Cenjene odjemalce in p. n. občinstvo opozarjam na svoj novo ustanovljeni torbarski ©brat kjer se izdelujejo potne torbe, kasete in kovčegi iz usnja in platna v raznih formah in velikostih. Sprejemajo se tudi naročila za speeijalue torbe in kovčege, n. pr. za razne vzorce, za trgovske potnike itd. Velika izbira raznih torbic in kovčegov od najmanjših do največjih. Ivan Kravos, Maribor 13. — £5c raško v 8rg 6. Nov zločin Italijanov. Prejeli smo sledeče poročilo, ki jasno kaže, kaj in kako more trpeti pod nasiljem italijanske dvatisočletne kulture naše obmejno prebivalstvo. V soboto 20. t. m. je 501etni dvolastnik Andrej Milavec iz Planine štev. 62 nakladal na svojem drugem posestvu v Malnah štev. 10, na italijanski strani s še dvema posestnikoma opeko. Ko je bil voz že naložen, je prišel do voza italijanski maršalo Giuseppe Rotollo s petimi finančnimi stražniki in vprašal po gospodarju hiše štev. 10, nakar pravi Milavec, da je to on. Brez vsakih nadaljnin besed je nato maršalo Milavcu, kateri je stal na sredini, dal močno zaušnico. Seveda je to izzivalno početje Milavca tako razburilo, da je maršalu klofuto takoj vrnil, nakar je skočilo pa vseh pet ostalih finančnih stražnikov nad Milavca, katerega so pobili na tla, ga suvali s čevlji, ne glede kam je priletelo, nato so ga suvajoč vlekli v rojstno hišo, kjer so ga močno zvezali, položili na posteljo in zvezanega zverinsko pretepli, tako, da mu je z več ran na glavi tekla kri. Tudi ko ga je dan pozneje v po-stonjski ječi na prošnjo Milavčeve žene zdravnik preiskal, je isti kon-staiiral, da je bila srajca po plečih od udarcev vsa krvava. Med tem zverinskim početjem je prihitela v hišo Milavčeva žena, da reši moža, prijeli so pa ti junaki tudi njo, jo davili za vrat, osuvali in vrgli čez prag lastne hiše. Omenjeno bodi, da je Milavčeva v šestem mesecu nosečnosti. Ko so finančni stražniki nad zvezanim nesrečnežem svoje junaško delo opravili, so Milavca močno zvezanega, gologlavega in brez suknje odpeljali v Kačjo vas k zaslišavanju in od tam v Postojno. Med potjo je prihitela 751etna Milavčeva mati do sina, ter ga vprašala, kaj je vendar storil? Kakor hitro pa je Milavec odprl usta, ga je junaški maršalo zvezanega, od za- daj, po plešasti glavi s palico udaril. Seveda, ko je bil Mliavec zaslišan, je bil vsemu le on kriv, dasiravno so bile pri celem aktu civilne priče navzoče, katerih pa Italijani enostavno niso hoteli zaslišati. Tudi se je drugi dan izrazil maršalo, da ako ne bi bilo toliko ljudi navzočih, bi Milavca enostavno ustrelil, res saj bi itak priče manjkale. Nesrečnež čaka sedaj v postonjskih ječah »pravične« italijanske obsodbe. Ta dogodek je ena sama epizoda nepretrganih nasilj in izzivalnih akcij italijanskih obmejnih stražnikov, ki so prava šiba božja za dvo-lastnike. Ljudstvo je spričo tega najnovejšega nasilja silno ogorčeno in bo spričo brezbrižnosti naših oblasti prisiljeno poseči po samoobrambi. Potem pa bo zopet gotovo vsega Orjtma kriva! rez varljivega 20% popusta, pač pa po najnižjih temeljnih cenah se dobi mm Hii n samo pri tvrdki Drago Schwab, Ljubljana. Asnerikanska strojna olja ciHnderska olja auicoJja bencin surovin« za svečarne surovine za miiarire i. t. d. OLEURT' družba z o. z. LJUBLJANA TELEFON §TE¥. S18. sna nnn \m ji Krasno zobovje doseže se le pri stalni JTO“ uporabi g g 1 zobne paste. L I STE K. Orjuna in Vojvodina. (Po zletu Orjune v Novem Sadu.) Končan je zlet Vojvodinskih Or-jim in vsak prisoten se je moral vprašati: Kako in kedaj je vzrastla Organizacija Jugoslovenskih Nacionalistov v Vojvodini v tako silo in moč. na katero mora danes računati vsak tamošnji javni faktor. Težka je bila borba jugoslovenskega nacionalizma v Vojvodini in brezprimenie so bile ovire, ki jih je moral premagati v njej naš pokret. Kajti ni ga bilo menda v naši državi bolj nepripravnega terena za razvoj jugosiovenske misli, kakor baš Vojvodina. Panmadžarska politika ogrskega režima je zadala s svojim neumornim delovanjem v šolah, tisku, nacionalni kolonizaciji in s terorjem težke in krvaveče rane jugosloven-skemu elementu v Vojvodini. Kakor je pri vas na Koroškem in Štajerskem sejal avstrijski režim med avtohtoni slovenski živelj nemške trgovce, gostilničarje, uradnike iti ustvarjal na ta način nemške oto-čiče; tako je delal tudi v Vojvodini madžarski režim. Vsled velike me-šauosti etnografskega življa v Vojvodini. so bili prisiljeni domači, avtohtoni Srbi stopati v krvne, socialne in ekonomske zveze tudi z Ne-slovani. S tem pa so se omiljevale vedno bolj nacionalne razlike in se izgubljale vedno bolj specifične lastnosti naše rase v nekem posebnem »vojvodinskem tipu«. Z njim pa je nastajal tudi neki posebni »vojvodinski« nacionalizem, osnovan na čisto materialističnih temeljih. To pa je bilo tudi glavni vzrok temu, da sc nihče ni lotil izganjati ob osvobojenju subverzivne in iredentistične elemente, ki danes ru-jejo v Vojvodini proti Jugoslaviji. Vsak Neslovan je bil v več ali manj intimnih družinskih trgovskih ali socialniii odnešajih s kakim Jugo-slovenom, ki ga je ob 'osvobojenju ščitil in mu osigural tudi nadaljno bivanje v Jugoslaviji. Saj je velik del Vojvodincev občutil celo večjo sorodnost s sodržavljani Neslovani, kakor pa z osvoboditelji. Tekom stoletij so način življenja, brezkraj-na nižina, izobilje in plodnost zemlje v toliko izpremenili značaj prejšnjih Starosrbijancev in Bu-njevcev, da so izgubili skoro popolnoma čut sorodnosti v domovini z ostalimi brati. Plodna črnica. Id jim je ustvarjala bogastvo, razkošje in brezbrižnost, jih je vezala vedno bolj nase in jim pomehkužila dušo, ki je izgubila prejšnjo svojo borbenost in občutljivost. Spomini na staro slavo, narodne pesmi in zgodovina jim niso več vzbudili zanosa duše in jim bili vir moči za obnovo, nego samo še neke vrste fiziološka senzacija, ki jim je ustvarjala prijetno jezo. da so lažje popili vrč karlovčana in pospravili mastno večerjo. Takrat je pel njih pesnik: Zgazila si nauk Dositeja svoga. , i borbenu trubu svog barda i pure Jedva mucaš srpski uz lajanje doga. Radaš prozelite i karikature. Kukavičluk krstiš politikom uma; A ko sebe proda i palate zida. Tvoja ga Abdera razvlači za kuma. Vojvodino stara, zar ti nemaš stida? Čardaš svoj okolo teleta od zlata, izdaju narodneg poštenja zbog para, poverenje, šičar, izbor renegata, isticanje gojnih giupih kajišara, uzmicanja, krade, tuče Novim Sadom, malaksalost, pužnju. razvrat Si- barida: Zapadnjaštvom zoveš ti. i »sitnim radoin«. Vojvodino stara, zar ti nemaš stida? Vse to se je tikalo v prvi vrsti Bunjevcev, dočitn so se Srbi še ne" kako vzdrževali nad tem radi gotovih vezi s Srbijo in raJi vere. ki je bila različna od države. Leto štiridesetosmo je bilo zadnji herojski vzgon, poslednji krik obsojenega na počasno mučeniško smrt. Po njej se je zbralo v Novem Sadu nekoliko velikanov rojenih v senci revolucije, ki so s svojo okolico čuvali ugled srbskih Aten. Takrat pa se. je tudi zadnjič občutilo, da je posetil cvet srbskega naroda Vojvodino, ki je gospodovala srbski znanosti, umetnoti In književnosti. Toda dolgim decenijem počasnega in mirnega osvajanja niso mogli odjleti niti izbrani. i Nedostajalo je onega, kar je j ye\io obnavljalo na^uarci Manj- kalo je vojne, iz- katere je vedno izšel, kakor feniks iz ognja, naš genij. Med Vojvodinci se je razpasel smrtnonosni oportunizem in malenkostne partijske zdražbe so postale Vojvodincu edino duhovno življenje. V slučaju, da bi prišlo do svetovne vojne nekoliko desetletij pozneje, ne bi bilo sigurno, če bi še našla Jugoslovene v Vojvodini. Ni treba kriti svojih slabosti, reči se mora. da je šele osvobojenje vzbudilo Vojvodino. Njen politični vodja Jaša Tomič je na svečani seji Narodnega Vječa odsvetoval komandantu srbskih čet preuranje-no osvobojenje Novega Sada. Ako je zgodovina ovekovečila vulgarni izraz poslednjega Napoleonovega gardista pri Waterlon, potem spada v historijo tudi psovka, s katero je reagiral srbski major na oklevanje Vojvodine, da prejme svobodo. Dolgo je vladal v masah občutek začasnosti, ki je bil še ojačen po kaosu in zmešnjavi v povojni administraciji. To pa tudi nekoliko po krivdi Beograda, ki je pošiljal v Vojvodino pretežni del nesposobnega in korumpiranega uradništva. Edini konstruktivni element so bili dobrovoljci. Njihova samozavest in nimbus bojevnikov, ki so prešli morja in kontinente, sta vlivala dobrohotnim kmetom spoštovanje in razbijala strah pred povratkom »starega«. j Tedaj pa, ko Je bil narod n* krlžpotju in ko so ga imeli rodoljubi y„ nacionalisti povesti na cpta zdra-^ vega in državnega nacionalizma, so poplavili sela tihotapci in partizani. Namesto ljudske književnosti, ki naj bi pojasnila narodu smisel nove države, mesto kulturnih in prosvetnih predavanj je sprejemal narod »Zastavo« in poslušal ldevete partizanov. Malenkostni pigmejci in arivisti so pričeli s smotrenim izkoriščanjem konjunkture in proklami-, rati sebe za naslednikom Miletiča in Desančiča. Narod pa se je resnično zatekel za staro, svetlo firmo, za katero so stali mračni sebič-neži. Saj pa tudi ni mogel nič izbirati, niti razmišljati. In tako je vznikla forma o čisto radikalni Vojvodini. V taki atmosferi se je pričelo pred tremi in pol leti delo Narodne Odbrane. Z oduševljenjem je poslušal narod, hrepeneč po moški besedi. pozive Narodne Odbrane. V isti meri pa jih je že tudi pozabljal, ko je jedva umolknil odmev govorniškega zanosa polkovnika Jurišiča. Medtem, ko je z energijo, vredno njegovih vojaških podvigov nosil zastavo obnovljene Narodne Odbrane od mesta do mesta in ustanavljal nove organizacije, so že umirale one, ki so bile osnovane prejšnji dan. vNarodna Odbrana ie izgubila iz vidika, da je Vojvodinec pozabil svoje južno poreklo in da ga ne bo zamogel nikoli ogreti čisti simbolizem. Narodna Odbrana ni računala na to, da se smatra v Vojvodini Že samo članstvo v kaki na« clonalni organizaciji kot provokacija sodržavljanov Madžarov, in da je Program. Od časa do časa se oglasi zdaj v tem, zdaj v onem časniku »objektivni« opazovalec in kritik Orjune, ki vneto študira skozi njemu dopadljivo pobarvana očala, naš pokret in končno izreče svojo nepristransko ter strogo objektivno sodbo s stereotipnim epilogom: »Orjuna je zdrav in popolnoma potreben pokret, ampak eno napako ima. ki je pomanjkanje programa. To pa je tudi vzrok, da se da le prečesto zavajati mladeniški vročekrvnosti svojih članov.« Ta zaključni refren je postal že naravnost uzanca vseh kritikov Orjune. Uporabljajo ga privrženci skrajne levice enako radi, samo malo po svoje zavito in primerno svoji zmešani ideologiji, kakor pristaši skrajnega konscrvatizma. Toda ko pogleda človek stvari do dna, šele vidi. kako malo pazljivosti in kako mnogo zaletelosti vlada danes med krogi onih. ki sedajo na sodne stolce in dele sodbo ostalim. V tej funkciji nas neprestano napadajo-, da smo pokret brez programa in da je vse naše delo in sa-možrtvovanje le plod mladeniške in omladinske energije, ki preveva naše vrste. Poleg tega kardinalnega očitka pa razpolagajo ti kritikastri še s celim registrom orjunaških hib in napak, ki bi jih morala Orjuna odstraniti. Priznamo radevolje, da smo v svojem zanosnem zaletu pri ustanavljanju organizacij napravili marsikatero taktično in tehnično napako, ki pa jo tudi pripoznamo in da se je pomešalo v naše vrste mnogo materiala, ki bi spadal vse-drugam, kot v redove poštenih nacionalistov. Kdor pa je s poštenim namenom in brez predsodkov zasledoval vse naše dosedanje delo v svrho izboljšanja teh prilik,mora pripozrrati, da smo že mnogo izčistili in da smo pokazali v tem oziru najboljšo voljo. Ako pa pogledamo tem kritikom nekoliko bolj do dna, takoj vidimo, da se niso navzlic svojemu visokoučenemu razmotrivanju poglobili niti najmanj v pokret in ideologijo jugoslovenskega nacionaliz- ma ter da obče niso prečitali niti statutov in programa Orjune. Resnica je, da nismo nikoli pre-naglašali važnosti našega progra-matičnega delovanja in udejstvovanja, ker je naš program zvezan že tako samoposebi z našim delom in nacionalistično prakso, da smo smatrali za absurdno neprestano se sklicevati na program. Id smo ga že vršili. Zato pa smo bili že tudi od po-četka nasprotniki dosedanje taktike naših političnih strank, ki neprestano hvalijo svoje pisane programe in slepe narod z avtonomijo, državotvornostjo in tisoč enakimi programatičnimi zahtevami. Pri vsem tem pa uganjajo najhujši centralizem in prodajajo državotvornost in jugoslovenstvo v svojem programu za skledo leče. Jugoslovenski nacionalisti nismo nikoli izpraševali po programih. ker nam je bil naš program uveljaviti in uresničiti integralno edinstvo jugoslovenskega naroda, naravnost evangelij in vera, ki je nam ni bilo potreba še posebej na-glašati, ker jo nosi vsak posamezni naš član že itak v srcu. Storili pa smo pri tem to napako, da nismo doveij energično in smotreno razširjali ter prepovedovali svojega evangelija med narod. Vendar, pa nas opravičuje pri tej napaki ves naš nastanek in razvoj, ki je dal brez manifestov in brez širokoust-nih slavnosti, pokret jugoslovenskega nacionalizma, ki navzlic temu že danes prekaša po sili in moči stare in ukoreninjene stranke s kilometrskimi programi in ogromnimi manifestacijskimi zbori. Zategadelj pa še enkrat ponovno opozarjamo vse, ki so nas že in ki nas še hočejo kritizirati, da naj si preje pridobe popolno razumevanje in poznanje temeljev, na katerih sloni ves naš pokret. Potem pa naj se lotijo kritiziranja našega programa in dela, pa bodo prišli do čisto drugih zaključkov kot sedaj in sodili Orjrnio res z objektivnega stališča. Naročajte „Pob€do“! EDINO nadomesti in prekosi okus in redil nosi mesa v hrani. Le oni, ki redno oglašuje, ta sigurno napreduje! Kdor pa noče inseriraii, ta ne more konkurirati! Kupuj pri temu, ki inserira, da konkurenco se podpira! Ta, ki ne oglašuje, kupcev ne potrebuje. ^ Kupujmo in podpirajmo izvrstno g H Kolinsko cikorijo § domači izdelek. teeba, kadar se prične že res s pro-y°kacijo. da prinese tudi resničnih 'h pozitivnih uspehov. Občutil pa je Vojvodinec, da mu more dati te Prednosti samo Orjuna. Po mojem tenenju se je celo ravno v Vojvodinj prvo pojavil in občutil pozitivni ,c;‘i jugoslovenskega nacionalizma, Jci je politično in gospodarsko konsolidirana edinstvena država; v kateri bodo odprte vse poti uspehu in "ezavisnosti vsakemu socialnemu, Verskemu in plemensko enakoprav-"ernu Jugoslovenu. V Vojvodino so zanesli Orjuno 'tešilci našega unitarizma Dalnia-fteci. Ko so jih videli delati je ob-lela predvsem Jugoslovene iz Bo-?be in Srbije, dočim ni pronicala v ledro vojvodinske mase. Glavni Vzroki njenega uspeha so bili predam mladostni zalet in energija. režirajoč malenkostne partijske ?bzire, ne štedeč sebe, so prvi Or-"inaši v Vojvodini prav točno spo-.'teli svoje sovražnike iredento se-jteratizem in korupcijo in nastopili •'teti njim, brez posebnega izbiranja tedstev. »Intelektualci« so nazivali dene prVe nastope »brutalnosti«, pa je v narodu čisto drugače n teknilo sramotno žigosanje Rade j^šiča in batine popa Blaška v Su-, {>tici. Patriotsko ogorčenje Orjune je Pogodbo v istem času nosilce s°rupcije in srbskega separatizma Predstavnikom hrvatskega šovi-bifma in Papeške reakcije. Led je rjj Prebit. Energija nam je pribo-.a rešpekt, a borba proti obema erhenskima ekstremoma pa sim- patijo. Svobodoljubni elementi so pričeli z osnovanjem Orjun, v katere so vstopali vsi pošteni in ne-zavisni Jugosloveni, posebno pa omfctdina. Težko in naporno je bilo delo! Najbolje se to razvidi iz tega, da je bilo potreba celo leto silne borbe z oblastmi in jugoslovenskim meščanstvom, da so se odstranili čisto madžarski napisi, kar je v drugih krajih opravim ljudstvo spontano samo že takoj ob osvobo-jenju. Za preganjanje korupcije in za žigosanje defetizma je bil potreben samostojen in neodvisen tisk. Vojvodina je dala takoj tri orjuna-ške liste z naklado preko dvanajst tisoč izvodov, ki so obranili dostojno pokret in od katerih živi in se prav dobro razvija »Vidovdan«, navzlic vsem Oviram. Ta močni tisk najboljše kaže moč ideje. Orjuna, ki so jo imenovali importirana biij-ka, je dala tri svoje liste. Srnao pa, ki so jo kasneje rekrutirali radikali iz sedemdeset tisoč svojih volilcev, ni zamogla imeti niti enega. Za ob-veščavanje in razširjanje naše misiji med narodne mase pa je bilo treba shodov in agitatorjev. Orjune so nikle iz zemlje in naša službena kronika beleži v Vojvodini 90 javnih zborov poleg neštetih konferenc in predavanj. Odstranili smo stotine neprijateljskih tujcev, nacionalizirali smo mnogobrojna udru-ženja, onemogočili defetistično pisanje iredentističnega tiska. Zanesli smo v poslednje selo do sedaj ne-poziramo in omraženo idejo jugoslovenskega nacionalizma. Demas- IVAN GAČNIK: Poglavje o morali. Če bi bil te besede zapisal »Slovenec«, bi smatrali, da je stvar v redu in se ne bi dalje pečali s takimi bedastimi in otročje-naivnimi imperativi. Toda zapisala jih je »Nova pravda«, oficijelno glasilo narodne socialistične stranke in radi tega je dobro, da se pomudimo pri njih. Predvsem zato, da razčistimo naše politično ozračje tudi v smeri narodno-socialistične stranke. »Nova pravda« in generali okrog nje se morajo prav dobro spominjati, da so jim pred dvemi, tremi leti rožice popolnoma drugače cvetele kakor danes. Saj smo- takrat v resnici težko pričakovali politične stranke, ki bi bila vzela v zaščito naše male ljudi, ki vendar tvorijo ogromno večino naroda, ki pa svojega socialnega dela ne bi vršila kakor druge socialistične stranke na destruktiven način, ampak ki naj bi bila svoje socialno delo vzpore-dila z vzgojo k nacionalni samozavesti širokih narodovih mas. Edino v tej želji je iskati vzroka, da se je tako hitro razširila in razrastla. da je mogla v kratkem času poslati v Narodno skupščino 2 poslanca in da je skoro zavojevala častno mesto ljubljanskega župana. Ne maramo prikrivati, da je bilo takrat mnogo nas. ki smo kasneje našli uresničenje naših teženj v Organizaciji jugoslovanskih nacionalistov, v njenih vrstah in da smo upali v njih najti rešitev in orientacijo naše duševnosti in hotenja po P»r trpkih letih razočaranja, ki je sledilo našemu osvobojenju. Kmalu pa, komaj smo dobro pograbili za delo, smo morali razočarani videti, da ta stranka ni bila ustvarjena radi potreb naroda, ne iz plemenite ljubezni in sočuvstvovanja do socialno propadlih bratov osvobojenega naroda, ampak radi ambicioznosti ljudi. kričačev, katerim se je hotelo biti voditeljem in kot takim eks-ploatatorjem politične stranke. Ker je bila tedaj era. ko buržujske stranke niso več vlekle, so jo imenovali socialistično in ker je bilo že vse polno internacionalnih socialističnih strank, so jo — lucus a non lucendo — imenovali zaradi raz'ike cd drugih »narodno«. Kajti njeni voditelji niso nikdar vodili narodne politike; ker jim je bilo za osebne koristi, je tudi niso mogli. Kdo se ne spomni na oni grdi boj za drugi mandat ob priliki predzadnjih skupščinskih volitev. ki se je vršil sicer za kulisami. ki pa je vendar prismrdel iz njih? In oni drugi voditelj tam iz zelene Štajerske, ki je v tem boju podlegel, je pokazal svoj idealizem Najprej — in to takoj — pa morajo iz uradov izginiti orjunski znaki. »Nova pravda« z dne 30. avgusta 1924, št. 35. s tem, da je šel iskat korito k drugim strankam in je od takrat pa do danes menda absolviral že kar tri. Ko je bila ustanovljena Orjuna, ni bilo za nacionaliste, včlanjene pri narodni socialistični stranki nika-kega vprašanja o tem. kako stališče naj zavzame stranka proti Organizaciji jugoslovenskih nacionalistov. To stališče je bilo po njihovem mnenju fiksirano že v strankinem programu. Tembolj jih je osupnilo. ko so generali okrog »Nove pravde« Orjuno pozdravili skoro tako kakor »Slovenec« in se od začetka bolj sramežljivo, kasneje pa očito začeli obregavati ob njo. Seveda ni bila Orjuna dobrodošla njim, ki so bili namenili narodnost sebi v eksploatacijo, da 'oi iz nje črpali svoje osebne koristi. Takrat so pravi nacionalisti, ki so bili v stranki in so spregledali to grdo igro. vložili svoj veto. Imeli so tega »narodnega socializma« dovolj in ker so videli pravi nacionalni socializem, ki ne služi osebam, ampak Ideji oživotvorjen v Organizaciii jugoslovenskih nacionalistov, so izvajali posledice. In slovo jim ni bilo težko. Politična nemoralnost voditeljev te »narodne« stranke je bila sama kriva, da ta stranka danes še komaj životari na papirju. Zdravo in dobro zrno je bilo vrženo na gnilobna in smrdljiva tfta in je radi tega moralo vzeti konec. Gospodje okrog »Nove pravde« bodo morali s kislimi obrazi sami to priznati, če vzamejo v roke članske izkaze prejšnjih let in štejejo številne črne križe pred posameznimi imeni. Ko so prišli trboveljski dogodki, smo »Novo pravdo« že precej dobro poznali; radi tega nismo bili preveč razočarani, ko je ta »narodna« stranka žrtve naše nacionalne ideje s tako lahkoto prešla in obžalovala samo »nesrečnega Fakina«. Niso še sicer upali z očitno besedo na dan. vendar pa so namlgaVaSi in pripravljali pot oni besedi, ki jo je prineslo njihovo oficijelno glasilo dne 30. avgusta 1924. Nam nacionalistom je to prav in prav hvaležni smo »Novi pravdi« za njeno točno deklaracijo. Z narodnostjo in nacionalizmom sc ne da slepomišiti in enkrat mora biti tega konec. Odkritosrčno povedano; nacionalisti si nismo niti v sanjah mislili, da bomo morali kdaj oddati o narodno-socialistični stranki tako mnenje. Sedaj, ko so nam podali točno formulacijo svoje narodnosti, smo pa vseeno zadovoljni, ker se bomo vsaj znali izogibati garjevih kirali smo partijske pljačkaše. Na veličastnem vidovdanskem zboru ob obletnici svojega dela leta 1923. smo imeli že 42 poverjeništev s sedem tisoč člani. Takrat je prišlo do reakcije! Radikalni režim, ki je hotel monopolizirati Vojvodino za svoje strankarske cilje ni hotel nadaljne-ga razvoja jugoslovenske misli, ja-čanja državne zavesti, zbiranja in organiziranja narodne moči. Pričel se je celo bati in to po pravici, da bo v Orjunaški Vojvodini propala njegova plemenska in partijska koncepcija in je stvoril Srnao. Veličino in ugled srbskega imena, slavo srbskega orožja ni moglo pomračiti bedno zadržanje gotovih elementov za okupacije; enako pa ne bo Srnao demantirala srbske plemenitosti in viteštva. Osnovanje Srnao je početek odkrite in neizbežne dekadansc radikalne stranke. Šele s tem se je videlo, koliko društvenega balasta in svinca za-more zbrati stranka, ki akumulira pri dolgotrajni vladi vse amoralno in brezna čelno. Deževati so pričeli zaupni odloki policije' in žandarme-rije, otvorili so se državni fondi, proklamirana je bila nekaznjivost zločincev. Pričela se je famozna, srnaovska ofenziva. Zažigali in trgali so državne zastave, palili hrano in stanovanja, ubijali in sekali rane. Biti Orjunaš v oni dobi, se je reklo, biti brezpravna zver. Državne nameščence so metali na ulico, priseljence iz drugih krajev so iz- ganjali po zakonih stare madžarske reakcije, Seljakom so odvzemali osnovna prava svobodnega človeka. Rdeča srajca, podpirana po ra-dikalskem režimu, je postala pravi simbol zla. Naša borba je bila težka in krvava, ali bita je potrebna. Ogenj je pa zdravil in očiščal, izločil je vse to, kar ni bilo za nas, vse polovičarsko in kompromisno, ostali pa so samo prekaljeni borci in pravi Jugosloveni. Borba nas je stala, en oblastni odbor, 18 organizacij, dva lista, dva ubita, dva umrla radi ran, šestdeset izgnanih, preko dvesto zaprtih in ranjenih in preko polovice vsega članstva. Zato pa so tudi popolnoma izginili naši protivniki! Srnao je danes samo še sen in ko so orile po Novem Sadu orjunaške davorije, se mnogo prisotnih ni niti spomnilo, da je preteklo leto čakalo Nacije v zasedi za vsakim oglom morfl.no zrno ali nož, brušen po plemenski zlobi. Preživeli smo režim srbskega separatizma, preživeli bomo pa tudi sedanjo vlado »sporazuma plemen«. Kadar pa bo nekega dne partijsko trgovanje z Domovino izzvalo reakcijo jugoslovenskih nacionalistov. ne vem, bomo li mi prvi, vem pa, da bomo dostojno in častno branili naše pozicije. Tako. da se novemu. srečnemu in naprednemu Jugoslovenu, ki bo brezdvomno prišel, ne bo potreba nikdar sramovati vojvodinske Orjune. Dobroslav Jevdievlč, ovc, ki hodijo žalibog med nami in katerih glasilo je »Nova nravda«. Dobro poznamo tudi vzroke, ki so dovedli gospode okrog »Nove pravde« do gornjega odkritosrčnega priznanja. Sami se morajo zavedati. da so ti vzroki in nagibi tako grdi, nemoralni in špekulativni, da jih ne bedo nikdar priznali. Ob desetletnici sarajevskega atentata in ob šestletnici zmage jugoslovenski nacionalne misli nad našimi tisočletnimi zatiralci smo morali nacionalisti gledati, kako mori in zavratno kolje brezdomovinska anacionaina sodrga one, ki se priznavajo k jugoslovenski nacionalni ideji. Gledati smo morali, kako barantajo s to državo, ki smo jo mi nacionalisti ustvarjali, proti-državni, ničvredni lopovi. Gledati smo morali, kako poulična druhal sežiga, zasramuje in skruni jugcslc-vensko državno zastavo, simbol onih tisočerih nacionalistov, katerih kosti leže v Dobrudži, ob Drini ia po celem svetu. Zreti smo morali, kako se vrača v Jugoslavijo, zgrajeno od nacionalistov, prokleti izda-jica. propalica, ki je goden za veša-la, kot triumfator nanj v posmeh ... In gledati moramo, kako je pri nas za kraljevega ministra človek, če-gar rok se drži nedolžna kri stoterih srbskih sirot... V teh sramotnih časih so sc znašle v objemu vse propalice. Začeli so besno gonjo proti nacionalistom, Državi, kralju in proti vsem, kar nam je sveto. Dobro so vedeli in vedo. da se to delo v Jugoslaviji danes nagraduje in da najdejo samo na ta način dopadajenje v očeh Onega, od čegar milosti se drži današnja vlada. In tekmovali so »Slovenec«, »Avtonomist«, »Straža« itd. Ko so gospodje okrog »Nove pravde« videli, da utegnejo oditi praznih rok, če ne pljunejo še pravočasno na nas nacionaliste, so pripravili za nas debel pljunek in ga izpljunili dne 30. avgusta 1924. Za »Slovencem«, »Avtonomistom« in »Stražo« se je priplazila kot majhen psiček »Nova pravda« in nas povohala. Zaradi njene mladosti in njenega otročjega cvllenja, bi se najraje ne bili zmenili za njo, ker nas njeno cvilenje ravno toliko zanima, kakor lanski sneg. Toda to tečno njeno vpihavanje nam preseda in zato je upravičena brca v njen predolgi jezik. Vi politični kramarji, ki se na-zivate narodne socialiste, ali ste že kdaj nastopili proti onim. ki nosijo v uradih razne klerikalne, udarniške. narodno - socialistične, Leninove in druge znake? Ali smo res mi prvi, ki ste jim v svoji donkišot-ski megalomaniji napovedali boj?. Revšeta, ali Vas ni sram takega pojmovanja morale? Kakšne uspehe ste hoteli s tein doseči?!Ali ste se hoteli rehabilitirati s svojo že davno zavoženo politiko s tem, da: pljunete na Orjuno in da se s tem izjavite javno za oni »sporazum«, ki ga pridigujejo naši klerikalci, ma-cedonski kačaki in iudalo. ki se imenuje Radič? Povemo Vam. da ste pogrešili, ker ste prišli prepozno s to izjavo, da bi mogli vse te uveriti o svoji lojalnosti. Pri Radiču boste še ljub temu magarci — ker to jo glasom izjave Radiča službeni naziv slovenskih pripadn -kov njegove čovječenske nhre-tvornosti — nam ste pa tudi dovclj pokazali svojo »narodnost«. Bojimo se za Vas, da ne boste mogli ne naprej, ne nazaj vsled Vače : »narodne« politike. Za živeti bo premalo. za umreti preveč... Ali veste Vi brezgiavci. kaj je Ideja, ki usmerjuje vse delo. hotenje in stremljenje človeka, ki ga usposobljuje, da doprinaša največje žrtve, vse za ono edino zadoščenje, ki mu ga nudi srce? Ali veste, kaj je prepričanje, porejeno iz nepokvarjene duše, ko smrtnoranjeni nacionalist v zadnjem trenutku svojega življenja poprosi za nacionalni prapor, da se z njegovim poljubom preseli v večnost? Ne, Vi tega ne razumete in ne morete razumeti, ker preplitka je Vaša duša. Radi tega si tudi najbrž ne morete razlagati, odkod ta moč Organizacije jugoslovenskih nacionalistov. da je ne more omajati stotero »Slovencev« in »Avtonomistov«. najmanj pa še Nova pravda«. Dobro je, da ste se izdaii in da ste kot »narodna« politična stranka označili naš nacionalistični znak, kot znak zločincev, ki bi moral edini po Vašem mnenju iz vseh uradov. Sedaj ste. nam sami priznali, da smo redili kačo na svojih prsih in, nam boste oprostili, da s ==**s= tem z Vašimi besedami kličemo vsem Oriunašem: Najprej — in to takoj — mora vsak Orjunaš v smislu nacionalne-Ka programa opredeliti svoje stališče napram takim «narodnim« političnim nestvorom. Najprej — in to takoj — moramo nacionalisti iztrebiti to politično nemoralo, ki se je začela zadnji čas bohotno razraščati in katere ofici-jelno glasilo in voditeljica je »Nova pravda«. ^ Maribor, 25. septembra. (Izv. »Slov. Narodu«. Ob 12.) Danes ob 10.45 je umrl dr. Pavel Turner v 83. letu starosti. Včeraj dopoldne je bil še čil in svež. kakor običajno. Popoldne je začel tožiti, da se mu vrti v glavi. Legel je v posteljo. Ob 17. je nastopila agonija. Trajala je vso noč. Danes ob 2.30 je dr. Turnerja zadela kap in je ostal v polni nezavesti do nastopa smrti. Ves čas sta bila pri njem zdravnik dr. Marinič in ravnatelj vinarske šole Andrej Žmavc. * Dr. Pavel Turner je bil rojen dne 21. januarja 1842 v Framu blizu Maribora. Prvih šest gimnazijskih razredov je dovršil v Mariboru, 7. na Reki, a 8 z maturo zopet v Mariboru. Potem je postal učitelj aristokratskih sinov, hkratu pa je študiral filozofijo in promoviral za doktorja. Kot domači učitelj plemičev je živel dolgo na Angleškem, v Nemčiji, Švici, potem zopet na Angleškem, nato na Ogrskem, potoval je po Švedskem in Norveškem, nato zopet po Nemčiji, živel na Če-j. kem, med Slovaki itd., se vsidral na Dunaju, a potoval znova v Francijo. Povsod se je zanimal za družabno življenje, o katerem je prav pridno informiral slovenske časnike. Leta 1865., t. j. takoj po maturi, je poročal Bleiweisovim »Novicam« iz Hulla in Londona o javnih in družabnih razmerah na Angleškem, v Einspielerjevem celovškem »Slovencu« pa je pisal o angleških volitvah za parlament. Pozneje je priobčeval v »Slovenskem Narodu« redno svoje zanimive »Črčkarije iz Londona«, v katerih je zelo duhovito slikal življenje angleške prestolice. L. 1871. je napisal za »Zoro« humoristično črtico »Na Angleško se grem ženit«, obenem pa je v »Slovenskem Narodu« priobčil več humorističnih in nekoliko satirično zaokroženih podlistkov o svojih potovanjih po Angliji, Nemčiji, Ogrski in Švici. Sodeloval je tudi v »Kresu«, »Ljubljanskem Zvonu« in drugih naših publikacijah. Bil je mož kremenitega značaja in neumoren delavec na polju slovenske kulture.. Bil je stalno v stikih z našimi literarnimi in političnimi krogi, gojil je prisrčne prijateljske zveze z Davorinom Trstenjakom, A. Aškercem, dr. J. Voš-njakom, dr. K. Štrekljem in drugimi. Danes nam ga je iztrgala iz naših vrst kruta smrt, kjer bomo še dolgo pogrešali njegovega nastopa in modrega sveta. Ob njegovem grobu žaluje tudi Orjuna, kot za borcem za slovenski Maribor in kliče z globoko bolestjo: »Slava njegovemu spominu!« OB LEK OB NA ROKE OB MESTNI TRG 5 ERNATOVIČ Primerno službo iSče LESNI STROKOVNJAK * inozemsko prakso, vešč korespondence v petih jezikih, samostojnega vodstva, strojepisja In vseh ostalih pisarniških del. Ponudbe naj se blagovolijo poslati na upravo pod .VSESTRANSKO UPORABEN*. KARO-ievljl Maribor, Koroška 19. I ZAVOD U PREMIC D. D. V LJUBLJANI prodaja PREMOG IZ SLOVENSKIH PREMOGOVNIKOV vseh kakovosti, v celih vagonih po originalnih cenah premogovnikov za domačo vporabo kakor tudi za industrijska podjetja in razpečava na debelo INOZEMSKI PREMOG IN KOKS vsake vrste in vsakega izvora ter priporoča posebno prvovrstni češkoslovaški in angleški koks za livarne in domačo uporabo, kovaški premog, črni premog in brikete. NASLOV: I ZAVOD ZS PREMOG D. D. II MIKLOŠIČEVA CESTA ŠTEV. 15/11. CJ S J* <3J X5 O) O« .g. O e^aasa Ort £ O 0/3 0» * ¥ S I .&■§ 3 n s g m a 03 O VV V LJUBLJANI, dne 25. septembra 1924. Žalujoči ostali. a aa ° J ■m M > 13 ^ Ki 03 O N 'S5 I « 1 & S* 'l* Gl, ILA NA ZAHTEVO NA RAZPOLAGO. SREČKO POTNIK IN DRUG) parna destilacija esenc itd. LJUBLJAN A, Metelkova ul. 13. 1 Tovarne čevljev (Sioveiiija) N a (no vej šl izdelek Original GO O DTE AR WELTSHOE za gospode. - Za dame lahke galanterijske čevlje najboljših kvalitet v najmodernejših oblikah. Izdeluje sedaj tudi higijemene čevlje za otroke. Prodaja na malo in veliko: v Ljubljani: Podružnica: Breg štev, 20, ZAGREB Aleksandrova cesta 1, > Prešernova ulica (Seljak). Račkega ulica kr. 3. N«š pskret. Mestna Orjuna, Ljubljana poživlja svoje članstvo, da se udeleži v nedeljo 2S. t. m. izleta v ljubljansko okolico. Za člane mestne Orjune, Ljubljana izlet strogo obvezen. Članstvo drugih mestnih organizacij dobro aošlo. Udeležba članov v kroju. članic v civilu. Zbirališče v areni »Narodnega doma« tečno ob pol 14. uri. Mestna Orjuna, Ljubljana priredi v nedeljo 12. oktobra ob 20. uri v areni Narodnega doma čajanko. Poživlja članstvo vseh mestnih organizacij in prijatelje našega pokreta, da se te prireditve sigurno udeleže. jVstopnina prosta. Mestna Orjuna Št. Jakob-Krakov g-T mo vo poživlja svoje člane in članice na plenarni sestanek, ki se vrši v soboto 27. t. m. ob S. uri zvečer v salonu gostilne »pri Lozarju«, Rožna ulica 15, Ker je sestanek velikega pomena, je udeležba za vse članstvo strogo obvezna. Odbor. Mestna Orjuna Št. Jakob-Kra-kovo-Trnovo priredi v soboto 11. oktobra »Vinsko trgatev« z zanimivim sporedom, na kar opozarjamo vse bližnje bratske organizacije. Čas in kraj se objavi v prihodnji številki. Odbor. Šoštanj. Dr. Ferdo Korun, okrožni zdravnik v Šoštanju je izstopil iz podpisane organizacije. — Orjuna Šoštanj. Južnoameriška številka »Pobe-de« je izšla te dni. Tiskana je na finem papirju in ilustrovana z bogato vrsto slik iz našega pokreta in dela Jugoslovenske emigraocije v Južni Ameriki. Poleg tega pa ima tako bogato ideološko vsebino, da bi jo moral prečitati vsak zaveden in pravi Orjunaš. Omenimo naj samo naslove nekaterih ideoloških člankov, M so jih napisali naši najboljši ideologi in voditeiji. kot predsednik Direktorija br. dr. Ljubo Leontič, ki je napisal velepomemben članek Orjuna In Jugosloveni v Ameriki. Nestor naše politike in novinarjev, minister na razpoloženju in predsednik Osrednjega odbora »Jadranske straže«, g. Jurij Biankini, je napisal topel članek o naših zasužnjenih bratih z naslovom: Naši zarobljen! brati. Brat oblastni čelnik in tajnik Novosadske oblasti je napisal oris: Naše borbe v srbskem delu naroda. Član Direktorija Kr-stulovič je napisal Duhovna revolucija Orjune je nujna, in Jugosloveu-ska zastava in plemenske zastave. Prejšnji predsednik Direktorija in pisatelj br. dr. Mirko Korolija je obdelal problem ustvarjanja jugoslovenske rase v članku: Orjuna in naše rasno. Problem jugoslovenske nacionalne umetnosti obdelava naš genij Ivan Meštrovič v članku O ideji Vidovdanskega lirama. Neumestno zadržanje in obnašanje javnosti napram nam je opisal br. Ivo J. Lahman s člankom: Igno- ranca napram nam. O perečem vprašanju razmerja Orjune napram delavstvu in kmetskemu stanu razpravljata Sbj. Roca s člankom Qr-sa z: Orjuna in delavec. Tem član-sa z: Orjuna n delavec, lem člankom sledi še cela vrsta drugih, ki obdelujejo najrazličnejša vprašanja naše organizacije in opise zadnjih proslav v Novem Sadu in Makarskh Kot smo že omenili, je list tudi bogato ilustriran. Opozarjamo samo na par najboljših slik. kot so fotografija gospoda Frana Petrino-viča. Velikega Jugoslovanskega kongresa v Antafogasti leta 1916., Meeting Narodne odbrane in Orjune v Beogradu, Poslednji govor pokojnega brata šlajpaha v Škofji Loki, slike trboveljskih žrtev, slike Vidovdanske proslave v Ljubljani, slike iz Novega Sada. Iz te kratke recenzije je razvidno. da je vsebina resnično prvovrstna. Zato pa naj tudi ne bo Or-junasa, ki bi si te številke ne nabavil. Stane samo 3 Din in se dobi pri upravništvu »Orjune« v Učiteljski tiskarni. Velik! film našega izleta v Novem Sadu bo dokončan te dni. Film je dolg preko 600 m in slika vse važne momente te manifestacije naše moči in razširjenosti. Glavni prizori so: sprejem gostov, defile čet, Glavni odbor, veliki miting, govorniki, odkritje spomenika br. Filipoviču itd. Film bo predvajan tudi v Ljubljani in že danes opozarjamo nanj vse naše člane in prijatelje. Izlet na Laverco. Mesto prepovedanega razvitja prapora v Zagorju je priredila agilna organizacija Št. Jakob-Krakovo-Trnovo propagandni pešizlet na Laverco. ki je prav dobro uspel. Udeležili so se ga bratje in sestre vseh v Zvezi ljubljanskih Orjuna včlanjenih organizacij. Zbralo se je 50 članov v kroju in 40 članov in članic v civilu. Odhod je bil ob 141/2. uri. Pri Ogrinu smo se malo odpočili in se vrnili po isti poti nazaj v mesto. Omeniti treba fanfaro mestne organizacije Ljubljana, katera je cel čas prav pridno trobila. Ob zvokih fanfare in prepevaje or junaške pesmi, smo šli v povorki skozi celo mesto, kjer nas je občinstvo navdušeno pozdravljalo. Pred magistratom je bil razhod. Br. Kalin se je zahvalil vsem, ki so se izleta udeležili, po-vdarjajoč, da ne more ne intrigant-stvo in ne teror klerikalcev in njih zaveznikov komunistov Orjune ukloniti. Želeti bi bito. da bi se vršilo še več takih izletov v ljubljansko okolico, članstvu pa priporočamo. da sc teh izletov v čimnaj-večjem številu udeleži, da se razširi orjunaška misel tudi med kmečkim prebivalstvom. Službena eblave, OBLASTNEMU ODBORU GR-JU-NA LJUBLJANA. Zlet vojvodinskih Orjun, ki se je vršil v Novem Sadu dne 7. septembra t. 1. je uspel nad vsakim pričakovanjem. Postal je sijajna manifestacija orjunaške zavesti in meči. K temu sijajnemu uspehu je doprinesla mnogo poleg vojvodinskih Orjun zlasti številna udeležba našega članstva iz Vaše oblasti, ki se je na zletu odlikovalo z vzorno disciplino in redent. Direktorij izreka s tem svojo toplo zahvalo in pohvalno priznanje bratskemu Oblastnemu odboru, organizacijam. ki so poslale svoje delegate in članom, ki se niso plašili niti truda, niti stroškov, da doprinesejo k popolnemu uspehu te naše manifestacije. Naprej za Orjuno! Zdravo! Direktorij. Objave Mariborskega O. O. Izključitev. Izključena sta za dobo od 15. septembra do 31. decembra t. 1. člana Orjune Maribor: Joško Kavčič in Franjo Germ radi obnašanja, ki škoduje ugledu organizacije. V slučaju, da v tem času zagrešita ponovno kako slično dejanje. postane izključitev s 1. januarjem 1925 definitivna. Kooptacija. Ker je brat dr. I r -golič kot oblastni čelnik že itak član Izvršnega O. O., je bil v I. O. O. kooptiran na zadnji seji še brat dr. Krsto C a z a f u r a . doslej član širšega O. O. Maribor. S tem je postal I. O. O. kompleten. Zahvala. Oblastni odbor izreka tem potom zahvalo mariborski mestni Orjuni. posebno pa bratom četnikom za vztrajno, disciplinirano in nesebično delovanje pri volitvah dne 21. t. m. Kakor en mož ste se vsi do zadnjega udeležili volitev in delali, zato je zmaga — vaša. — Zdravo! Oblastni odbor. OrJtmaSstn v Celju! Dne 28. septembra si v Celju prvikrat po prevratu v volilnem boju stoje nasproti narodno-zaved-ni meščani, združeni v »Narodnem bloku« in narodno-nezavedni, z malimi izjemami od nekdaj nemško orientirani del prebivalstva pod firmo »Celjskega socialno - gospodarskega bloka«. V prvi skupini vidimo može. ki so že mnogo pred svetovno vojno v Celju delovali in trpeli za svoje jugoslovansko prepri-- čanje. na kandidatni listi druge skupine pa je cela vrsta tistih zaslepljencev. ki so v družbi vsenemštva od nekdaj pljuvali na vse. kar je slovenskega in tudi danes hočejo zunanjemu svetu s svojim nastopom le dokazati, da še stoji nekaj stebrov za nemški most na Adrijo. V tem* položaju je naše stališče jasno. Dolžnost vsakega člana-vo-lilca je, da se pod vsakim pogojem udeleži volitev: in odda svoj glas »Narodnemu bloku« (1. skrinjica). Dolžnost nas vseh brez izjeme pa bodi, da z osebnim posredovanjem in poukom nezavednih volilnih upravičencev pripomoremo nasprotnemu bloku do takega poraza, da bodo tudi najbolj zaslepljeni ljudje morali verovati v pristen jugoslovanski značaj našega lepega mesta. Dne 28. septembra mora biti celjsko posilinemštvo za vedno pokopano! Pod tem geslom na delo. bratje! Vsakogar, ki čuti slovensko in jugoslovansko, pozivamo k sodelovanju. Noben pošten Slovenec si ne sme umazati rok in svoje preteklosti s tern. da bi glasoval za nem-škutarsko listo! Mestni upravni odbor OR-JU-Na Celje. Krenikis Klerikalna zloba sega še^ tudi preko groba. O tem smo se že neštetokrat prepričali. Te dni pa smo zopet doživeli tak sramoten slučaj, ki meče najgršo luč na katoliško cerkev. V Koroški Beli se je vršil pogreb pri delu ponesrečenega delavca brata Petra Žimnica. Pogreba se je udeležila tudi četa Triglavskega bataljona v kroju z dvema praporoma. Komaj pa je zvedel župnik na Koroški Beli, da se udeleži pogreba umrlega brata tridi Orjuna. je takoj kategorično^ izjavil: da se m pogreba ne udeleži, ker je v sprevodu Orjuna!« Na intervencijo sorodnikov pokojnega in depu-tacije Orjune je to prvotno izjavo umaknil in obljubil, da pride blagosloviti truplo k hiši umrlega. Ostal pa je pri tem, da se sprevoda ne udeleži! Z ozirom na to njegovo izjavo ga je čakal cel sprevod čez j 4 ure na Javorniku. Njega pa ni bilo od nikjer, ker se je, kot se je izrazil »bal incidenta med Orjuno in delavstvom.« Delavstvo pa je samo pri tem sprevodu pokazalo, da je disciplinirano in da se ne da hujskati od temnih elementov ter je nato v najlepši harmoniji z Orjuno pospremilo brez duhovnika pokojnika do cerkve. Tu je še!e g. župnik opravil svoje molitve in odšel nato za cerkvijo na pokopališče. Ob preranem grobu se je poslovil od rajnega v imenu Orjune br. Danjči Čebulj in v imenu Sokola br. Ravnik. Klerikalci in državna zastava. Odkar so postali klerikalni tigri kraljevi ministri in opozicionalni Jugoslovanski klub državo- in vla-dotvoren, zapuščajo ti neomajni in dosmrtni branitelji slovenske avtonomije vedno bolj svoj program. Izdali so avtonomijo, izdali so slovensko zastavo ter se pričeli postavljati v pozo zaščitnikov in braniteljev državne zastave, ki jo po njegovi logiki izrablja »pretepašha organizacija, ki ima umore na vesti«. Mil sicer ne poznamo nobene pretepaške organizacije v Sloveniji, ki bi izrabljala državno zastavo. Znano pa je vsemu poštenemu svetu, da so bili samo Orjunaši oni. ki so s svojim življenjem branili napad na državno zastavo in da je bil umirajoči Orjunaš oni, ki je v smrtnih zdihljajih poljubil državni prapor in s tem dokumentiral svojo herojsko ljubezen do te nam vsem svete in drage svetinje. Znano pa je tudi. da' se je baš pod vlado reda. pravde in zakona pričela v Radičevi čudotvorni republiki sistematska gonja proti državni zastavi. Omenimo naj samo Cir-kvenico, Zagreb, Petrovaradin. kjer je radičevska in hanaovska druhal zažigala, trgala in zasramovala našo državno zastavo! »Slovenčevim« pobožnim urednikom navzlic celibatu in obljubi večnega devištva, neprestano nore po tonzuriranih glavah pregrešne misli in želje po ženskah. Ni jim dovolj, da imajo v ta namen na razpolago cele legijone brumnih Marijinih devic, temveč šarijo in ponujajo svoje kavalirstvo tudi drugim ženam. V časih, ko še ni bilo Orjune in Orjunašic, so to svojo pozornost izkazovali »kratkokrilnim Sokolicam«. odkar pa imajo tudi oni svoje »kratkokrilne Orličice« so obrnili pažnjo na Orjunašice. Sprva so se jim ponujali kot zaščitniki pred terorjem poedincev. ki so jih Po »Slovenčevih« informacijah silili v našo organizacijo. Ko pa so videli, da s svojo ' vsiljivo naklonjenostjo ne opravijo nič. so pričeli s svojim obrekovanjem, vzetim iz moralke pokvarjenih semeniščnikov. Pričeli so blatiti in grditi naše sestre in jim celo očitati različne pregreške. V »Slovencu«, ki je izšel po prepovedi prireditve v Zagorju, je iznesel med drugimi »praznimi klopotci« tudi sledečo cvetko: »Oblast je storila edino prav, da je izzivalni pohod Orjune prepovedala. 2e objava, da Orjunašice ne bodo šle v Zagorje v kroju, pač pa Orjunaši, pove mnogo. Orjuna se je nadejala pač. da bodo orožniki preiskovali Orjunaše v kroju, Orjunašic v »civilu« pa ne. Če bi bilo prišlo do prelivanja krvi v Zagorju, bi si bila Orjuna umivala roke. češ, saj so nas preiskali in nismo imeli orožja seboj. Poznamo te tičke!« Tudi mi poznamo te tičke, ki so izlegli ta podli napad. Vedo pa naj, da se je poslov tihotapljenja s pomočjo žensk in pobožnih redovnic, posluževal nek klerikalni zavod, ki mu ta posel tudi v bodočnosti hvaležno prepuščamo. Orjunaši pa so In bodo še tudi v bodoče nosili sami svoje orožje, ker jim tega po posesti orožnega lista nihče braniti ne more. najmanj pa kak vsegamogoč-ni »Slovenčevec«. Prepoved prireditve razvitja prapora v Zagorju je izzvala živahne komentarje v naprednem časopisju, ki je enoglasno obsodilo zlobno klerikalno lopovščino. Omeniti moramo, da se je v tem slučaju tudi energično postavil na našo stran »Kmetijski list«, ki ni sam nikoli preveč odobraval našega pokreta. Kako dobro so klerikalci pripravili vso zadevo, se najlepše vidi iz tega, da je v nedeljo neki visoki klerikalni funkcionar s smehom pozdravil našega člana, ki se je vračal iz Zagorja, kamor je odšel, ker še ni bil informiran o prepovedi, z besedami: »Da bo razvitje v Za- gorju prepovedano, to sem vedel že pred dvema dnevoma. Pa Vam nisem hotel kaliti veselja.« Klerikalni denuncijantje so bili na ta način obveščeni že dva dni pred proslavo in je zakasnitvi dostave odloka iskati vzrok samo v zlobnosti pro-vzročiteljev prepovedi, ki so hoteli zadati Orjuni poleg moralnega še finančni udarec. Dopisnikom. Vsled preobilice gradiva smo bili primorani prihraniti dopise, ki jih bomo priobčili v drugi številki. Obenem opozarjamo vse organizacije, da skrbe za redno informacijsko poročilo našemu listu, kj ga nekatere Orjune zanemarjajo. Uredništvo. ZRNA. »Slovenec« se huduje, ker je Orjuna izvesiia lepak s komentarjem o prepovedi razvitja prapora v Zagorju. Mi pa smo mnenja, da naj le lepo mirujejo, dokler ne bo pričela z drugačnim obešanjem. Sicer pa imajo gotovi gospodje v Katoliški tiskarni v tem že sami dobro prakso in tradicijo še izza Štefetove ere. MILO .GAZELA* ODTEHTA PO SVOJI IZBORNI KAKOVOSTI vse manjvredne, cer.ejfie izdelke. Dobite tra v veakt treovSnil SPUSlIS Sl flfff KIHAŠ ^n'^ane cene za otroške vozičke. Novi modeli. Poslužujte se izdel-\ le §111 t? llf Sili ! kov domače tovarne, otroških vozičkov in dvokoles lin Uit II w lil Ji Sil! TRIBUNA F. B. L. Ljubljana, Karlovška cesta štev. 4. Istotam se dobijo po znižani ceni nova dvokolesa, mali pomožni motorčki, šivalni stroji in pneumatika ter se sprejemajo v polno popravo za emajliranje in poniklanje dvokolesa, otroški vozički, šivalni in razni drugi siroji. Prodaja se tudi na obroke. Ceniki franko. IVAM ZAKOTNIK mdsinS lesarski mojster iS^bilans, Dunajska c, 48. Tel. 370 Vsakovrstna tesarska dela, moderne lesene stavbe, ostrešja za palače, hiše, vile, tovarne, cerkve In zvonike; stropi, razna tla, stopnice, ledenice, paviljoni, verande, lesene ograje i. t. d. Gradba lesenih mostov, jezov in mlinov. Parna Saga. Tovarna furnirja. je najmodernejše urejena In izvršuje vsa tiskarniška dela od najpriprostejšega do najmodernejšega. Tiska šolske, mladinske, leposlovne in znanstvene knjige. — Ilustrirane knjige v eno- ali večbarvnem tisku. — Brošure in Jcnjige v malih in tudi največjih nakladah. — Časopise, revije in mladinske liste. Okusna oprema ilustriranih katalogov, cenikov in reklamnih listov. Lastna tvornica šolskih zvezkov. >- Stroški pri vporakl bencina I Šolski zvezki za dsnovne šole In srednje šole, Risanke, dnevniki in beležnice. Adaptiraj svoj avto, traktor ali stabilni motor s patent. H A G - generatorjem! Vozi z ogljem! barve, mastila, lake, kit, klel, emaile, žo-piže 8n zaiamženo cisti firnei SLOGRAD najboljše vrste nudi tovarna Frankopanslca ulica 151 Prospekte in reference daje: JUGO-HAG LJUBLJANA, Bohoričeva ulica št. 24. Telefon štev. 560. SSSSgjJL—>- stroSfe I pri vporabi ogiia ! Izvršuje: stanovanjske hiše, trgovska poslopja, moderne industrijske zgradbe, betonske in železobetonske konstrukcije, vse vrste vodnih naprav na podlagi 25 letnih izkušenj. Specialiteta: železobetonske cevi za vodne naprave in vodovod. Zastopa: Patent Dr. inž. Emperger-a za izvrševanje konstrukcij iz armiranega betona z litoželeznimi vložkami za visoke tlačne napetosti (kakor pri skladiščih, „silo“-mostovih in podobno). Izdeluje: vse vrste tehničnih projektov in statičnih proračunov. Parna žaga. d. x o. z. Maribor Ljubljana Novisad podružnica. centrala. skladišče. Tovarne: UUBLJANA-MEDVODE im tB m m m m Ljubljana, Bohoričeva ulica 24 g 1 H a 1 ffl i a h ■ m m m m m m m m JOSIP SCHREY trgovec z vinom in posestnik dne 21. t. m. ob 1 uri popoldne po dolgi mučni bolezni, večkrat previden s tolažili sv. vere, mirno v Gospodu ZaSPaL Pogreb preblagega pokojnika se je vršil v torek dne 23. septembra ob 4. uri popoldne iz hiše žalosti, Sodna ulica 2, na pokopališče k Sv. Križu, kjer se je truplo položilo v lastno grobnico k večnemu počitku. Sv. rekvijem se bo bral dne 26. t. m. ob 7. uri zjutraj v župni cerkvi Manjinega oznanjenja. Priporočamo ga v blag spomin. V Ljubljani, dne 21. septembra 1924. Melanija, Adolf Schrey, hčerka. Terezija Pramberger, Ana Hofme;sler, sestri. Vsi ostali sorodniki Ivana Schrey, roj. Anžič, soproga. Mestni pogrebni zavod v Ljubljani, Brez posebnega obvestila. Odgovorni urednik VI. J. Galzinja [Tiska Učiteljska tiskarna V Ljubljani, Lastnik inž. Marko Kranjec,