PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni »Doberdob« v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1 maja 1945 v tiskarni “Slovenija« pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 7796-600 Tlx 460894 PD I Fax 040/772418 GORICA Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 533382-535723 Fax 0481/532958 Čedad Ul. Ristori 28 Tel. (0432) 731190 Poštnina plačana v gotovini Abb. postale 1 gruppo Cena 1.000 lir - Leto XLVI. št. 57 (13.590) Trst, nedelja, 11. marca 1990 Achille Occhetto nesporni zmagovalec izrednega kongresa stranke KPI: poti nazaj ni Poziv socialistom za konstruktivno merjenje sil na terenu reformizma Z večino glasov sprejet sklep o razširitvi CK, danes izvolitev sekretarja RADO GRUDEN BOLOGNA Acchile Occhetto je nesporni zmagovalec 19. kongresa KPI v Bologni. To je jasno pokazal aplavz po koncu njegove včerjaš-nje replike, še bolj jasen znak pa predstavljajo objemi in stiski rok, ki jih je bil Occhetto deležen od Ingraa, Pajette in končno, po kratkem obotavljanju, tudi od Natte. S svojim zaključnim Posegom si je Occhetto spet »pridobil« italijanske komuniste, ki so dan prej navdušeno ploskali In skandirali Pietru Ingrau. s svojim odgovorom je Occhetto odločno potrdil, da poti nazaj ni več. Replika je bila trda, Poglobljena in brez odstopanj od začrtane poti, zaključil pa jo je s pozivom kongresu, naj se od-mči »za zaupanje vseh vsem«. Pri tem pa je poudaril, da pri tem nikakor ne misli na »izničenje« razlik, temveč predvsem na veliko kolektivno odgovornost za jasno kongresno izbiro, da se za-jO® postopek za ustanovitev nove politične for-^oije, in na medsebojno zaupanje. . Kdaj bo do nove »stvari« prišlo, še ni povsem Jasno. Pred KPI je zdaj novo obdobje soočanja 'dej in stališč, ki naj bi pripomogla do oblikova-hja te nove sile. Tudi glede imena bo treba počakati vsaj do 20. kongresa KPI, ko naj bi po Oc-chettovem mnenju razpravljali tudi o imenu. J^ova politična formacija naj bi bila poln izraz vseh razlik, ki so prišle ali pa še bodo na dan v razpravi, povezana pa naj bi bila z vsemi tistimi silami, ki lahko skupaj s KPI prispevajo svoj delež k velikemu demokratičnemu in reformističnemu procesu. »Idejni program za novo politično formacijo že obstaja, pa čeprav politično programska linija še ni točno določena.« S temi besedami je Occhetto včeraj zavrnil očitke tistih, ki so mu očitali, da »stvar« nima nikakršnega programa. »Bistvo njenega programa je v izzivu neke sile, ki se hoče spremeniti, ne da bi pri tem zanikala svoje izkušnje ih se odrekla svojim glavnim vrednotam. Prav te izkušnje in vrednote so ji namreč pomagale, da je znala na ustrezen način oceniti vse signale, ki so prihajali iz spreminjajoče se družbene stvarnosti v svetu, in se istočasno tudi prilagodila vsem potrebam po globokih in korenitih spremembah. Tajnik KPI pa je spregovoril tudi o razpravi Pietra Ingraa. Dejal je, da se glede nekaterih stališč z njim povsem strinja, da ceni njegov umirjeni ton, sprejemanje enotnosti, in poziv za skupen boj v volilni kampanji za majske volitve. Zato pa je v zvezi s tem izrazil začudenje, da nekatera njegova stališča niso bila pravilno tolmačena. Tu je Occhetto spregovoril predvsem o Ingraovih trditvah v zvezi s študentskim gibanjem in nemškim vprašanjem. Tajnik KPI je odločno pouda-NADALJEVANJE NA 2. STRANI Volitve pozno v noč BOLOGNA — V popoldanskih urah so delegati začeli z glasovanjem o številnih točkah dnevnega reda. Delo je pred glasovanjem potekalo v treh komisijah: statutarni, politični in volilni, ki so pripravile vse potrebno za glasovanje. Tako so se včeraj delegati že izrekli za celo vrsto pravil, ki bodo dodana partijskemu statutu in ki naj bi omogočila normalno delo partije v ustanovnem obdobju nove politične formacije. Gre za 12 členov, ki med drugim predvidevajo enakovrednost nasprotnih resolucij na kongresu, proporcionalnost v vodstvenih organih (vendar ne v izvršnih, če ne gre za točno določen sporazum), javno glasovanje o političnih dokumentih, tudi če so neposredno povezani z listami kandidatov za izvolitev vodstvenih organov. Delegati so zavrnili predlog Occhettovih nasprotnikov, da naj bi bil za sprejem predloga o formiranju nove politične sile določen kvorum, ki naj bi bil enak absolutni večini vseh vpisanih članov. Nasprotni predlog je za "Occhettov-ce" podal D'Alema, ki je poudaril, da se usode partije ne more zaupati odsotnim. Delegati so začeli glasovati tudi o predlogih politične komisije, kjer je bilo največ razprave o zunanji politiki, vprašanjih južne Italije, institucionalnih reformah, ženskem vprašanju, informativnem sistemu, mamilih, zaposlovanju in NADALJEVANJE NA 2. STRANI Resnična in dramatična dilema BOGO SAMSA V sredo in v četrtek je slovenska skupščina skoraj nepretrgoma zasedala dva dni. Razpravljala je o vseh najbolj perečih slovenskih in jugoslovanskih vprašanjih. Slovenija uradno ni več socialistična, temveč je Republika Slovenija. Predvsem pa je v teh dveh dneh tudi uradno, na najvišji ravni slovenske suverenosti, dozorelo spoznanje: ostalim v Jugoslaviji je treba ponuditi elemente za novo konfederativno pogodbo. Če jo sprejmejo, se bo ustvarila Jugoslovanska konfederacija v novih pogojih. Če je ne sprejmejo, bo razpravljala nova, na demokratičnih volitvah izvoljena skupščina tudi o možnosti odcepitve, za kar pa je treba izvesti vseljudski referendum. Slovenija je torej uradno spregovorila o konfederaciji in o odcepitvi. Prve reakcije so že tu in nekatere izredno ostre. Beograjska Borba objavlja daljši uvodnik, v katerem krivi Slovenijio, da mirno krši zvezno ustavo, da spodkopava Markovičev ekonomski in družbeni program, ruši obstoječi družbeni sistem. In, kar je najvažnejše, daje hrano tudi do sedaj močnim konservativnim silam, provocira celo neke nove konservativce, da udarijo s pestjo po mizi in zakriče: »Sedaj je dovolj!« NADALJEVANJE NA 2. STRANI Sinoči se je začelo zasedanje litovskega vrhovnega sovjeta Litva prehitela Gorbačova Danes bo ponovno neodvisna VrhbNIUS - Sinoči se je začelo zasedanje litovskega vprega sovjeta, ki. bo celo noč reševal »proceduralna« b'. d31163 dopoldne prekrščen v sejm svečano okm.asJi neodvisnost Litve po petdesetih letih »sovjetske Ze, taciJe<<- Litva se torej ne bo odcepila od Sovjetske zve-zh1ha d ufi,priznava zakonitosti tajnih protokolov iz spora-ot|nov i bbentrop'Moiotov' še manj Pa aneksijo leta 1940, aria bo i® sv°jo suverenost, ki jo je pridobila 16. febru-Litr,a j° ie svečano potrdil tudi Lenin. VrhovnVsba narodna fronta Sajudis, ki ima v republiškem j® rnurn11 sovietu dvotretjinsko večino, ne skriva, da se ji Moskvi 10 s ProgJasitvii° neodvisnosti. Jutri se namreč v cev m ?a®ne izredno zasedanje kongresa ljudskih poslan-državo ““do Sovjetsko zvezo spremenili v predsedniško Zajamč' °benem bi morali odobriti zakon, ki bi po ustavi razliko61*? pravico do odcepitve do skrajnosti obtežil. Za njega ol dtovskega vrhovnega sovjeta, kjer je izid današ-Poslanci s °Vania v bistvu že znan, vlada med ljudskimi >>Ihedreo'-6vVedno Precejšnja negotovost. Tako imenovana ^ izjasn'i a skupina«, ki združuje opozicijo, se namreč še s° Hlede. a' s°deč po bornih vesteh, ki prihajajo iz Moskve, ^“cnia nove.predsedniške funkcije za Mihaila Gorbačova 91avne pr,ecei deljena. Predstavniki ruske opozicije se v Prečili r stnPjajo s temi pooblastili, ki bi po njihovem pre-Pem So ““trifngalnim silam v zvezi, da bi razbile SZ, obe-FPPeljp ..kalne ruske sile prepričane, da lahko Gorbačov “1° do ri?-rza?° 'z totalitarizma v demokracijo, ne da bi pri-_ zavljanske vojne, le če bo dovolj močan. Za zgled navajajo Španijo, ki je brez hujših pretresov prešla iz Francove diktature v sedanjo demokracijo. Tega mnenja pa niso predstavniki neruskih narodov. Estonci in Latvijci si ne belijo glave, češ da se njih to ne tiče, ker niso prostovoljno pristopili k Sovjetski zvezi in torej lahko sledijo litovskemu zgledu, ker jih druži enaka usoda. Povsem drugačnega mnenja pa so v zakavkaških republikah. Gruzija je že jasno poudarila, da nasprotuje predsedniški državi. Podobnega mnenja so tudi Armenci in Azerbajdžanci, ki se bojijo, da bi nova ureditev sovjetske države krnila avtonomijo posameznih republik. Prava zagonetka pa so stališča ljudskih poslancev iz republik osrednje Azije, ki bodo bržkone podprle Gorbačova, le če bodo kaj iztržile. Ob tem ne smemo pozabiti, da so poslance v ljudski kongres volili še po starem, ko neformalna gibanja niso še tako organizirano nastopala na sovjetskem političnem prizorišču. V SZ prihaja torej do protislovne situacije, v kateri so republiški in mestni sovjeti uresničili pluralistične volitve, najvišje zakonodajno telo zveze pa sledi drugačni logiki. To bo lahko prej ali slej povzročilo hude zaplete, če se posamezni republiški vrhovni sovjeti ne bodo vklonili volji osrednje zvezne oblasti. Za Gorbačova so to odločilni trenutki, naključje je hotelo, da se bo Litva odcepila prav na dan, ko je bil pred petimi leti imenovan za generalnega sekretarja. Šef sovjetske države pa še vedno upa, da bo Litva postala svobodna le formalno. Svečanosti bodo v Valparaisu in v Santiugu na stadionu General Pinochet bo »predal« Čile Aylwinu SANTIAGO DE CHILE — Danes bo general Augusto Pinochet predal predsedniško funkcijo demokratično izvoljenemu Patriciu Aylwinu. Svečanost bo trajala le nekaj minut, oddvijala pa se bo v Valparaisu. General se je namreč rodil v tem manjšem mestu,kjer je dal zgraditi monumentalno kongresno palačo. Pinochet si je nadejal, da bo v impozantnem poslopju, vodil državo do leta 1997, a je moral kloniti pred demokra-tičnom izraženim mnenjem prebivalstva, ki se je odločilo za Avl-wina. Novi predsednik je zgodovinski voditelj čilske krščanske demokracije. Kot tak se je leta 1973 uprl slehernim pogajanjem s socialističnim preasednikom Allendejem in tako dejansko pripravil teren za Pinochetov golpe. Sedaj bo od Pinocheta, ki je bil do referenduma 1988. leta zaveznik krščanske demokracije, prejel predsedniški trak. Aylwin je sicer izrazil željo, da bi imel svoj trak in ne tistega, ki ga je do danes nosil Pinochet, tako so v protokol vključili še polaganje trakov na mizo med obema državnima voditeljema. Današnjih svečanosti se bo udeležilo le malo uglednih gostov. Večina povabljenih - med temi tudi ministrski predsednik Andreotti - je že javila, da bo Čile obiskala v prihodnjih dneh. Predsednik Aylwin se bo že v popoldanskih urah vrnil v Santia-go (Pinochet bo ostal v Valparaisu, kjer bo prevzel vodstvo čilskega generalštaba) in bo nagovoril množico na stadionu. S tem naj bi se tudi uradno zaključilo zgodovinsko obdobje, ki ga je tragično zaznamoval prav simbol igrišča, v katerem je nemoteno delovala Pinochetova policicija. Sicer pa bodo »carabinerosi« tokrat na ulicah, kjer bodo morali skrbeti za red. Predvčerajšnjim so zabeležili enajst bombnih atentatov, ki pa niso povzročili žrtev. Strokovnosti v brk zijskem ddaJ° želimo prikazati televi-iQriskjh “k 0bčinstvu podobo 19 itali-vsem Hc, aJev- Prikazati želimo pred-Pekte k- P°zitivne in dinamične as-sk° p' J. ®o tako značilni za italijan-rnonostj inC0' PoIno idej, pobud in hu-°ddni l °ie9 krajevne problematike nirn Prah, sIecti tudi splošnim aktual-v,dpe aJe^nom in vabi pred kamero ne9a, zn„nosti' političnega, kultur-p°droč/0 Pstvenega in umetniškega SJedalce da Potegne večjo pozornost l '(r k a . PredstQvi/• med drllgirn v 'kratki Ure Rm!Vl teievizijske oddaje »Pia-frchinin0,<’ ki i° vodijo Simona t.Ugno in\.lero Badaloni in Toto Cu-^oškecn Z0 b°do od jutri oddajali iz p0Vedui: giedališča Rossetti. Kot na-0ddajj tiskovna poročila, bodo v Pe9afjvp?fJJ°biJi vrsto pozitivnih in 9° Prebij ospektov: staranje tržaške-olstva, nadpoprečna razšir- jenost časopisov in knjig, znastveno raziskovanje, kulturno življenje. Med gosti oddaje pa bodo vidna imena kot na primer pisatelj Fulvio Tomizza, oblikovalec Ottavio Missoni, znanstvenica Margherita Hack, kotalkar Sandro Guerra, novinar Fausta Biloslavo, jamarka Patrizia Sguassina, dijaki Zavoda združenega sveta... In Slovenci? Ali ni ena od pozitivnih značilnosti Trsta tudi ta, da živi v mestu slovenska narodnostna skupnost? Na to so, kot kaže, voditelji oddaje pozabili, ali so bili prisiljeni pozabiti. Če so naše informacije točne, je ena od funkcionark Raia stopila v stik s Slovenci in se pozanimala o skupinah in posameznikih, ki bi lahko nastopali v okviru oddaje. Vabil za nastop pa NADALJEVANJE NA 2. STRANI Po sinočnjem porazu v Padovi Jadran v težavah PADOVA — S sinočnjim tesnim porazom (76:78) v Padovi proti ekipi Pierobona so si verjetno jadranovi košarkarji zapravili še poslednjo priložnost za obstanek v ligi. Do konca prvenstva namreč manjka še šest kol, in naši lahko upajo samo še v čudež, da se lahko rešijo pred izpadom. Sinočnja tekma je bila dramatična, kot je bilo sicer pričakovati med tekmecema, ki se na vse kriplje borita za obstanek. Srečanje je bilo razen v uvodnih minutah zelo izenačeno, obenem pa tudi polno napak. Skratka, sinoči v Padovi smo bili priča nervozni in neorganizirani igri med moštvoma. Šlo je za pravi derbi za obstanek v ligi. Naši so začeli zelo slabo. Conska obramba jim je namreč delala take težave, da je bila vsa naša napadalna vrsta kot zbegana. V 5. minuti je tako Pierobon že vodil s 13:7, vodstvo je iz minute v minuto višal, tako da so jadranovci v 9. minuti zaostajalFza 10 točk (11:21), v 11. minuti za 13 (13:26),' v 14. pa kar za 16 točk (21:37). Edini, ki se je enakovredno boril z domačini, je bil v teh uvodnih minutah Robert Daneu, ki je v napadu polovil kar precej odbitih žog, obenem tudi dosegel lep izkupiček točk (ob koncu prvega polčasa kar 15). Po 15. min. so jadranovci le ujeli pravi ritem, se končno NADALJEVANJE NA 14. STRANI Ženska namiznoteniška A liga 1% krasovke slabo kaže ZGONIK — Možnosti Krasovih deklet za obstanek v namiznoteniški A ligi so se po sinočnjem prvem srečanju play outa znatno zmanjšale. V spopadu za nsprotnicami iz Verzuola so namreč zamudila priložnost (izgubila so s 5:4), da bi se prihodnjo soboto za povratno tekmo podala v Cu-neo v vsaj rahli psihološki prednosti. Predvidevanja je včeraj docela izpolnila le Batiničeva, ki je osvojila vse tri možne točke, medtem ko sta nekoliko šlabše odigrali Ravbarjeva in Obadova. Tanja Ravbar je sicer osvojila točko v spopadu z Giussanijevo, ki je bila po našem mnenju le nekoliko slabša tekmica v primerjavi z Albertovo in Balgarko Valjo Stojanovo. Prav v zadnjem od-ločilniem dvoboju med Obadovo in Giussanijevo je Kraso-va predstavnica po sijajnem začetku .popustila v ključnih fazah in tako slabši nasprotnici omogočila, da je zagotovila zmago lastni ekipi. Po tem porazu so izgledi Krasovk seveda bolj omejeni, ni pa izključeno, da ne bi v Cuneu s primerno zbranostjo krasovke lahko izbojevale pravico do dodatke tekme. KRAS - VERZUOLO 4:5 BatiniČ - Giussani 2:0 (21:14, 21:12); Obad - Alberto 1:2 NADALJEVANJE NA 14. STRANI Florentinsko mestno središče bo izgubilo temnopolte »trgovce« Po poročanju agencije Kronosl V Firencah priprli še 11 mladih udeležencev pustnega pretepanja FIRENCE — Florentinska policija je včeraj priprla še enajst oseb, za katere sumijo, da so sodelovale pri »pustnem« pretepanju temnopoltih tujih državljanov. Število oseb, ki so jih preiskovalci zagotovili pravici v zvezi s tem primerom, je tako naraslo na dvaindvajset. Vsi so domačini m to presenetljivo mladi. Najstarejši imajo namreč 25 let, med njimi pa je mnogo mladoletnikov. Policija je do danes posredovala ime le enega teh huliganov, to je 18-letnega Angela Pellegrinija, mimo anagrafskih podrobnosti pa je dokaj zanimiv družbeni prerez, ki izhaja iz prvih razpoložljivih podatkov. Na temnopolte osebe, ki so nič hudega sluteč praznovale pustni torek, je udarila namreč tolpa kakih 60 huliganov. Spravili so se nad črnce z isto ihto, kot so se v preteklosti spravili -nad navijače nogometnih ekip, ki jih je gostila Fiorentina. Preiskovalci so namreč ugotovili, da je dobršen del pretepačev članov organizacij »ultrasov«, ki so sodelovali tudi pri neredih po tekmi Fiorentina-Juventus. Drhal se je zbirala v treh barih mestnega središča in prav v teh barih so se pripravljali na protičrnsko akcijo. Mizerni dvojniki Ku Klux Klana ob Arnu pa niso izključno pripadniki nižjih slojev, kot so najprej menili preiskovalci, saj so včerajšnji pripori pokazali, da gre tudi za naraščaj florentinske buržuazije. Sicer pa je prav pretepaška akcija zagotovila Firencam pečat »rasističnega mesta«, čeprav to prav gotovo ni, vendar je florentinski primer odjeknil v širši javnosti, ker je pokazal na vse širše nelagodje, ki spremlja vsakdanje sožitje z afriškimi imigranti. Firence so tako postale odskočna deska novega zakona 416 o imigraciji in že v prihodnjih dneh bodo stopili prav v tem mestu v veljavo predpisi, ki naj bi jamčili domačinom, predvsem pa vsem »rednim« imigrantom, pravico do pravega in urejenega sožitja. Sef florentinske policije Vincenzo Parisi je včeraj skical tiskovno konferenco, da bi objasnil, kako bodo prav v Firencah že v ponedeljek ukrepali proti ilegalnim imigrantom iz dežel zunaj Evropske skupnosti. Ze danes bo na florentinskih ulicah 300 policijskih agentov več, po Parisije-vem mnenju pa naj ne bi bilo to nič represivnega. Firence naj bi bile vsekakor primer zase, saj več kot polovico vseh prekrškov in kaznivih dejanj zagrešijo prav imigranti, ki jih krajevni kriminal dokaj spretno izkorišča predvsem na področju trgovine z mamili. Policija se torej pripravlja na izgon vseh, ki niso uredili svojega položaja v Italiji, od ponedeljka dalje pa bo florentinsko mestno središče izgubilo svoje temnopolte »trgovce«. Te bodo najprej izgnali, čeprav jim obljubljajo alternativne, čeprav rahlo odročne prodajne trge. Pripravljen predlog besedila Katekizma univerzalne cerkve VATIKAN — Vse kaže, da je Vatikan dokončal osnutek Katekizma univerzalne cerkve. Besedilo, ki je »sub secreto« in je napisano v francoščini, bodo, kot poroča agencija Kronos, sedaj poslali v oceno škofovskim konferencam. Polemika o tem tekstu že plamti, saj so nemški škofje že zavrnili tekst, in možno je, da bo novi katekizem izval odpor tudi drugih konferenc. Po poročanju agencije Kronos se katekizem univerzalne cerkve sestoji iz 381 strani, ki so razdeljene v tri dele in obravnavajo vero samo, krščanski misterij in življenje v Kristusu. Po poročanju agencije je v tem Katekizmu rečeno, da pripadniki raznih ver iščejo odgovor na temeljna vprašanja o človeku. Odnos katoliške cerkve z drugimi verami mora biti spoštljiv in mora težiti k dialogu, jasno pa mora biti, da je »edino Kristus resnica in življenje«. Ostale religije so za ka- toliško cerkev le »preparatio evangeli-ca« in vse kar je v njih resničnega bo ovrednoteno samo v Kristusu. Obsežno poglavje je namenjeno družini, ki je po tem tekstu »naravna in človeška institucija, ki jo je Kristus povzdignil k novemu dostojanstvu«. Zako je po oceni katoliške cerkve zakon nerazdružljiv. Cerkev zato obsoja razporoko, mnogoženstvo, kontracepcijo in nezakonske zveze. Glede ženske pa je rečeno, da »je upravičeno gibanje, ki si v različnih državah pri; zadeva, da bi osvobodilo žensko in ji vrnilo dostojanstvo«, obenem pa ne manjka opozorilo o nevarnosti izkrivljenih stališč. Tekst se nadalje zavzema za socialno pravičnost. Gospodarska dejavnost mora zasledovati skupno korist, zasebna lastnina je neodtujljiva pravica toda ob upoštevanju, »da je bogastvo zemlje last vseh«. Drevi se začne tedenska zapora avtoprevoznikov Po obtožbah sodnika Di Maggia sodstvo spet v vrtincu polemik RIM — Danes ob 22. uri se začne zapora avtoprevoznikov včlanjenih v FITA, FAI in FIAP, ki bo trajala ves teden. Zaman je podtajnik pri predsedstvu vlade Nino Cristofori pozval tri združenja, naj prikličejo zaporo, ker je vlada v glavnem osvojila glavne točke, ki jih je predlagala vsa kategorija. FITA, FAI in FIAP vztrajata pri svojem sklepu, ki so ga poleg vladnih političnih sil obsodila tudi druga združenja. Predvsem ANITA, ki združuje večja prevozniška podjetja, poudarja, da bo zapora povzročila le nevšečnosti in ogromno gmotno škodo, ne bo pa spremenila zadržanje vlade. Avtoprevozniki, ki nasprotujejo zapori poudarjajo, da se stopnjujejo pritiski, da bi se tudi oni udeležili »stavke«, obenem se bojijo, da bo prihodnji teden na italijanskih cestah izredno vroč. Na sliki (telefoto AP): posnetek iz Milana simbolično prikazuje, kaj nas čaka prihodnje dni RIM — Italijansko sodstvo je izpostavljeno stalnim in vse močnejšim potresnim sunkom. Po večmesečni strupeni polemiki o palermskem sodstvu, po sporu med sodstvom in visokim komisarjem za boj proti mafiji, je nov sunek sprožil sodnik Francesco Di Maggio, ki je med petkovim showom Maurizia Costanza izstrelil rafal obtožb proti višjemu sodnemu svetu, proti vladi in vsem strankam, češ da so onesposobili Urad visokega komisarja v času, ko je bil na tem, da zada izredno hud udarec mafiji. Francesco Di Maggio je eden od treh sodnikov, ki so bili dodeljeni uradu Visokega komisarja Sice in ki jih je Višji sodni svet pred nedavnim oddaljil ter jim določil nove zadolžitve. Med televizijsko oddajo je sodnik neizprosno postavil na zatožno klop vse: višji sodni svet, notranjega ministra Gavo, KPI, češ da je podprla sklep o oddaljitvi, ker ni uspela vriniti v urad visokega komisarja svojega sodnika, združenja sonikov, novinarje... »Ne smemo obtoževati vselej in samo Siciljance, dejanski centri mafijske oblasti so v Rimu in v Milanu, bistven problem pa je splet med mafijo in politiko,« je poudaril sodnik. Obtožbe sodnika Di Maggia so izzvale val reakcij. Pravosodni minister Vassalli je dejal, da bo poglobljeno preučil obtožbe, odločil pa bo po tehtnem premisleku. Notranji minister Gava je dejal le, da odločanje o oddaljitvi sodnikov ni bilo v njegovi pristojnosti, predsednik protimafijske komisije, komunist Chiaromonte pa je dejal, da je sodnik iz osebne zagrenjenosti pozabil na svoje dolžnosti. Dodal je tudi, da bo v kratkem sklical sestanek komisije in bo zahteval naj se o boju proti mafiji izjasni vlada. Prav tako ostro je bilo demokrščansko glasilo »II Popo-lo«, medtem ko je republikanec Bogi dejal, da bo morala vlada začeti strogo preiskavo, ker problemi, o katerih je govoril sodnik Di Maggio ne dopuščajo sivin in nejasnosti. Ekologisti in zeleni za zaprtje JE Krško KRŠKO — Na včerajšnjem celodnevnem srečajo predstavnikov naravovarstvenih organizacij in strank zelenih iz Slovenije, Hrvaške, Bosne in Hercegovine, Srbije in Italije v Krškem so ponovno zahtevali zaprtje te edine jugoslovanske jedrske elektrarne. Tudi dopoldanska okrogla miza s strokovnjaki za jedrsko energijo in s predstavniki odbora za energetska in ekološka vprašanja Slovenije ni spremenila zahtev naravovarstvenikov in zelenih. Za njih je Krško prava tempirana ekološka bomba, ki bi lahko vsak trenutek eksplodirala. Zaprtje pa bi prineslo več koristi kot morebitne škode slovenskemu gospodarstvu. Zagovorniki jedrske energije so že ponovili znana stališča, da je Krško varna elektrarna, ki je pod stalnim domačim in mednarodnim nadzorom. Za porabnike je težko nadomestljivi vir energije, saj krije kar 15 odstotkov vse porabe v Sloveniji in na Hrvaškem. Vseeno pa strokovnjaki ne nasprotujejo morebitnemu zaprtju, a zahtevajo, da se tako odločitev sprejme šele po temeljiti proučitvi vseh pozi- tivnih in ne samo negativnih značilnostih JE Krško. Večja skupina manifestantov se je nato s središča Krškega napotila proti elektrarni, kjer so predstavniki zelenih Slovenije in Posavja upravi ponovili že znane zahteve o zaprtju elektrarne. Manifestacija, na kateri so obenem zahtevali referendum, na katerem bi se Slovenci izjasnili o jet$' ski energiji, je potekla brez incidentov, kljub temu da so demonstranti prekoračili varnostno mejo pred Jb Krško. • KPI: poti nazaj ni ril, da ni nikdar govoril o enotni Nemčiji v paktu NATO, temveč je vedno zagovarjal nevtralnost in demilitarizi-ranost bodoče Nemčije. Zato je tudi izrazil upanje, da bo pokongresna razprava potekala le o tistih točkah, pri katerih so stališča dejansko nasprotna. V repliki je Occhetto še enkrat ponovil odločno nasprotovanje Andreot-tijevi vladi in s tem v zvezi tudi izredno voljo, da se ustvari taka alternativa, ki bi dejansko lahko spremenila trenutno družbeno in politično stanje v državi. Pri tem se je navezal na boj za izboljšanje družbenega položaja delavcev in na reforme političnega sistema. V tej optiki vidi tudi sodelovanje s socialisti, ki naj bi prispevali svoj delež k prizadevanjem za konstruktivno, politično in kulturno merjenje sil na terenu sodobnega in pravega refor-mizma. S PSI naj bi prišlo do tesnejših stikov prav v zvezi s skupnimi programi. Ko je Occhetto v svojem posegu ponovno spregovoril o enotnosti znotraj KPI, je dejal, da nihče ni niti pomislil, da bi se odrekel manjšini (pri tem je Occhetto poudaril, da namesto »manjšina« rajši govori o skupini, ki ima drugačno stališče v zvezi z novo politično formacijo). »Demokratičnega centralizma že zdavnaj ni več in zdaj si je treba prizadevati za živahno in odkrito dialektiko, v kateri morajo vsi dati svoj delež pri rojevanju nove politične formacije. Glede postopka pa je tajnik KPI predlagal, da se mora »stvar« začeti razvijati v bazi. Prvi pravi test za nove predloge naj predstavljajo občinske in javne uprave v mestih, kjer po Oc-chettovem mnenju že lahko pride do izraza politična linija, za katero naj bi se nova politična formacija prizadeva- la. Gre za tako politiko in institucije, ki naj bi bile prisiljene tudi načrtovati in ne samo upravljati. Occhetto se je zavzel tudi za jasnost v volilni kampanji, v kateri naj bi vsaka politična sila volilcem jasno povedala, kakšni so njeni programi, kakšna politična zavezništva želi in katere so tiste osebe, ki naj na različnih ravneh te programe izvajale. »Mi socialistov ne sprašujemo, ali bi radi vladali skupaj s KD ali s KPI, temveč jih sprašujemo, če želijd predstavljati enega od sestavnih delov načrta za korenito reformo v krajevnih institucijah. Z istim ciljem se bo KPI obrnila tudi na vse reformistične sile med katoliki, radikalci in ambientalis-ti. Zavzela se je za odprte liste povsod, kjer je to mogoče in kjer obstajajo resni in odgovorni programi. Ob koncu je Occhetto spregovoril še o večinski podpori, ki jo je bil njegov predlog deležen. Ob pozivu k odgovornosti in medsebojnem zaupanju pa je tudi opozoril, da se morajo vsi zavedati, da jih čaka izredno težko obdobje, v katerem lahko pride do napadov, provokacij in oviranja te nove pobude. Toda vsem tem nevarnostim se je mogoče upreti z jasno odgovornostjo, ki pa se je morajo zavedati vsi. »Z začrtane poti ni vrnitve,« je ob koncu poudaril Occhetto, »pa čeprav bodo nedvomno pritiski, da se vrnemo na stare pozicije, močni. Cena, ki bi jo morali plačati za kaj takega, bi bila previsoka. Zato ne smemo omahovti pri odločitvi, da se res odločimo za korenito prenovo, s katero lahko zgradimo naše prihodnost. Zato je pot le ena: skupen boj za demokracijo, za prenovo, za Italijo in Evropo ter socializem.« • Volitve emigraciji. Največ povsem nasprotnih stališč je bilo slišati v zvezi z zunanjo politiko. "Opozicija" je predlagala umik Italije iz poveljstva pakta NATO, večina pa se je pri tem zavzela za večjo previdnost (predlog je bil zavrnjen s 606 glasovi proti 356), nasprotuje pa letalom F-16 v bazi v Crotone-ju in se zavzema za skrčenje vojaškega proračuna. V zvezi z nemškim vprašanjem pa se večina zavzema za nevtralno združeno Nemčijo in podpira predlog Gorbačova, da se takoj skliče nova helsinška konferenca. Delegati so morali izvoliti tudi novi centralni komite, ki bo imel po novem 345 članov, v jamstveni komisiji bo 70 oseb, nadzorni odbor pa bo sestavljalo 7 članov. Povečanje števila članov v centralnem komiteju so sprejeli z večino glasov, proti so namreč glasovali zagovorniki obeh resolucij za "ne". Prej je imel CK 302 člana, jamstvena komisija 66, nadzorni odbor pa 6. Pristaši Occhetta imajo v novem CK 230 mest, 103 jih imajo zagovorniki resolucije Natta-Ingrao-Tortorella, 12 pa jih bodo imeli pristaši Armanda Cossutte. Danes bodo izvolili tudi novega generalnega sekretarja KPI. To bo nedvomno Achille Occhetto, ki lahko računa na dve tretjini glasov, lahko pa se zgodi, da bo izvoljen s precej širšo večino, kar lahko sklepamo, po včerajšnjem "odmrznjenju" odnosov z velikimi predstavniki 2. resolucije Ingraom in Natto. (rg) • Resnična Grožnja in to oborožena, je očitna. Politika je opreznejša in ima samo normalno in za ta vodilni srbski list celo ne preveč zlobno poročilo o dogodkih. Poznavalci razmer pravijo, da skuša v resnici prikriti dogodke, pred srbskim bralcem skriti ali izkriviti burni slovenski demokratični proces, ki je že okužil tudi srbsko javnost. Zagrebški Vjesnik je imel velik močan naslov »Slovenija - republika« in nato dolgo, pozitivno, poglobljeno poročilo posebnega dopisnika Pečka, pa še pozitivni komentar povrh. Prav v tem gtmu najbrž tiči zajec. Hrvaški kolegi nam pravijo, da se je Hrvaška premaknila. Do lanskega no-vembra-decembra je še vedno kazalo, da je v nekem oklepu molčanja, bojazni, pričakovanja. Nato pa se je naenkrat vse premaknilo in sedaj je že vse drugače, kot je bilo. Na Hrvaškem so prisotne demokratične stranke, komunistične partije ni več, je ZKH-Stranka demokratičnih sprememb, kateri predseduje hrvaški Kučan, predsednik Ivica Račan. Predvsem pa tudi na Hrvaškem pripravljajo volitve, ki bodo le nekaj mesecev po slovenskih. Udariti po stolu in zakričati »Sedaj je dovolj!« bi bilo torej treba v Sloveniji in na Hrvaškem. Morda v Zagrebu še nekoliko močneje, če zaradi drugega razloga ne, gotovo zato, ker je Hrvatov dvakrat toliko kot Slovencev. In potem bi bilo najbrž treba udariti po mizi še v Makedoniji, pa v Črni gori, da o Bosni in Hercegovini niti ne govorimo. To pa pomeni, da bi morala približno polovica države zasesti drugo polovico, polovica vojakov rezervistov paziti na drugo polovico, kar je v večnacionalni in razvejani jugoslovanski družbi praktično nemogoče. Slovenija noče sodelovati pri represiji na Kosovu, noče pobijati ljudi, je proti vojaški železni zavesi na meji, opazovalnim stolpom, prisluškovalnim napravam in obroženim graničarjem, ki ubijajo ljudi. Je proti blokadi, za zdrav gospodarski, civilizacijski in demokratični razvoj. Pripravljena je sodelovati z onimi, ki so na tej poti, ni pa se več pripravljena podrejati. S tem so se jugoslovanske dilem1 ponovno zaostrile. Zvezna vlada je v petek poslala vsem skupščinam no^ predlog ustavnega popravka. TokN1-predlagajo, da se podaljša zakonodaj' na doba zvezne skupščine do 31. ju!'' ja, da bo lahko do takrat zvezna skup' ščina sprejela nov zvezni zakon o volitvah in strankah in da bodo lahk° volitve v zvezno skupščino že demo!*' ratične, neposredne, na osnovi vet-kandidatnih list, večstrankarsko splošno jugoslovanske ureditve. P°z' navalci menijo, da je rok tako kratek da kaj takega sploh ni mogoče uresničiti in da gre povrh vsega za vklju čevanje tega demokratičnega predlo^ ga v skupni paket ustavnih sPre memb, ki naj bi okrepil centralistitu oblast zvezne Toda tudi ta ne, prav eksplozivne moči že na/° vljenih in pripravljenih volitev uat^ prej v Sloveniji, takoj za tem Pa Hrvaški. Centralizem, reakcionaru sile, stari partijsko boljševiški rn°ng-zem takega pritiska preprosto ne rejo vzdržati. Zato je tokrat na] ^ resnična dilema: ali splošni demo tični napredek in torej v jeseni mokratične volitve tudi v Srbiji: pa udarec z oboroženo pestjo. vlade. predlog je dokaz izred' Strokovnosti em prvem stiku, kot kaže, ni aj? e. ajbrž ni daleč od resnice ^0?71 da so krajevni dejavniki PrePz^g. rdi tel j e oddaje, da »prisotnos ^ cev ne bi bila oportuna«. n’ ^ e, so Badaloni, Marchinijeva, ^g_ to in ostali pritisku podleg f nosti, popolnosti in poštenosi ladje v brk. V. T- Med meteorologi in klimatologi deljena mnenja o vplivu pojava tople grede na sedanje vremenske spremembe Medtem ko so severno Evropo pestili orkani se je dežja žejno Sredozemlje kopalo v soncu Letošnja zima bo nedvomno prešla v meteorološke anale kot ena najbolj sušnatih in neobičajnih. Medtem ko je orkan »Vivian« v severni in srednji Evropi povzročil skoraj sto mrtvih in neprecenljivo gmotno škodo, so nad Sredozemljem zabeležili nadpovprečno visoke temperature. Krivca za to neobičajno meteorološko situacijo sta bila izredna barična depresija nad Is-‘bndijo in anticiklon nad Azorskimi otoki. Še več, azorski anticiklon se je Občasno združeval z ruskim, tako da nastala sredozemska os visokega Zračnega pritiska, ki je značilna za Poletne mesece. V takih pogojih je Povsem razumljivo, da frontalnim niotnjam ni uspelo prodreti v Sredozemlje in če so občasno prodrle, so Povzročile le neznatne padavine. Nič čudnega torej, da se sedaj za nieteorologijo in klimatologijo ne zanimajo samo znanstveniki, temveč da sta tj dve znanstveni veji postali zanimivi tudi za politike in navadne hudi. Vse je strah klimatskih spre-memb, ki bi lahko prizadele obširna območja našega planeta. Že sedaj je lahko vsakomur jasno, da se bo Italija v Prihodnjih mesecih spoprijemala s sušo skoraj katastrofalnih razsežnosti. ža meteorologe je jasno, zakaj je Prišlo do teh vremenskih sprememb, nr Pa jim jasen mehanizem, ki je te sPremembe sprožil. Tudi klimatologi iso enotnega mnenja. Medtem ko ne-vateri vztrajajo pri trditvah, da so že teku prave podnebne spremembe, 1 naj bi jih povzročil pojav tako ime-0vane tople grede, pa drugi zavrača-n fa^° teorijo in trdijo, da je že v Preteklosti prihajalo do odstopanj, da y Podnebje podvrženo stoletnim cik-nsom in da se orkanska neurja v Se-;ernem morju ponavljajo vsakih 25 £ Lega mnenja je Humbert Lamb z nst Anglia University, eden najuglednejših britanskih klimatologov. :'udi stalni predstavnik italijanskega jjšjega sveta za raziskave CNR pri Y°rld Climate Research Programu httavio Vittori zavrača tezo o topli 9Tedi. po njegovem mnenju je treba na vsa dogajanja gledati s širše perspektive. Navadni ljudje primerjajo podnebne spremembe za obdobje od 20 do 30 let, kar daje zgrešen vtis, da smo res ^r‘ea klimatskim preobratom. Če pa Vj Qllziramo daljše obdobje, so ugoto-j ‘ve povsem drugačne. Vittori nava-' da je po koncu zadnje ledene dobe red 10 tisoč leti temperatura na na-Pris Planetu naraščala, vmes pa je 2QS,e' le narava brez večjih težav (KekavliaIa ravnotežje. Ko pa je r.%id z industrijsko revolucijo začel N t0 °9romne količine premoga, se 0LsjCj vnotežje porušilo. Ogljikov di-H?rQ^QSe dviguje v visoke plasti nhkunJe obnaša kot steklo v ras-ve <1ovqi. . Prepušča sončne žarke, a n°čnih,uie infrardečega izžarevanja r<,T rjodarg n .onsen, direktor inštituta r NAS/\jl Ameriški vesoljski agenci-1° Zq e/)'e že junija 1988 pred komisi-naPove(]nir9ii0 ameriškega kongresa Epihodniiu' da bo pojav tople grede v dosedanji ,etih popolnoma porušil i °rriiki /f klimatske modele. Zago->e(Q 18% te°rije navajajo, da je bila l9a Plnn0Vprečna temperatura na-ifia r.eta i^,5 stopinje Celzija, m^lajo F.d kar 15,2 stopinje. Kot po-7 ^rjani ini meteorologi je tako .d leto * metodološko vprašljivo. iJdPnratur so bile značilne nizke r,I>!njših ve' ^e,° 1980 pa je eno naj-inudnrjavr, Zadnjem stoletju, tako da hko pr ni objektivna. O tem se Priča vsakdo, ki ima doma Napisal in uredil VOJKO COLJA statistične podatke tržaškega talasog-rafskega inštituta od leta 1841 pa do današnjih dni. Da bi bila mera polna, je treba še poudariti, da je večina meteoroloških postaj v mestih, na meritve pa vpliva tako imenovana mestna mikroklima. Na to značilnost opozarjajo predvsem sovjetski meteorologi in klimatologi, ki so mikroklimatske pojave zaradi človeških dejavnosti najgloblje proučili. Zaradi stanovanjskega ogrevanja, mestnega prometa, industrijske dejavnosti se v mestih ni povečala samo povprečna temperatura, nad njimi se vse pogosteje razteza zavesa dima in drugih plinov, ki preprečuje nočno ohlajevanje. Bolj zanesljivi so torej podatki gorskih meteoroloških postaj, ki potrjujejo ugotovitve o postopnem višanju temperature, a ne tako dramatično kot v mestih, te meteorološke postaje pa imajo podatke le za nekaj desetletij, tako da niso statistično zanimivi, saj zaobjemajo le krajša obdobja. Nasprotniki teorije o katastrofalnem pojavu tople grede še poudarjajo, da se bo z zvišanjem temperature zvišalo tudi izparevanje, s tem pa oblačnost, oblaki pa kot zrcala odbijajo sončne žarke. Vseeno pa tudi ti meteorologi in klimatologi ne podcenjujejo tega pojava. Narava bi z lahkoto vzpostavila ravnotežje, ker bi se zaradi povečanega ogljikovega dioksida izboljšali pogoji za fotosintezo, a kaj, ko bo človek to umetno preprečil s še nadaljnjo sečnjo gozdov in še večjo uporabo trdih in tekočih goriv. Da bi bila mera polna, pa je treba poudariti, da se ob ogljikovem dioksidu v ozračju nahajajo tudi drugi plini, ki rastlinju ogrožajo možnost fotosinteze. Suša načela italijanske vodne rezerve prihodnji meseci bodo lahko dramatični Arno je iz dneva v dan bolj podoben potoku kot pravi reki (Telefoto AP) Kmetje bijejo plat zvona. S prvim marcem se je začela meteorološka pomlad, ki pa do sedaj ni prinesla toliko pričakovanih padavin, kratkoročne in dolgoročne napovedi pa ne obetajo bistvenih sprememb. Nad Sredozemljem še vedno vztraja taka barična situacija, ki smo je navajeni za pasje poletne dni. Meteorologi pa napovedujejo za prihodnje dni, da bo živosrebrni stolpec celo porušil »zid« 25 stopinj nad ničlo. Izparevanje že borne vode se bo torej še nadaljevalo. Širom po Apeninskem polotoku so vodna zajetja skoraj suha, vsepovsod se je znižala podtalnica, vodostaj rek pa je pod stoletnim minimumom. Kmetom je malo mar, ali je sedanje katastrofalne suše kriv pojav tople grede, ne bodrijo jih niti optimistične trditve domačih klimatologov, da je to normalen ciklični pojav, ki so ga v preteklosti že zabeležili, a ni ostal v človeškem spominu, tako da ga navajajo le statistični podatki. Te številke pa so zaskrbljujoče. Po podatkih, ki so jih zbrali v 12 statistično najpomembnejših meteoroloških postajah Apeninskega polotoka, je februarja in prvi teden marca padlo le 160 milimetrov dežja, medtem ko so v istem obdobju lani namerili 450 milimetrov. Letos je bilo torej kar za 65 odstotkov manj padavin. Ce pa upoštevamo, da je tudi lanski podatek o 450 milimetrih dežja za 40 odstotkov pod stoletnim povprečjem, je lahko vsakomur jasno, da je položaj že dramatičen. V lanskem novembru in decembru ter januarja so v istih meteoroloških postajah namerili za tretjino manj padavin kot lani. Če ne bo marca izdatnejših padavin, bo torej prizadet ne samo pridelek zgodnjih vrst po vrtnin, temveč ves kmetijski pridelek. Racioniranje vode, ki je bila do sedaj predvsem značilnost italijanskega Juga, bo postala povsem običajna tudi za Sever. V Liguriji, ki je med najbolj deževnatimi območji Ita- lije, je letos padlo 120 milimetrov manj dežja, tako da bi lahko v Genovi in v drugih mestih že v kratkem začeli z racionalizacijo vode. Še težji je položaj v Toskani, da ne omenimo Sardinije, kjer je v vodnih zajetjih le še 299 milijov kubičnih metrov vode, ali 16 odstotkov običajnih rezerv. Povsod se sestajajo posebni štabi civilne zaščite, ki pa so zaradi večdesetletnih zamud in mačehovskega odnosa do vodnega bogastva nemočni. Kot običajno skušajo politiki mašiti luknje z napovedmi o podražitvi vode in nas pitajo s podatki, da je naša voda med najcenejšimi v razviti Evropi. Nedvomno je to tudi res, treba pa se je tudi vprašati, zakaj so raje sredstva namenjali za vprašljive investicije in so v številnih krajih dobesedno zanemarili vodovodna omrežja, tako da so se vodovodne cevi spremenile v prava rešeta, ki izgubljajo po poti tudi do 50 odstotkov vode. Tiste krajevne uprave, ki so pred časom poskrbele za modernizacijo svojega vodovodnega omrežja in se niso bale, da bi jih podražitve prizadele na volitvah, lahko danes z mirno vestjo' pričakujejo dodatne težave. Klimatologi, tako zagovorniki tople grede kot zagovorniki ciklične teorije, so prepričani, da se bo suša na naših zemljepisnih širinah še stopnjevala. Padavine se bodo namreč povečale ob ekvatorju in nad 50 stopinjami zemljepisne širine, v bistvu severno od Frankfurta, Prage in Kijeva. Južno od Alp in v vsem Sredozemlju pričakujejo pravo subtropsko podnebje s sušami, ki bodo vsako leto hujše. Meteorologi pa vseeno upajo, da se to ne bo zgodilo in da bi lahko prej ali slej prišlo do preobrata. Pri tem pa opozarjajo, da dosedanji meteorološki matematični modeli dokazujejo, da so spremembe toliko bolj burne, kolikor je bil predhodni položaj statičen in dolgotrajen. Alge ponovno grozijo severnemu Jadranu Pred dnevi so italijanski biologi potrdili sum, da je v severnem Jadranu že prišlo do bohotenja alg. Dvajset milj od obale so med Ancono in Chioggio pod morsko gladino ugotovili prve kompaktne sklade sluzaste biološke mase. Priča smo torej lanskoletni reprizi prekomernega bohotenja alg, ki pa je tokrat še bolj zgodnja. Kaj to pomeni, ni še povsem jasno. Po dosedanjih izkušnjah, in teh na žalost ne manjka, lahko torej pričakujemo tudi letos v severnem Jadranu pravo eksplozijo alg z vsemi posledicami za turizem in priobalno gospodarstvo. Po vsem sodeč smo ponovno na simpozijih, srečanjih in v megalomanskih načrtih izgubili dragocene mesece. Tisti biologi, ki so napovedovali, da se bo pojav sam po sebi iztrošil, so se torej bridko zmotili. Ob letošnji reprizi nas bodri le spoznanje, da bodo bržkone biologi sedaj do potankosti ugotovili mehanizme, ki sprožijo to prekomerno bohotenje alg. Že sedaj pa postaja vedno bolj jasno, da bohotenju botruje cel niz okoliščin. Ce se omejimo na naš Tržaški zaliv, si upamo trditi, da je onesnaženje le v manjši meri krivo za tako stanje. Naše območje v zadnjem desetletju ni povečalo onesnaženja, število prebivalstva upada, onesnažujoče industrije pa je zaradi krize iz leta v leto manj. Vzroki so torej predvsem hidrometeorološke in biološke narave, saj podmorski prag med Savudrijo in izlivom Soče ter neznatni morski tok, ki uvaja vodo z istrske obale, preprečujeta, da bi v naš zaliv prispela onesnažena voda reke Pad. Temperatura se je nesporno zvišala, kar pa je huje, že nakaj let ni prišlo do vertikalnega mešanja morske vode, ki ga povzročata močan jugo in v manjši meri burja. Na dnu prihaja torej do evtrofizacije, kisika je vedno manj, zaliv se dobesedno spreminja v kal, v katerem umira življenje. Morje je cvetelo tudi v preteklosti ob izrednih vremenskih razmerah, pojav pa se ni pojavljal iz leta v leto kot sedaj. Nedvomno se je v našem zalivu in ob njem porušilo tudi biološko ravnotežje. Starejši se nedvomno spominjajo, kako so jeseni v Trstu ob kostanjih na stojnicah prodajali tudi mušole. Ta školjka z latinskim imenom Noetova barka je bila značilna predvsem za zahodni del Tržaškega zaliva, kjer so bile na dnu tudi Jakobove pokrvače, kaperocoli in številne druge školjke srčanke. Školjke so nedvomno med najboljšimi naravnimi prečiščeval-nimi filtri, ki pojedo vso hranilno nesnago, če školjk ni se zaredijo drugi organizmi. Prav to se po vsem sodeč dogaja v našem zalivu, tako da nam ne preostaja drugega, kot da bi poskrbeli za ponovno prisotnost školjk na dnu našega zaliva, ki smo jih s prekomernim ribarjenjem v zadnjih dveh desetletjih iztrebili. ■m-; mč* ■m Lanskoletni posnetek miljskega mandrača je na žalost še aktualen (Foto Križmančič) Ob končanem posvetu o "manjšinah in evangeliju" Videmska duhovščina poziva k zaščiti manjšin Msgr. A. Battisti: V videmski pokrajini govorijo slovensko VIDEM — Ob zaključku študijskega dneva na temo o "manjšinah in evangeliju" je včeraj 130 duhovnikov iz vseh krajev Furla-nije-Julijske krajine podpisalo resolucijo, s katero pozivajo rimski parlament in vlado, naj pospešita postopek za odobritev zakona v korist jezikovnih manjšin. V resoluciji, ki so jo naslovili tako na ministrski svet kakor na poslansko zbornico in na senat, nadalje vabijo Videmsko univerzo, naj bi vključila v sklop učnih predmetov še furlanski jezik in furlansko književnost. Pobudo je izrecno podprl videmski nadškof msgr. Alfredo Battisti, ki je v zvezi s slovensko narodnostno skupnostjo v videmski pokrajini izjavil naslednje: »Slovenščina, ki jo govorijo v Na-diški dolini, v Terski dolini, v Re- ziji in v Kanalski dolini, je prav gotovo manjšinski jezik.« Msgr. Battisti je tudi spomnil na svoječasni poziv, s katerim je škofovstvo iz vse Furlanije-Julij-ske krajine svojega dne pritisnilo na komisijo za ustavna vprašanja, naj parlament vendarle uzakoni osnutek o zaščiti manjšin v deželi FJK, ki je že pred časom obtičal v Rimu. Nadškof je tudi priznal, da v videmski škofiji ni popolnega soglasja glede rabe manjšinskih jezikov v liturgiji: »Za slovenščino je takšno pooblastilo že obstaja, za "furlanščino" pa velja zaenkrat samo to, da ni prepovedana; pač v skladu z mnenjem, ki ga je izrazil svoj čas papež Pavel VI. Takrat je bilo rečeno, da Vatikan ne bo pooblastil rabe furlanščine pri maši in v liturgiji vse dotlej, dokler te govorice italijanska država ne bo priznala za jezik.« Gonilna sila dežele F-JK je prav v njeni »avtonomiji« CAGLIARI — Včeraj se je končalo prvo zasedanje predsednikov dežel in pokrajin z avtonomnim statutom, na katerem je bila seveda tudi delegacija dežele FJK pod vodstvom predsednika Adriana Biasuttija. V njej je bil tudi podpredsednik Gioacchino Fran-cescutto, ki je zasedanje povoljno ocenil. Italijanska država sloni na sistemu avtonomij, je dejal, in šele v tem okviru imajo smisel posebnosti neke dežele, torej tudi naše, ki pa je celo še privilegirana glede svoje nove strateške vloge nasproti vzhodnoevropski kulturni in politični revoluciji. Skupni evropski dom se mora mimo liberalizacije meja in trgov nasloniti na celo vrsto avtonomij, od katerih nekatere temeljijo na naddržavni etnični osnovi, je dodal Francescutto s pripombo, da so prav dežele s posebnim statutom tiste, ki lahko preovrednotijo načelo gospodarske politike po geslu nove Evrope: "manj subvencij, več storitev". Po obisku delegacije pod vodstvom ministra za kmetijstvo Todora Pandova v videmski pokrajini Dežela FJK bo vzpostavila tesno sodelovanje tudi z bolgarskimi gospodarskimi ustanovami VIDEM — Včeraj se je mudilo na enodnevnem obisku v Furlaniji-Julijski krajini odposlanstvo iz Bolgarije, ki ga je vodil minister za kmetijstvo in prehrambeno industrijo prof. Todor Pandov. Gostje so se prišli pozanimat, kakšne so možnosti za vzpostavitev trgovskega in širšega gospodarskega sodelovanja med našo deželo in osmimi bolgarskimi pokrajinami v sklopu novega duha, ki preveva odnose Vzhod-Zahod. Minister Pandov se je v spremstvu podpredsednika Akademije za kmetijske vede Dina Dinova in generalnega direktorja za zunanjo trgovino Todora Tzoneva najprej sestal s predstavniki tukajšnjega političnega in gospodarskega življenja. Delegacijo so sprejeli deželni odbornik za kmetijstvo Ivano Benvenuti, senator Paolo Micolini, poslanec Ar-naldo Baracetti, predsednik ustanove ERSA Emilio Del Gobbo, predsednik Kmetijskega eksperimentalnega centra Oliviero Della Picca, deželni direktor za kmetijstvo Giuseppe Pascolini, prorektor videmske univerze Piero Susmel, predsednik deželne kmetijske zveze Douglas Attems, direktor konzorcija podjetij, ki poslujejo z Vzhodno Evropo, Sandro Targa in lepo število kmetijskih podjetnikov. Odbornik Benvenuti je orisal delegaciji angažiranost deželne uprave pri širjenju gospodarskih in siceršnjih odnosov z vzhodnoevropskim svetom v okviru neprestane množitve tovrstnih pobud pod okriljem Delovne skupnosti Alpe-Jadran in poudaril tehnološke značilnosti deželnega kmetijstva. Minister Pandov je po navedbi dogodkov, ki so po 10. novembru 1989 preobrnili politično stvarnost v Vzhodni Evropi, naglasil, da išče bolgarska vlada vse možne poti za raztegnitev sodelovanja s posameznimi deželami v Italiji, tako tudi s Furlanijo-Julijsko krajino, in predlagal, naj bi vzpostavili trajno izmenjavo mnenj in izkustev. Ne samo, bolgarska delegacija je predlagala ustanovitev pari-tetičnega mešanega odbora, ki naj bi poglobil načeta vprašanja, in izrazila željo, naj bi odposlanstvo dežele FJK čim-prej obiskjalo Bolgarijo; to naj bi bila priložnost za dokončno izoblikovanje dvostranskega sporazuma, ki naj bi pognal ekonomsko kooperacijo predvsem na področju kmetijskih dejavnosti in živilske industrije. Zastopniki deželne gospodarske stvarnosti so izrazili pripravljenost, da sodelovanje z bolgarskimi gospodarstveniki čimprej in kar najbolj tvorno steče. tržno obvestilo ■ LASJE Iz Združenih držav nova analitična metoda za ohranitev tvojih las... in ne samo fc>! MINERALOGRAM Znano je, da se zdravnik na splošno poslužuje različnih laboratorijskih analiz krvi, urina in drugega, da bi tako prišel do diagnoze. Test, ki se sedaj hitro uveljavlja zahvaljujoč svoji učinkovitosti, pa je tisti, ki temelji na analizi las. Analiza las nam namreč omogoča, da lahko s pomočjo spektrofotometra na jedrsko absorbcijo, povezanega z vrsto računalnikov, ocenimo natančne tkivne in torej celične vrednosti organskih mineralov. Izvidi vzorcev krvi vsebujejo mnogo več spremenljivk, ki lahko izkrivijo rezultat. Prehodni dejavniki, kakršni so čustveno vzburjenje, zdravljenje, ura dneva ali pa svojevrsten obrok hrane lahko namreč povzročijo velike variacije v krvnih in urinskih testih, medtem ko ne vplivajo na lase. Druga pomembna razlika je naslednja: krvni testi nas seznanjajo s tem, kar kroži v našem telesu, in nam torej odkrivajo koncentracije in vrednosti snovi, ki so zunaj celic. Urinski testi nam lahko dajo informacije glede snovi, ki jih organizem izloča. Lasje pa nam za razliko omogočajo dobiti tako sliko, kakršno dosežemo s pomočjo celične biopsije, ki se nanaša na prehrambene rezerve, uskladiščene v organizmu. To pa bolj preprosto pomeni, da ima zdravnik možnost, da v vsakem trenutku kontrolira celotno delovanje telesnega metabolizma in da torej po potrebi tudi terapevtsko poseže. Ena izmed nezanemarljivih prednosti je tudi možnost ugotavljanja prisotnosti strupenih kovin v organizmu, takih, ki lahko povzročijo hude patologije. Tem informacijam pa se pridružujejo še tiste o količinskih razmerjih med minerali, o tipu oksidacije, o stopnji stresa in možnost napovedovanja bodočih obolenj. Druga prednost analize las pa je ta, da ta test opozarja na disfunkcije metabolizma še preden se pokažejo, njihovi simptomi. Z EDINIM IZVIRNIKOM RAZPOLAGA EKSKLUZIVNO KAPVL STUDIO 040/774248. Telefoniraj za zmenek. KAPYL Studio Sas TRST - Korzo Italia 21 Tel. 040/774248 Vitjem - Tel. 0432/504255 Pordenon - Tel. 0434/521940 Dogodki so se pripetili že predlanskim v Grmeku in Hlodiču Mazali so dvojezične napise: odgovor notranjega ministra ne napise in smerokaze. Poleg tega so v Hlodiču pomazali spomenik rudarjem. Minister je odgovoril, da je odredil »kapilarno policijsko preiskavo, ki pa kljub boljši angažiranosti doslej ni pripeljala do izsleditve odgovornih. Zadevo vsekakor s primerno pozornostjo* spremlja videmski prefekt, ki je zaukazal specifično nadzorstveno službo, da se takšna dejanja ne bi ponovila«. Grmeški občinski svet je sklenil seveda kupiti nove tablice. RIM — Notranje ministrstvo je 14. februarja odgovorilo na vprašanje, ki so mu ga poslali že 24. novembra 1988 komunistični poslanci FJK Fachin Schiavi, Pascolat in Gasparotto v zvezi z mazanjem in uničevanjem javnih dvojezičnih napisov v Grmeku in Hlodiču na Videmskem. Poslanci so pozvali ministra, naj da izslediti in kaznovati neznance, ki so v občini Grmek deloma pomazali in deloma hudo poškodovali ter celo podrli in odnesli dvojezične, italijansko-slovenske ulič- Shod demokristjank v Vidmu VIDEM — Danes ob 10. uri se začne v videmskem hotelu Astoria srečanje na temo o "svobodi, angažiranosti in solidarnosti med ženskami mimo meja", ki ga priredijo ženska gibanja KD skupaj z ženskimi gibanji krščanskega navdiha iz Češkoslovaške in Slovenije. Zborovalke bosta pozdravila med drugimi župan P. G. Bressani in deželni tajnik KD B. Longo, spregovorili pa bosta tudi članica vodstva krščansko demokratske stranke v Sloveniji Marija Kazič in delegatka češkoslovaške ljudske stranke Ivana Janu. gospodarski dopis h Slovenije GOSPODARSKA SUVERENOST Prvi računi Markovičeve gospodarske reforme in njegovega protiinflacijskega programa so že začeli prihajati. Gospodarska rast se je začela zaustavljati in je letos precej manjša kot lani v takem času. Pomanjkanje denarja za neomejeno posojanje je povzročilo, da morajo posamezna podjetja v stečaj in da se je precej zaposlenih našlo na cesti. Tudi plače bodo začele -sodeč po vsem, kar se dogaja v zadnjih dneh v gospodarstvu - nazadovati, zlasti če bo zvezna vlada znala učinkovito izpeljati grožnjo, da bodo podjetja morala preračunati v naslednjih plačah prevelike zamrznjene plače (znano je, da so podjetja zaradi zamrznitve plač dala delavcem denar v »nadomestkih«, na primer v trgovinskih bonih). Ob vsem tem pa se niso zmanjšale dajatve, zaradi česar se je precej denarja prelilo iz gospodarstva v državne službe. Gospodarstvo zaradi tega nima denarja za sprotno poslovanje, skladi, proračuni in blagajne v državnih službah pa so dokaj dobro napolnjene z njim. Odziv na razmere, ki so nastale v gospodarstvu v zadnjem času, so zanimive, da, celo pričakovane. Veliko je besed, ki protiinflacijskemu programu zdaj ne dajo prav nobene veljave več, čeprav so prav isti kritiki s precejšnjim navdušenjem sprejeli decembrsko odločitev o »programu konvertibilnega dinarja«. Takšna zanikanja, o katerih smo pisali že prejšnji teden, so precej velika prav v Sloveniji. Temeljijo na prepričanju, da je gospodarski program zvezne vlade naravnan tako, da Sloveniji pobira največ. Toda prav enake glasove je slišati na drugem koncu Jugoslavije, v Srbiji, kjer na ves glas razlagajo, da bo Srbija plačala največji protiinflacijski davek in da je program konvertibilnega dinarja pisan na kožo severozahodnih delov države. Dokaz?! Srbsko gospodarstvo je zaradi novega protiinflacijskega programa najbolj nelikvidno,- obubožala so številna podjetja in veliko (povprečno precej več kot drugje v državi) jih je že moralo v stečaj. Toda Srbi oziroma njihova politika zna zadnje dogodke izkoristiti sebi v prid trdeč, da bo Srbija poravnala ta račun, pa naj bo še tako velik, kajti gre za edinstveno priložnost, da rešimo državo iz krize. Vloga rešiteljice Jugoslavije srbski politiki še kako godi in prija tudi ušesom njenih državljanov. V resnici pa je drugače: s svojo gospodarsko politiko Srbija na poseben način najbolj skače iz jugoslovanskih okvirov: v svetu se čedalje bolj pojavlja kot že skorajda popolnoma samostojna država s samostojnim gospodarstvom. V Sloveniji pa čedalje bolj močno načelno prodira ideja o gospodarski samostojnosti, ki da naj si jo izbori republika. Skrajne oblike tega hotenja so ideje o čimprejšnji uvedbi republiškega denarja (tako zelo znana lipa), o ustanovitvi samostojne narodne banke, o prekinitvi in neizpolnjevanju nekaterih finančnih obveznosti, ki jih ima Slovenija do zvezne države... Gospodarska suverenost je povezana z idejo o jugoslovanski konfederciji. Srbija v bistvu ne počne nič posebno drugega kot Slovenija; z vsemi možnimi sredstvi si zagotavlja svojo gospodarsko suverenost, pri čemer lahko razglaša, da to dela v korist Jugoslavije (in Srbije). Hkrati pa srbska politika tako spretno manipulira z drugimi, da jim je uspela vsiliti prepričanje, kako se Slovenija z vsemi možnimi sredstvi pripravlja na odcepitev, saj celo pripravlja svoj denar (lipa), svoje orožje (puška iz Gorenja), hoče svojo vojsko... skratka -hoče postati država za sebe in razrušiti Jugoslavijo. Zdi se, da eni in drugi skušajo uiti iz socialističnega gospodarstva in hude gospodarske krize tako, da bi plačali čimmanjši del računov. Žal se pri tem skušajo zateči k nekakšni gospodarski izoliranosti od drugih. To se je najprej najjasneje pokazalo pri uvedbi srbske gospodarske blokade, usmerjeni proti Sloveniji. Zdaj bi se rada Slovenija s svojo idejo o gospodarski suverenosti izognila Jugoslaviji. Psihologi bi z lahkoto razložili, zakaj so te ideje tako žive, ekonomisti pa ne, saj bi bil račun za gospodarsko suverenost (tisto, ki npr. vključuje tudi uvedbo novega denarja...) prevelik, kajti slovensko gospodarstvo ne more obstajati brez živih povezav z jugoslovanskim, še manj pa lahko obstane srbsko ali kakšno drugo gospodarstvo. Tudi slovensko, srbsko ali kakšno drugo jugoslovansko gospodarstvo bo moralo spoznati, da je svetovni gospodarski razvoj usmerjen prav v drugo smer, kot jo nekateri »novi ljudje« določajo pri nas. JOŽE PETROVČIČ Včeraj odprli Ortogiardino PORDENON — Včeraj so odprli v Pordenonu razstavo ORTO/GIARDINO - vrtnarstvo, cvetličarstvo, rastlinogojstvo, ustrezne potrebščine in oprema za šotorjenje, za razvredrilo v prosti naravi. Na razstavi, ki bo trajala do nedelje, 18. marca in zajema 25.000 kv. m pokritega prostora pa še dobršen del površine na prostem, sodeluje več kot 150 raz-stavljalcev. Ob njej bosta v naslednjih dneh strokovni zasedanji s predavanji univerzitetnih profesorjev o problematiki, kakšno naj bo sodobno kmetijstvo, da ne bo kvarno vplivalo na naravno okolje in ravnovesje. O odprtju razstave in njenih značilmnostih bomo še poročali. V piranski Galeriji razstavlja sarajevski grafik P. Waldegg PIRAN — Obalne galerije Piran so predvčerajšnjim odprle v piranski Mestni galeriji razstavo novejših stvaritev sarajevskega grafika Petra VJaldegga. Umetnik je med drugim prejel Prešernovo nagrado za grafiko leta 1979 in pripada prvi generaciji diplomiranih grafikov na sarajevski Akademiji za likovno umetnost (prof. Dževad Hozo); podiplomsko izpopolnjevanje je zaključil pri prof. Bogdanu Borčiču na ljubljanski akademiji. Tokrat gre za predstavitev njegovih del iz zadnjih petih let. Razstava bo na ogled do začetka aprila. V koprskih galerijah Loža in Meduza pa tačas razstavljajo slike in risbe beograjskega umetnika Bore Ujovske-ga, ki je med drugim leta 1982 že sodeloval na Beneškem bienalu. B. Š. Povzetek iz intervjuja z zveznim sekretarjem za ekonomske odnose s tujino Francem Horvatom ob Mednarodni turistični borzi v Berlinu Dinar, tuja vlaganja, čistoča Jadrana in turizem v Jugoslaviji Bo tečaj dinarja ustaljen tudi poleti, kako je s spodbujanjem izvoza, s tujimi vlaganji in "konkretnim" državnim denarjem za čisto morje? To je le nekaj vprašanj, ki jih je postavil časnikar Boris Šuligoj jugoslovanskemu zveznemu sekretarju za ekonomske odnose s tujino Francu Horvatu ob zaključku Mednarodne turistične borze v Berlinu in na katera je intervjuvani takole odgovoril: »Predvidevamo, da bo tečaj dinarja tudi poleti ustaljen. Sam tečaj lahko nevarno vpliva na padanje izvozne motivacije turističnega gospodarstva (vendar je trden tečaj požel odobravanje pri delu gosa-podarstva, ki lahko uvaža cenejše surovine za kasnejši izvoz). Zamrznjeni osebni dohodki tudi niso v spodbudo, na drugi strani pa je paket zamrznjenih cen pri infrastrukturah za turizem ugoden. Seveda gre le za prehoden zakon in bo teh nekaj mesecev treba preboleti, potem naj bi se stvar normalizirala. Zato si prizadevamo, da bi s spremembo carinskega zakona izenačili turizem z drugimi izvozniki tako pri uvoznih dajatvah kot pri oprostitvah prometnega davka. Turizem je prizadet tudi zaradi kreditne politike, čeprav ta ni odvisna od vlade ali Narodne banke, ker gre za splošno omejevanje denarne politike. Največ je odvisno od poslovnih bank. Te bi morale bolj upoštevati posebnosti turizma. Stališče vlade je, da bo treba glede na posebnost turizma nekaj narediti, da se olajšal položaj izvoznega gospodarstva. Prav zaradi te posebnosti (ker turizem šele pozneje koristi primerno emisijo za pripravo sezone) je v strokovnih službah in Narodni banki razumevanje za zahteve turističnega gospodarstva. Seveda se predlog še obravnava in o njem bo v kratkem odločal Svet guvernerjev republik in pokrajin. Mislim tudi, da bi turistično gospodarstvo moralo glasneje zahtevati in uveljavljati svoj vpliv v poslovnih bankah, saj te svobodno odločajo, kam usmerjati denar. Po našem mnenju ga banke še zmeraj v preveliki meri usmerjajo v proizvodnjo za domači trg in kli-ring, za kreditiranje domačih zalog, za prodajo na obroke ipd. Turizem sicer res ni ne vem kako dobičkonosen, vendar banke z njim doslej niso imele težav, ko je šlo za vračanje posojil. Zakaj je tako malo tujih vlaganj na področje turizma, ko pa se ta vlaganja v splošnem povečujejo. »Predvsem manjkajo dobri projekti; šele zadnje čase smo začeli s prezentacijami projektov, to pa je še premalo. Drugi razlog je naša politična in gospodarska situacija: glede tega je turizem najbolj občutljiv in tuji vlagatelji najbolj previdni.« ZRN se bo močno angažirala za vlaganja v Vzhodno Nemčijo. Tudi turistični tokovi spreminjajo torej smer. Ali to ne bo prizadelo Jugoslavije?. »Kratkoročno se bo to menda res zgodilo, hitri razvoj V. Nemčije pa bo z druge strani dal priložnost našemu gradbeništvu in drugim panogam. O tem smo se v Vzh. Berlinu že pogovarjali. Prav tako se ne bi smeli bati bistvenega zredčenja turistov: odpira se nam vzhodnonemški trg, ki je kar močah' ne toliko po številu prebivalcev, ampak ker gre Z® narod, ki bi rad izpolnil željo po potovanjih. Vzhodnonemški turistični minister je dejal, da je prednost Jugoslavije v tem, ker je najbližji del Sredozemlja' Letos pravega burna še ne bo, ker nimajo denarnih zmožnosti, že drugo leto pa se bo stanje bistven0 spremenilo. Zato že začenjamo z informativno-mar' ketinško akcijo na tem trgu - odprtje predstavništv® Vugotoursa, Jata in Turistične zveze Jugoslavije.« Ima država konkreten denar za rešitev morja? »Še nikoli ni bilo v sekretariatu za razvoj na p°d' ročju raziskav toliko denarja za ekologijo; pa tudi n° tako intenzivnih dejavnosti na mednarodni ravni. Italijo smo se dogovorili za skupne akcije (od raziskav do vzajemnega informiranja). Zdaj bi se rad. spopadli z algami skozi vse leto in o tem inform irali ostalo Evropo neprestano, ne le poleti. Alge so bd® glavni krivec za lanski slabši turistični obisk Sredo zemlja, zato bi morala Jugoslavija ekološke predno ti primerno poudariti v turistični propagandi. ^ . zvezni ravni bo šlo v ta namen veliko denarja zla iz dveh virov: okvirno gre za več kot milijon dol jev iz sklopa 12,6 mil. dol., ki jih Jugoslavija načrtu]^ za letošnjo turistično propagando, potem pa že zvezna sredstva za razvoj in raziskave.« Pogovor z generalni sekretarjem združenja CIEMEN Argemijem Kolektivne pravice narodov naj bodo evropska vrednota Vloga kmetijstva v novih evropskih razmerah Generalni sekretar združenja CIEMEN Aureli Argemi in član Evropskega biroja za manj razširjene jezike bil v prešnjih dneh v Furlaniji-Julij-ski krajini, kjer je sodeloval pri vrsti kulturnih pobud. Njegov obisk v deželi smo izkoristili za pogovor o problemih narodnosti. PRIMORSKI DNEVNIK: Kako bo lahko vplivalo na Zahodno Evropo Uveljavljanje istovetnosti vzhodno-evropskih narodov? ARGEMI: Kar se dogaja v vzhodnih državah bo po mojem mnenju močno vplivalo tudi na'zahodne družbe. Naj navedem samo en primer, ki nas zadeva neposredno. Pred poltretjim mesenem je katalonski parlament sprejel resolucijo, s katero je podprl pravico katalonskega naroda do samoodločbe. Kmalu nato je podobno stališče zavzel ludi baskovski parlament. Mislim, da bi si takih stališč sploh ne upali zavzeti, če se ne bi v tem času mednarodna klima spremenila in če ne bi prišlo do Pretresov na Vzhodu. Mimo tega pa mislim, da nam spremembe na Vzhodu in jasne zahteve tistih narodov po nacionalni avtono-htiji dokazujejo, kako formalna jamstva držav niso zadostna garancija za razvoj in svobodo manjšinskih narodov in narodov brez državnosti. Samo ruočno in odločno ljudsko gibanje lahko doseže, da se abstraktne pravice spremenijo v operativne zakone, ki lahko jamčijo konkretno uživanje teh Pravic. PRIMORSKI DNEVNIK: Po tvojem runenju se narodi lahko vsaj do neke there sami organizirajo mimo držav? ARGEMI: Velik problem narodov brez državnosti je bilo nekomunicira-uje, pravzaprav velika težava v vzpostavljanju vzajemnih stikov in v izmenjavanju izkušenj ter informacij. V sodobni družbi je informacija odločilnega pomena. Zato je nujno, da si lahko v izredno kratkem času istočasno objekt in subjekt informacije, če bočeš postati aktiven dejavnik v spremljanju družbene stvarnosti. Ce hočemo s skupnim, miroljubnim In demokratičnim bojem vplivati na razreševanje narodnostnih problemov v Evropi, je nujno, da oblikujemo skupno platformo, s katero se bomo Predstavili javnosti, in da poiščemo s°lidne ter strokovno podkovane so-Sovornike. V tej smeri deluje organizacija t-ONSEO (Conferenca narodov brez državnosti v Zahodni Evropi), ki us-•najuje in koordinira napore organizij, 1 se zavzemajo za pravice narodov rez državnosti. Take izmenjave so Poleg dvostranskih odnosov priložnost a analizo različnih izkušenj in temelj 2aiemne solidarnosti v boju za skup-ne cilje. Generalni sekretar združenja CIEMEN Aureli Argemi PRIMORSKI DNEVNIK: Zakaj pa se organizacija omejuje samo na Zahodno Evropo? ARGEMI: Nedvomno gre za omejitev, ki jo je treba preseči. Na prihodnji konferenci, ki bo maja meseca v Barceloni, bomo nedvomno odpravili to omejitev tudi zaradi razpleta dogodkov na Vzhodu. Glavni cilj te konference pa bo sprejeti Deklaracijo o kolektivnih pravicah narodov. Ta Deklaracija bo izhodišče za naše nadalnje delo in vizitka, s katero se bomo predstavili javnemu mnenju. PRIMORSKI DNEVNIK: Kolektivne pravice narodov? Zdi se nam, da se s tem uvaja nov pojem... ARGEMI: Tako je. V obrazložitev bi najprej podčrtal veliko razliko med pravicami, ki jih določa Univerzalna deklaracija o človekovih pravicah, in njihovim konkretnim izvajanjem. Poleg tega pa bi opozoril tudi na precejšno dvoumnost predvsem pa zmešnjavo z bistvenima pojmoma kot sta država in narod. Zelo ohlapen je predvsem pojem »narod«, ki se ga rabi večkrat zgrešeno, ko je govor o Evropi narodov in se jo z veliko površnostjo zamenjuje z Evropo držav. Narod je človeški kolektiv in ima smisel, ker obstajajo ljudje, ki se v tem kolektivu identificirajo. Razmišljanje o individualnih pravicah človeka je že zelo razčlenjeno in poglobljeno, kolektivne pravice narodov pa so zaenkrat velika vrzel v mednarodnem pravu. Pravica do kolektivnega obstoja, pravica do kolektivnega izražanja, pravica do organiziranja, pravica do solidarnosti z drugimi narodi, pravica do enakopravnega izkoriščanja bogastva in znanstvenih dosežkov človeštva... vse to sodi v novo tolmačenje pravice do samoodločbe kot novega izraza svobode. Skoraj samoumevno je, da svobode ni mogoče podeliti, pač pa si jo mora vsakdo priboriti sam. Zaradi tega je možno, pravzaprav naravno, da pride do konfliktinih situacij. Mislim pa, da je uveljavljanje temeljnih pravic posameznika in skupnosti pomembnejše o zakonov in da ima pred njimi prednost. Naš napor ne sme težiti torej k izogibanju konfliktov pač pa k iskanju rešitev, s katerimi se konflikte lahko preseže. Rešitve pa morajo omogočati vse večje uresničevanje doslej zapostavljenih pravic. PRIMORSKI DNEVNIK: V zadnjem času se veliko govori o Evropi. Kakšen prostor in kakšno vlogo bodo imeli v Evropi narodi? ARGEMI: V sedanjem trenutku mislim, da je treba zgraditi nov model sožitja in medevropske solidarnosti. Temelj vsega mora biti enakopravnost narodov, medtem ko se je treba izogniti mistifikaciji »evropskega naroda«. Pozornost moramo posvetiti skupnemu evropskemu domu, vzajemnemu spoštovanju, enakopravnosti, ne pa izumljanju nekega supernaroda, ki naj bi »vsrkal« vse ostale. Problem je, kako se vsak narod vključuje v novo evropsko stvarnost in koliko stikov bo lahko navezal z ostalimi enakopravnimi narodi. Potreben je torej velik pedagoški napor, da se Evropejce osvobodi tistih slabo prebavljenih pojmov kot so država, manjšine, itd, ki so v našem stoletju povzročili toliko gorja. Uveljaviti je treba nov pojem miru, ki naj temelji na pravicah narodov. FERRUCCIO CLAVORA RENZO MATTELIG CIEMEN in Evropski biro Mednarodno središče Escarre za narodnosti in etnične manjšine CIEMEN je kulturno združenje, ki je nastalo leta 1975 in ki ga uradno priznavajo Francija, Španija in Italija. Združenje, ki je nastalo med Katalonci, je poimenovano po katalonskemu opatu Escarreju, ki se je vztrajno boril proti frankizmu za uveljavitev pravic lastnega in drugih zatiranih narodov. Združenje CIEMEN teži predvsem k spoznavanju problematike vseh tistih narodov, ki ne uživajo še vseh pravic in si torej ne morejo dati vseh tistih instrumentov, ki bi jim omogočili, da postanejo enakopravni. Evropski biro za manj razširjene jezike si prizadeva, da bi ohranil pri življenju in ovrednotil manj razširjene avtohtone jezike in kulture v Evropski skupnosti. Biro je neodvisno telo, ki je na Irskem registriran kot družba z omejeno odgovornostjo in brez delniškega kapitala. Biro deluje v tesnem sodelovanju s komisijo Evropske skupnosti in z evropskim parlamentom, s telesi držav članic in z evropskim svetom. Delo Biroja finansirajo komisija ES, irska in luksemburška vlada. GARDSKO JEZERO - Kmetijstvo in njegov odnos do sprememb v Evropi: to je tema petega srečanja mladih kmečkih družin iz dežel Alpe-Jadran, ki se je začelo v petek na Gardskem jezeru. Na srečanju so sodelovale mlade družine kmetovalcev in izvedeci iz 17 evropskih dežel, uvodno poročilo pa je imel direktor deželnega odborništva za kmetijstvo Pascolini. Kakšna je možna, oblika solidarnosti med Zahodom in Vzhodom v Evropi, ki se spremenija? Kakšno vlogo imajo v tem okviru kmetje? Kakšen prostor lahko ima kmetistvo? Ta in podobna vprašanja so bila v ospredju Pascolinijevega poročila, ki je začel z ugotovitvijo, da burno spreminjanje zlasti na vzhodu spodbuja razmišljanje o možnosti tesnejšega sodelovanja med Zahodno in Vzhodno Evropo na vseh področjih. V tem procesu internacionalizacije trga, podjetij, najrazličnejših dejavnosti ima skupnost Alpe-Jadran lahko pomebno vlogo, saj je med prvimi uvedla nove odnose in sedaj nudi Evropi pomemben vzorec »skupnega evropskega doma«. V tem okviru se je Pascolini zadržal predvsem pri problemih Evropske skupnosti, ki ima kot mednarodno pravna oseba pomembno vlogo v oblikovanju novega evropskega ustroja. Integracija na gospodarskem in denarnem področju vsiljuje usklajevanje davčnih in trgovinskih normativov, ob njih pa tudi izobraževanje in poklicno usposabljanje. Prednostni cilji pa so vsekakor pomoč tistim deželam, ki zaostajajo v razvoju, in tistim, kjer padec industrijske proizvodnje narekuje gospodarski preustroj, reševanje perečega problema mladinske brezposelnosti. V tem okviru lahko odigra kmetijstvo pomembno vlogo, če se agrarne strukture prilagodi novim razmeram in potrebam z uvajanjem nove tehnologije, z izobraževanjem mladih in z oblikovanjem majhnih in srednjih kmetijskih podjetij. Na tej osnovi bo po Pascolinijevem mnenju mogoče razviti tudi problem solidarnosti, ovrednotiti človeka in zaščititi okolje. Po tem uvodnem izvajanju je Avstrijec Karl Weichsrelbaumer orisal pojem ekološkega kmetijstva, ki se uveljavlja v Avstriji in vlogo, ki jo imajo družinska kmetijska podjetja tudi v odnosu na koncentracijske težnje v Evropi. V imenu Slovenije je Katja Vadnav poudaril jugoslovanska prizadevanja za približevanje Evropski skupnosti, medtem ko je bavarski izvedenec Siegried Grassor razvil predvsem vprašanje trga. Na težave madžarskega kmetijstva pa je opozoril Imre Santha, ki je dejal, da je dosedanja centralistična ureditev države precejšnja zapreka za približevanje Evropi. Predsednik ustanove za razvoj kmetijstva v Venetu Agostini pa je dejal, da ima Vzhod sedaj težave zaradi centralistične strukture držav, Zahod pa je doslej verjel predvsem v vsemogočnost trga. Tudi tako pojmovanje je treba preseči, če se hočemo konkretno lotiti reševanja problemov okolja, kakovosti življenja, socialno problematiko. Kmetijstvo s tega vidika lahko znatno prispeva k usklajeni viziji Evrope, vendar si bo moralo svoj prostor v Evropi priboriti. Srečanje se je končalo včeraj s sprejetjem skupnega dokumenta. Razsodbe posebnega fašističnega tribunala v leta 1934 Stanislav Renko žej^slednjega dne je bila razprava proti osmim nadaljnjim obto-iz r,/?1 iz videmske pokrajine, ki so bili obsojeni vsak na dve leti takoj 0bnih vzr°kov kot njihovi tovariši dan prej, toda bili F{*ANr’cc-zidar iz kra)a Feletto Umberto, ASSALONI ALTIERI hiizar yfcSCO iz Colugno di Tavagnacco, BONASSI SETTIMO, r^TTr DOSMO ARTURO, košar iz Tavagnacca, FAV- -. UMBERTO, elektrikar (roj. v Nemčiji), MUCCIN AMILCA-^^Rcr.ntar *z Vidma, TONINO ARMANDO, mizar iz Rizzija in )c x ” LUIGI, mehanik iz Ahtna v Beneški Sloveniji, slec}^* Uez deset dni, 30. oktobra je fašistični tribunal objavil Ta^zsodb° proti desetim primorskim Slovencem: Pet l6( NCIC IGNACIJ, mlinar, roj, v Vipavi 17.7.1886, obsojen na sOrie]c ZaPora' od katerih je prestal tri leta v Portoferraiu zaradi Pasi^ ania Pri komunističnih združenjih" v Vipavski dolini "za Fucr ?se3? diktature enega socialnega razreda nad drugimi". tako oa ANIC AVGUST, mizar, rojen 18.9.1891 v Dekanih, prav pseijj ,a Pet let zapora od katerih je prestal dve leti, en mesec in k6 skuna* v Castelfrancu iz istih razlogov kot Ferjančič, s katerim Podu nigjg obtoženim REŠETA pripomogel nekemu Babiču k pre- JULIJAN - SILLI GIULIANO, kmet, roj. v Špetru pri ri leta 'tO.1906, tudi on obsojen na pet let, od katerih je odsedel - Lgu. tori (Bari) iz istih razlogov kot Ferjančič in Furlanič. k iri leta ANTON. trgovec, roj. 1.5.1878 v Gradišču pri Vipavi na aiško n, ,ZaPora na podlagi člena 270 kazenskega zakona (prevrat-in odsedel dve leti v kaznilnici v Civitavecchi. uf P v e i jK- FRANC, kmet roj. 27.9.1906 v Gabrovici pri Dekanih • zaP°ra zaradi istih razlogov kot Leban in prestal 10 x ?4 dni v rimskih zaporih, ker so ga zaprli že 6.12.1933. ,Milj6)C * IN A IVAN, zidar, roj. 16.2.1906 pri Korošcih (Sv. Barbara J hiesee 113 dVe *eti zaPora k°l Ivančič in kot on prestal v Rimu Zaradi nedokazane kaznivosti (' per non provata reita") so bili oproščeni ostali štirje obtoženci: DOLES IVAN, rojen v Postojni 18.4.1876, žagar, KRIŽNIČ JOSIP, delavec, roj. 9.2.1910 v Špetru pri Gorici, TREVISAN FRANC, kmetovalec, roj. prav tam 15.4.1874 (najstarejši) in REŠETA ALOJZ, kmetovalec, roj. 22.12.1893 v Slapu. Dokumentacija o tej razsodbi je nenavadno krajša v primerjavi z drugimi razsodbami. V NOVEMBRU Obširnejša je razsodba od 17. novembra o 12 obtožencih iz Milj, Trsta in Rovinja, in sicer: FRAUSIN GIORGIO, ladijski načrtovalec, roj. 2. jan. 1910 v Miljah, obsojen na pet let, od katerih je prestal tri leta v Castel-francu Emilia. KARIS MARIO, z istim poklicem je bil obsojen kar na 16 let, kar je' bil pred istim fašističnim sodiščem obsojen že leta 1931 na dve leti in bil amnestira. V zaporu je nato preživel 6 let v Castel-francu Emilia. BUDICIN GIUSEPPE, brivec, roj. 27. 4. 1911 v Rovinju, obsojen na sedem let, ker je sodeloval s Karisom, s katerim sta služila vojaški rok skupaj v mornarici in z njim v istem zaporu ostal tri leta, 2 meseca in pet dni t. j. do 18.2.197, toda že naslednje leto je bil ponovno obsojen na 12 let zapora. Med NOB je padel v februarju 1944 v Istri in postal narodni heroj in po njem so poimenovali bataljon PINO BUDICIN. Na po 4 leta zapora pa so bili obsojeni: MACARI ANTONIO, mornar, roj. v Červinjanu 13.12.1896. — POBEGA GIOVANNI, tesar za železo (ladijski), roj. v Miljah 1.5.1898. — CRISMANI - KRIŽMANČIČ BERNARDO, rojj. v Mi-lajh 10.11.1872 (Pobegov poklicni tovariš). — POSTOGNA ALBINO, roj. v Miljah, ladijski strojnik 6.12.1876. - PRIVILEGGIO GIORGIO, kovač, roj. v Rovinju, 6.8.1911. — Vsi so prestali po 2 leti zapora v kaznilnici v Civitavecchia. OPARA FRANCESCO, mehanik roj. 4.10.1901 v Miljah je bil obsojen na tri leta zapora, od katerih je prestal eno leto v. sodnij-skih zaporih v Rimu. Na po dve.leti in šest mesecev so bili obsojeni: ROBBA ANTONIO, mizar, roj. v Miljah 26.3.1899. - NADO-VICH MATTEO, kmet, roj. v Rovinju 18.2.1886. - SASSO GIULIO, ladijski tesar, roj. v Miljah 24.4.1909. Vsi so bili obsojeni, kot stari komunisti, iz Trsta, Milj, Tržiča in Rovinja, ki so obnovili prevratniško aktivnost v povezavi z drugimi somišljeniki. - V razsodbi je še dodano, da so bili obtoženi še štirje,in sicer BACCHIAZ GIOVANNI iz Rovinja, ROBBA MIRO in MARINZE ODINEA iz Milj, STOCHER EDOARDO iz Trsta (vsi delavci), toda bili so po več kot polletnem zaporu izpuščeni zaradi pomanjkanja indicij oz. dokazo. Sledi razsodba od 21. nov., ki vsebuje podatke za samo dva obsojenca, in sicer: TAVČAR KAREL, tiskar, iz Matenje vasi, roj. 4.11. 1901 in BIZJAK VLADIMIR, čevljar, roj. 2.2.1888 v Postojni. - Prvi je bil obsojen na dve leti zapora, drugi pa na eno leto in pol - oba zaradi »protinacionalne propagande na sestankih v Bizjakovi hiši«. Toda oba sta bila takoj izpuščena zaradi pogojnega odpusta (»condono condizionale della intera pena... per l indulto di cui all art. 1. R.D. 25.9.1934 n. 15511«) OSTALE RAZSODBE Kot je bilo zgoraj rečeno, so vse te razsodbe omenjene pod A) prvega dela te dokumentarne publikacije obrambnega ministrstva. Pod B) pa so »razsodbe preiskovalne komisije« s samo dvema razsodbama, od katerih nosi druga datum od 22.6.1934 in vsebuje razsodbe za sledeče tri obtožence iz bivše Julijske krajine: iz Pulja: DAVID BRATOLIČ, natakar, GERSIČ ATILU, brivec in RAK1Č IVAN tudi brivec. Toda tribunal je sklenil, da ne bo postopal zaradi amnestije in ukazal osvoboditev aretiranih. Pod C) drugega dela pa so ukrepi preiskovalnega sodnika -ukazi in razsodbe o oprostitvi - skupno 21, od katerih naj omenimo naslednje z oprostinimi razsodbami zaradi amnestije: FILIPLIČ IVAN iz Lindarja v Istri, CREVATIN AUGUSTO iz Izole, VARDABASSO ERNICO iz Trsta je bil oproščen, ker je sodnik ugotovil, da je neki Pico iz maščevanja prijavil obtoženca, da je raztrgal časopis »Gioventii Fascista« z dučejevo sliko in rekel »Vigliacco, sporco«. V DRUGEM DELU publikacije so razsodbe fašističnega tribunala, njegove »preiskovalne komisije in preiskovalnega sodnika glede vohunstva«. Že v prvi razsodbi so navedene zelo visoke kazni za štiri slovenske obtožence: VOLF ERNEST, kmet, rojen 12.1.1907 v Colle Pietro (Gorica) obsojen na dosmrtno ječo. Očetova prošnja in njegova prošnja iz leta 1938 sta bili zavrnjeni. Po vojni pa mu je rimsko vojaško sodišče 30.11.1955 na podlagi določb odloka predsednika republike D.P. od 14.4. 1948 n. 511 (o oprostitvi kazni jugoslovanskim državljanom) v celoti oprostilo kazen. Ustrezni arhiv pa ne vsebuje datuma o njegovi izpustitvi iz zapora in kaznilnice v S.Stefano, kamor so ga prepeljali 11.2.1934 po aretaciji 18.9.1932. (Možna je torej domneva, da je bil Volf osvobojen šele po 30. novembru 1955 kar bo pomenilo, da je odsedel v zaporu več kot 23 let.) KALTNEKAR STEFAN, kmetovalec iz Podbrda rojen 20.12.1879, je bil obsojen na 25 let, toda že po petih letih je v kaznilnici v Pianosi umrl - 29. aprila 1939 ob 13.30 uri. ZMAGA IVAN, trgovec iz Sorice v Sloveniji, je bil obsojen prav tako na 25 let in bil zaprt v kaznilnici v Civitavecchia do 7.10.1935, t.j. 2 leti, 11 mesecev in 22 dni, ker je bila upoštevana ženina prošnja za pomilostitev. (se nadaljuje) Občinska uprava mora prevzeti svoje pristojnosti Sindikati predstavili predlog za »globalno zaščito« prizadetih Kdor ima v družini ali med sorodniki prizadetega otroka dobro ve, kolikšen napor je potreben, da se mu zagotovi dostojna raven življenja. Organizacijskih, miselnih, finančnih in nenazadnje arhitektonskih pregrad je toliko, da bi človek najraje vrgel puško v koruzo. Kljub temu pa se je s časom tudi v našo miselnost zasidrala zavest, da se omikanost neke družbe pozna tudi in predvsem v oskrbi prizadetih, tako da je dandanes zelo malo primerov, da bi - kot je bilo nekoč pravilo -handikapirani ostal zaprt med štirimi stenami. Da je tako, pa se je treba zahvaliti predvsem dobri volji staršev, ki so že pred leti ustanovili zasebna združenja (po načelu: pomagaj si sam in bog ti bo pomagal), in vsemu osebju, predvsem mladim, ki se kljub neurejenim razmeram ukvarjajo s problemi prizadetih. Svoje so opravili tudi sindikati, ki pa so se sedaj naveličali opravljati naloge pristojnih javnih uprav in so včeraj sklicali tiskovno konferenco, na kateri so predstavili razčlenjen načrt za »globalno zaščito« handikapiranih in njihovih družin. Predstavniki ČGIL-CISL-UIL Lovullova, Sodano in Folig-no so izhajali iz ugotovitve, da na Tržaškem ni javne uprave, ki bi imela službo, v okviru katere bi celovito skrbeli za vse številne potrebe handikapiranih. Razne storitve so sedaj razpršene in še vedno na amaterski ravni, kar povzroča težave tako osebju kot prizadetim in njihovim družinam. Zadnji primer je bila stavka spremljevalcev, ki so morali na cesto, da so vsaj delno izboljšali svoj položaj. Kaj zahtevajo sindikati? V prvi vrsti, naj Občina Trst, v skladu z zakonodajo prevzame od Pokrajine službe, ki so v njeni pristojnosti, in naj ustanovi specifični sektor, za katerega naj bodo točno določeni tudi število in naloge osebja. Na osnovi deželnega zakona št. 33/83 naj vprašanje zdravstvenih pristojnosti uredi tudi KZE. Že to poenotenje bi omogočilo preverjanje specifičnih potreb posameznih skupin prizadetih (po starosti, stopnji in vrsti handikapa, itd.) in organizacijo ustrezne mreže storitev, ki bi jih seveda bilo treba med seboj uskladiti, kajti sedaj se večkrat dogaja, da leva roka ne ve, kaj dela desna. Prav tako je tudi nujno, da Občina poskrbi za poklicno pripravo in izpopolnjevanje operaterjev. Sindikati so pripravili tudi nekaj bolj »konkretnih« zahtev, začenši z oskrbo na domu, ki naj bi jo občinska uprava nudila tudi prizadetim. Ustanovila naj bi nadalje službo za pomoč pri vzgoji, katere cilj naj bi bil pomagati prizadetim otrokom do največje avtonomije. Službo naj bi opravljali sedanji spremljevalci, seveda ob ustreznem izpopolnjevanju, za katerega so sindikati že pripravili podroben načrt. Glede vzgojno-zaposlitvenih centrov, kjer skrbijo za prizadete, ki nimajo pogojev za delovno ali šolsko vključevanje, sindikati zahtevajo ustreznejše razmerje med številom vzgojiteljev in oskrbovancev ter takojšnjo ustanovitev še dveh centrov. Zelo podrobno so izdelani tudi stanovanjski predlogi za vse prizadete, ki ne morejo več bivati v krogu družine. Sindikati seveda niso pozabili na zahtevo po odpravi arhitektonskih pregrad. Naravnost sramotno je, da Občina nima niti približnega načrta, kako odpraviti vsaj tiste, ki ovirajo vstop v osnovne in nižje srednje šole. To je torej v glavnih obrisih predlog sindikatov. Seveda ni popoln - kot sami pravijo - toda neuresničljivih načrtov je že preveč, handikapirani, njihove družine in operaterji pa potrebujejo takojšnje in konkretne posege. Sindikati apelirajo na politične sile, seveda v pričakovanju, da jih občinski možje povabijo na delovno soočanje. Mali pevci: prijavite se za drugo radijsko glasbeno srečanje! Uredništvo mladinskih oddaj Radia Trst A prireja drugo glasbeno srečanje z naslovom »Mali pevci«. Namen te pobude je pritegniti k živemu sodelovanju otroke, ki radi pojejo in nastopajo. Oddaje bo tržaška radijska postaja v sodelovanju s Slovenskim stalnim gledališčem posnela v Kulturnem domu v Trstu prve dni maja. Srečanja se lahko udeležijo vsi otroci iz vrtcev, osnovnih in nižjih srednjih šol iz dežele Fur-lanije-Julijske krajine. Vsak nastopajoči se mora predstaviti z dvema slovenskima pesmima, od katerih mora biti ena obvezno ljudska. Izpolnjene prijavnice, ki jih otroci dobijo na šolah ali v uredništvu mladinskih oddaj, morajo dospeti do 19. marca letos na naslov: RA1 - Radio Trst A, Ulica Fa-bio Severa 7, TRST, za oddajo »Mali pevci«. Prijavljenci bodo predhodno povabljeni na avdicijo, ki bo konec marca v popoldanskih urah na Radiu Trst A. Radijska ustanova nudi klavirsko spremljavo, kdor pa želi, si lahko priskrbi lastnega spremljevalca (tudi z drugim glasbilom). Vsa dodatna pojasnila dobijo interesenti v uredništvu mladinskih oddaj Radia Trst A (tel. 04017784247) od 10. do 17. ure. Vsi otroci, ki bi radi pokazali svojo pevsko žilico, naj se torej opogumijo in se prijavijo na nastop v oddaji »Mali pevci«! Natečaj za nagrado »Dr. Frane Tončič« Slovenski visokošolski sklad Sergij Tončič v Trstu obnavlja razpis za letno nagrado »Dr. Frane Tončič«, ki ima namen spodbujati slovenske visokošolce v Italiji k raziskovalnemu in ustvarjalnemu delu. Letošnja nagrada je namenjena disertaciji, ki pomeni obogatitev slovenske kulture, zgodovine ali znanosti in ki je oziroma bo sklenila kandidatov visokošolski študij v obdobju med 1. junijem 1988 in 30. aprilom 1990. Interesenti naj dostavijo izvod svoje študije najkasneje do 30. aprila letos Narodni in študijski knjižnici v Trstu, Ul. sv. Frančiška 20. Prejeta dela bo obravnavala komisija, ki jo bo imenoval upravni odbor Sklada, svoje delo pa bo končala najkasneje do 30. junija letos. Dobitnik nagrade, ki znaša za leto 1990 dva milijona lir, bo razglašen na prihodnjem občnem zboru Sklada. Če študija še ni bila objavljena, jo bo odbor priporočil kaki slovenski založbi. Obhodili bodo 40 tržaških kulturnih ustanov Dvesto mktšh m »peklenskem rallm« Risba na letaku za »prvi peklenski rally«, ki bo v četrtek v našem mestu v organizaciji Arciragazzi. Dvesto mladih Tržačanov od 11. do 16. leta starosti se bo v četrtek, 15. t. m., udeležilo prvega »peklenskega ral-lyja« v organizaciji Arciragazzi. Gre za manifestacijo, ki razen imena ne bo imela prav nič »peklenskega« (ime izvira iz neke videoigre), pač pa bo za udeležence priložnost za tekmovanje, igro, predvsem pa za kulturno obogatitev, za »odkrivanje mesta in veselja do branja«, kot pravi geslo prireditve. Prireditev, ki bo potekala istočasno v 20 italijanskih mestih, so predstavili včeraj na tiskovni konferenci, ki sta se je poleg predsednice tržaškega Arciragazzi Tiziane Roncarati udeležila tudi občinska odbornika Pittonijeva in De Gioia. To bo nekakšen lov na zaklad, po naše bi lahko rekli »orientacijski pohod«, vmesne postaje pa bodo kraji, kjer se v Trstu tako ali drugače »proizvaja« kultura: knjižnice, muzeji, založniške hiše, knjigarne, uredništv.a časopisov, radijskih in televizijskih postaj, pa tudi navadne prodajalne časopisov. Udeleženci, razdeljeni v dvaj- Mladi pevci in godci danes na reviji v Boljuncu Danes ob 16.30 bo v gledališču France Prešeren v Boljuncu na sporedu že peta izvedba mladinske glasbene revije Veselo zapojmo. Prireditev se je sicer pred petimi leti prvič predstavila z izrecno pevskim značajem, saj je bila namenjena vsem otroškim in mladinskim zborom iz naše ožje okolice. Že pred kakim letom pa je zajela širšo glasbeno dejavnost na mladinskem področju. Že tretje leto revijo prireja dolinsko KD Valentin Vodnik, njeno osnovno gibalo pa ostaja želja, da bi to srečanje postalo ustvarjalni trenutek več društev, ki delujejo s skupnimi kulturnimi cilji. Tudi letos se bo tako na odru boljunskega gledališča zvrstilo lepo število mladih ljubiteljev zborovske in instrumentalne glasbe. Spored današnje revije ponuja nastop otroških pevskih zborov Ladjica iz Devina, KD Venturini in PD Mačkolje, dekliškega zbora Vesela pomlad, zbora osnovne šole iz Dekanov in krstni nastop združenega mladinskega zbora društev Venturini in Vodnik, ki je z letošnjo sezono začel vaditi s skupnimi močmi. Revijo bodo popestrili še mlajši gojenci glasbene šole za diatonično harmoniko, ki jo pri KD Venturini vodi Zoran Lupine, (dam) set desetčlanskih ekip, bodo morali prehoditi • določeno progo (organizo-torji so pripravili šest različnih prog), na vsaki.postaji pa bodo morali odgovarjati na vprašanja, ki zadevajo področje pisane besede. Kot je povedala predsednica Ronca-ratijeva, je bil odziv na pobudo res nepričakovan, tako da so morali žal marsikaterega prijavljenca zavrniti, ker ni bilo več časa za pripravo novih prog. Kot rečeno, so se morali omejiti na dvesto udeležencev, ki prihajajo iz sedmih občinskih rekreatorijev in prav tolikih nižjih srednjih šol, med katerimi je tudi šola Simon Gregorčič iz Doline. Postaj na progah bo okrog 40, med njimi sta tudi dve slovenski ustanovi: Tržaška knjigarna in Narodna in študijska knjižnica. Pri pobudi aktivno sodeluje tudi Občina Trst oziroma tri njena odbor-ništva: za kulturo, za mladino in za šport in prosti čas. Pobudo pa sta podprli tudi založniški hiši La nuova Ita-lia iz Firenc in tržaška E. Elle. Prireditev bo kot rečeno v četrtek. Zbor udeležencev bo na Trgu Unita, od koder bodo ekipe ob 15.30 krenile na pot. Zmagovito ekipo bodo proglasili med znano oddajo Weekend po tržaški TV postali Tele4, potem pa bo sodelovala na vsedržavnem finalu, ki bo 25. marca v Firencah. Sledila pa bo še mednarodna faza, ki se je bodo udeležile najboljše ekipe iz Italije, Francije, Španije, Nemčije, Nizozemske, Belgije in Alžirije. Finalno tekmovanje bo v dneh velikonočnih počitnic, od 9. do 18. aprila, na potniški ladji, ki bo peljala udeležence od Marse-illesa do Alžirije. SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE Thorbjdrn Egner RAZBOJNIKI IZ KARDEMOMME Režija Marko Šosič PREMIERA v sredo, 14. t. m., ob 10. uri v Kulturnem domu v Trstu. PONOVITVI — v četrtek, 15. t. m., ob 10. uri — v petek, 16. t. m., ob 10. uri Hermann Broch POVEST SLUŽKINJE ZERLINE Izvaja Bogdana Bratuž Danes, 11. t. m., ob 18. uri v društvenih prostorih v BARKOVLJAH (Ul. Cerreto) v četrtek, 15. t. m., ob 20.30 v Prosvetnem domu na OPČINAH v soboto, 17. t. m., ob 20.30 v Župnijski dvorani v BAZOVICI v nedeljo, 18. t. m., ob 18. uri v dvorani I. Gruden v NABREŽINI Slovensko javnost v Italiji VABIMO na javno razpravo s kandidatom za predsednika R. S. M. KUČANOM SLOVENIJA IN SLOVENCI V ITALIJI V 90 LETIH ki bo v Kulturnem domu v Trstu v petek, 16. marca 1990, ob 20. uri SLORI Kam po bencin Danes bodo na Tržaškem obratovale naslednje bencinske črpalke: AGIP - D' Annunzijev drevored 44 - Miramarski drevored 49 - Istrska ulica 50 - Ul. Italo Svevo 21 TOTAL - Ul. F! Severo 2/2 - Trg A. Canal 1/1/ - Devin-Nabrežina 129 - Ul. D' Alviano 14 - Nabrežje Grumula 12 - Furlanska cesta 7 - Ul. Revoltella 110/2 ESSO - Nabrežje N. Sauro 8 - Sesljan (drž. cesta 14) - Trg Valmaura 4 - Ul. F. Severo 8/10 - Miramarski drevored 267/1 IP - Ul. Giulia 58 - Ul. Carducci 12 API - Sprehajališče sv. Andreja SAMOSTOJNI: SIAT -Trg Cagni 6 NOČNE ČRPALKE - seli Service: FINA - Ul. F. Severo 2/3 ESSO - Trg Valmaura 4 AGIP - Istrska ulica - Miramarski drevored 49 ESSO - Zgonik (drž. cesta 202) ČRPALKE NA AVTOCESTAH: AGIP - Devin (sever) - Devin (jug) --------tržno obvestilo----- KREM01/1 h Amerike novi testi o retinolu Ustaviti uro kože NEW YORK — Manfred Puschmann, Harry Elden in Elizabeth Svreitzer: trije raziskovalci, ki so postali slavni zaradi svojega raziskovanja na področju boja proti staranju kože, edini na svetu, ki so z retinolom odkrili skrivnostno sredstvo, s katerim lahko ustavimo »uro kože«. Vse to se je zgodilo zahvaljujoč testom, ki so jih Nemec in oba Američana izvedli na prostovoljcih in ki so dokazali učinkovitost retinola pri omejevanju števila in globine gub. Res izredno odkritje! »Retinol pospešuje regeneracijo celic,« sta izjavila ameriška raziskovalca potem, ko sta na Xienta Institute for Skin Research v Bernvillu v Penn-sylvaniji opravila preizkuse z retinolsko kremo na osebah, ki so bile stare od 42 do 60 let. Retinolska krema je pokazala svojo učinkovitost s pomočjo zelo izvirnega testa: nanesli so jo na del kože, ki so ga prej pomazali z neko neodstranlji-vo fluorescentno beljakovino. Test je pokazal, da je krema omogočila prenovo vrhnje plasti kože v mnogo krajšem času, kot ga zahteva naravni ciklus celične regeneracije. »Z daljšo uporabo kreme se znaki staranja kože in gube na obrazu vidno zmanjšajo,« sta zagotovila Harry Elden in Elizabeth Sweitzer. Retinolsko kremo, ki sta jo testirala ameriška raziskovalca, distribuira v Ameriki in Evropi pod komercialnim imenom Anti-Age Retard multina-cionalna družba za lekarniško kozmetiko Korff. V Italiji jo je torej mogoče najti v lekarnah, in sicer v več verzijah za različne starostne pasove: za 35, 45 in 55 let. SKD Igo Gruden in ŠD Sokol Uprava občine Dolina sporoča, da bo Slovensko pevsko društvo Novega sv. Antona prirejata 34. OBČINSKA RAZSTAVA VIN prireja danes, 11. t. m., ob 17.30 v DRUŽABNI VEČER od 5. do 8. maja 1990 Marijinem domu v Ul. Risorta 3 v sklopu tradicionalne Majence v Dolini KONCERT MOŠKEGA v petek, 16. t. m., ob 20. uri v in vabi vinogradnike, da se prijavijo na razstavo do 24. t. m. PEVSKEGA ZBORA društvenih prostorih. Prijave sprejema občinsko tajništvo od 9. do 12. ure, tudi po tel. na št. IZ CAVALLINA Vabljeni! 228110, 228127 in 228392. (Benetke) Obvestilo izletnikom Vse izletnike, ki so se prijavili za naša izleta po Franciji in v LiZ' bono prosimo, da poravnajo drug obrok vpisnine v sredo, 14. t. tn« od 9.00 do 12.30 in od 15.00 d° 17.00 na upravi našega dnevniK v Ul. Montecchi 6. V prvih dveh mesecih letos Zaznaven porast prehodov čez mejo V Bologni z bivšim tržaškim tajnikom Costo Preosnova KPI bo pozitivno vplivala na tržaške razmere K ugotavljanju, da je v Trstu še zlasti ob koncu tedna sPet veliko jugoslovanskih kupcev, so nas zadnje čase navajala tudi osebna opažanja. Sobotna podoba tržaškega nabrežja, na katerem so parkirane desetine avtobusov in stotine osebnih avtomobilov, je namreč spet postala precej običajna. Prav tako ni več izjema gneča po tržaških ulicah, na katerih se v največji meri zadržujejo prav odjemalci z onkraj meje. Takšna statistično nedokumentirana opažanja pa so z objavo uradnih podatkov o številu prehodov čez jugos-lovansko-italijansko mejo v tržaški pokrajini dobila trdnejšo osnovo in pečat uradnosti. Po podatkih, ki jih je posredovala italijanska obmejna Policija, je namreč v prvih dveh mesecih letošnjega leta v obeh smereh prešlo mejne prehode v tržaški pokrajini kar phlijon oseb več kot v istem obdobju lani. Večinoma gre za jugoslovanske državljane, medtem ko se število italijanskih državljanov, ki so v letošnjem januarju in februarju prešli uiejo, ni bistveno spremenilo glede na isto obdobje lani. Natančen seštevek vseh prehodov pravi, da so v prvih dveh mesecih našteli 5.168.993 prehodov, leto prej pa 4101.598. Če se omejimo na februar, moramo povedati, da Povišek prehodov znaša skoraj 30 odst., saj se je število z Uekaj manj kot 2 milijoni v lanskem februarju povzpelo na Uad poltretji milijon v preteklem mesecu. V tem okviru se je najbolj zaznavno povečal mednarodni promet, saj je kar b3 ost. več tujih državljanov prešlo mejo. Od teh je največ jugoslovanskih, sicer pa se je »četa« tujcev z dobrega pol Ulilijona v enem letu okrepila za skoraj 400 tisoč. V porastu so tudi prehodi s prepustnico, ki jo lahko Unajo prebivalci maloobmejnih območij na obeh straneh Uieje. Skupno je število prehodov s tem dokumentom v Prejšnjem mesecu naraslo za dobrih 14 odstotkov, pri katerih so glavno vlogo spet igrali jugoslovanski državljani. Njihov delež je namreč presegel 422 tisoč prehodov, kar v odstotkih znaša več kot 38 glede na lanski februar. Če lahko število oseb, ki so v določenem času prekoračile mejne prehode točno kvantificiramo, je seveda natančna ocena o obisku jugoslovanskih državljanov v Trstu in v drugih mestih dežele v bistvu nemogoča. O številčnosti iahko najbolje pričajo gneče na ulicah in v trgovinah, o Uavalu odjemalcev pa (zajetni) obračuni trgovcev. Izrednemu kongresu KPI v Bologni je sledila tudi delegacija tržaške federacije KPI, ki jo je vodil donedavni tajnik Nico Costa. Kot znano, je tržaška stvarnost precej drugačna od državne in Trst predstavlja eno od redkih pokrajin v državi, kjer Occhettov predlog ni dobil absolutne večine. Ker so v Bologni sklepali o bistvenih stvareh za prihodnost italijanskega komunističnega gibanja, smo Costo zaprosili za krajši intervju. Kakšna je vaša ocena kongresne razprave? »Bolonjski kongres predstavlja novo politično dejstvo v Italiji. V Bologni in tudi prej smo bili prifa trdi in tudi čustveni razpravi, ki pa ni namenjena le nam komunistom, temveč vsej Italiji. Dejstvo je, da smo se že spremenili in pred tem kongresom nismo bili nikoli priča tako odprtemu soočanju mnenj, idej in različnih stališč, ki so jih zagovarjali mnogi naši člani. Tajnik KPI je v uvodni razpravi zelo lepo definiral načrt za ustanovitveno fazo, predstavil programske smernice, množični in družbeni značaj nove politične formacije. To uvodno razpravo so naslednji posegi še obogatili v političnem smislu. Od 19. kongresa dalje si bodo komunisti (in tu mislim na vse komuniste) prizadevali za uspešno ustanovitveno fazo in nato za dejansko uresničitev nove politične formacije. Prva večja obveznost nas čaka že v volilni kampanji za upravne volitve, na katerih se bomo predstavili z odprtimi listami.« V Trstu je položaj precej drugačen, kot drugod po državi. Ali bo zato pot do nove politične formacije težja kot drugod? »Tudi v Trstu lahko spoštovanje odločitev, ki so se izkristalizirale v Bologni, sprosti novo energijo na področju političnega in družbenega boja. V tem smislu je v zadnjih mesecih tudi že prišlo do nekaterih pozitivnih premikov v Trstu, kjer stari ideološki sistemi in oblastna logika pet-strankarske uprave še dušijo in blokirajo vso družbo. Perspektive, ki jih je odprl naš kongres, pa nam dajejo upanje, da se bo tudi tukaj nekaj spremenilo. Pri tem pa se bodo morali tržaški komunisti že v naslednjih mesecih odločati o izbirah, ki pa morajo temeljiti na jasnih političnih in programskih stališčih. Le tako bomo namreč v celoti izkoristili pripravljenost vseh in možnosti, ki se nam odpirajo ter preprečili nepotrebno drobitev naših moči. Prepričan sem, da tudi v Trstu ustanovitvena faza lahko prispeva k prenovi političnega sistema, tako, da bodo sile in subjekti našli prave razloge in sredstva za nov kritični pristop k spreminjanju družbe.« Ena glavnih tem na tem kongresu so bili prav gotovo odnosi s socialisti. Kako naj bi ta nova klima v odnosih s PSI vplivala na specifično tržaško situacijo? »Occhetto je predlagal novo metodologijo v odnosih med komunisti in socialisti. Mislim - gre za osebno mnenje - da je bilo to mogoče tudi zato, ker so se socialisti končno odrekli arogantnemu tonu in apriornim odklonilnim ocenam o razpravi znotraj KPI. Gre za prve pomembne korake, ki naj bi sčasoma privedli do soočanja o programih in perspektivah. Pripravljenost na soočanje in na razvijanje novih odnosov na levici je bila in je tudi v Trstu. Lahko ročem, da gre celo za nekaj več kot le pripravljenost. Na kongresu smo se dogovorili, da si bomo prizadevali za uresničitev takih programov, ki bodo vodili k skupnim pobudam. Zdaj naj tržaški socialisti, ki so se vedno proglašali za prave pristaše Craxija, pokažejo, v kolikšni meri so pripravljeni tudi oni slediti tej obojestranski pripravljenosti, ki je bila sicer za zdaj začrtana le v obrisih. Od njih pričakujemo pripravljenost, da se odločijo za rešitve, ki bodo predstavljale alternativo petstrankarski logiki, predvsem pa da se bodo odrekli brezperspektivnemu odnosu z Listo za Trst. Mi bomo vztrajno še naprej predlagali soočanje na osnovi programov, ki jih je treba uresničiti v dobro Trsta, ki mora končno dobiti možnost, da se reši spon samoizolacije in postane eden od protagonistov nove državne in evropske stvarnosti.« RADO GRUDEN Deljene reakcije • VV • a na poziv za zaščito Sesljanskega zaliva Poziv vidnih italijanskih osebnosti Proti »privatizaciji in zacementiranju Sesljanskega zaliva«, o katerem smo Poročali včeraj, je v zainteresirani ob-oini naletel, kot je naravno, na zelo celjene odmeve. Devinsko-nabrežin-ska občinska uprava obtožuje podpisnike poziva, da izkrivljajo dejstva in objavljajo neresnične podatke, in celo Stoži s sodno prijavo podpisnikov, Medtem ko krajevna sekcija KPI vidi v pozivu potrditev pravilnosti svojih tališč do vprašanja zaliva. Devinsko-nabrežinska občinska up-rava v daljši tiskovni noti zanika, da ..i načrt predvideval privatizacijo Ses-‘Janskega zaliva. Dejansko je zaliv da-jjes v zasebnih rokah, z novim podrob-oostnim načrtom pa bo njegov večji ol namenjen javni uporabi. Prav tako .1 res, da bi podvojili kubature, ki jih , Predvideval regulacijski načrt iz ^ta 1984. Nasprotno, leta 1985 so bile .e kubature razpolovljene, povrhu pa k vPrav ta^° lažen podatek o 450 tisoč . ubičnih metrih, podatek, ki ga nava-ornenjeni poziv. r« ^'■'‘nsko-nabrežinska občinska up- v 'ja tudi zanika, da bi načrt predvide-ai določeno število stanovanj in na- L ave za prosti čas, saj varianta regu-oh1 S^6ga nabrta izrecno predvideva jVfno rotacijo turistov in torej iz-tov r?° turistitno namembnost objek- vi '5^ef!e naprav za prosti čas pa pra-bi'xa.a so te omejene na štiri tisoč ku-- ,nih metrov na skupnih 42 hektarov ebe površine. res - pravi občinska uprava v čifJ* noti - da se je iter načrta zaklju-nekaj mesecih. Varianta je bila v občinskem ni Nihr »vet .- predstavljena v uuM.iiion.cin julija 1988, ne pa julija lani, in je nt ,.1 iter trajal 15 mesecev. In končno valCj 1 da bi varianto pripravili načrto-ki jj} družbe Finsepol, pač pa tehniki, p0vJe določila Občina. Seih nasprotne vsebine pa je ko-n>k l/'ki ga je o pozivu dal predstav-Po nj6aievne sekcije KPI Depangher. žavrtj t?°Vein poziv končno na vsedr-karnj3flavni odgovarja na propagandno Stankom0, ki 1° Finsepol vodi s pri-Predsta ■ nbtinske uprave. Trenutek ten, Sa vitve poziva je karseda prime-Pregi J, o? morala Dežela prav te dni ' kot Podrobnostni načrt, ki ga je Pihse Pravi Depangher - pripravila Podpis.,' občinska uprava pa pasivno b® Upati je - dodaja - da bodo St.aliŠča • uP°števali tako pomembna difanji. ltl sprejeli zahtevo po suspen-Der,Postopka za uresničitev načr-“fezigi^fSher tudi ugotavlja, da se Pa je iJ,evernu odboru hudo mudi, ko seji ob*. lcal v enem tednu kar dve Zadevo ozkega sveta, da bi zaključil tazPUstr. kro3 Sesljanskega zaliva pred btettj j,/11 občinske skupščine. To po-ltl občUti °ri^čanje tako pomembnega bierte i„i1‘Ve9a vprašanje v volilne na- ettlu na se bodo komunisti še v korist premišljenih in -»n. c, -- in v korist celotne skup-tlskoVn °oaja še Depangher v svojem etlt sporočilu. Ssi1 st,?* bosti iz*?ir in V Skednju so se predstavile ustvarjalke Po številnih naših društvih se v teh dneh še vrstijo prireditve ob prazniku žena Skupina ustvarjalk na večeru KD Ivan Grbec (Foto Magajna) Tudi v petek in včeraj je bila še vrsta proslav in praznovanj dneva žensk, ki jim vsem žal ne moremo posvetiti primerne pozornosti, pa čeprav bi si to nedvomno zaslužile. V petek zvečer so npr. praznovale ženske v Skednju, kjer je KD Ivan Grbec predstavilo šest žensk - ustvarjalk in njihove izdelke. Proslavo so s petjem obogatile članice ženskega zbora Ivan Grbec, ki jih vodi Boža Ffrvatič. Ustvarjalke je predstavila predsednica KD Ivan Grbec Devana Černič, bile pa so to Ma|° nosti. Velike kupčije v mali trgovini- PRENOSNI osebni računalnik ibm, združljiv in tiskalnik star prodam-Tel. 302748 v večernih urah. POTREBUJETE morda pomoč v g°sP". dinjstvu v popoldanskem času? Sp® tovane družine iz Trsta in Milj sP°rlia čite vaše cenjene ponudbe na tel-št. (003866)76559 - zvečer. C.RS MONTAŽA • TV ANTEN Gabrovec 87 - Zgonik (Ts) - Tel. 229492 : : lili III RAI 1_______________ 7.00 Nadaljevanka: Tempo di guerra e di guerriglia (r. Mario Camus, , i.' Sancho Garcia, 2. del) 7.55 Pravljična nanizanka: Paličica 8.45 Risanka: Čebelica Maja 9.15 Dokumentarna oddaja: Kvarkov svet - Odprava na K 2 in Pot svile 10.00 Magazin: Zelena linija 11.00 Maša in nabožna oddaja 12.15 Zelenia linija (2. del) 13.00 Nedeljski tednik 13.30 Dnevnik 13.55 Igra: Toto-TV 14.00 Variete: Domenica in... (vodita Edwige Fenech in Pupo) 14.20 Športne vesti 15.50 Športne vesti 16.50 Športne vesti 18.15 90. minuta 19.50 Vreme in dnevnik 20.30 Tv film: Pronto Soccorso (dram., It. 1989. r. France-sco Massaro, i. Ferruccio Amendola, Barbara de Rossi, 2. del) 22.05 Športna nedelja 0.10 SP v umetnostnem drsanju (iz Halifaxa) ^ RAI 2___________________ 7.00 Otroški variete: Patatrac in risanke 7.55 Aktualno: Mattina due 10.05 Variete: Spremenljivo jasno 12.00 Variete: Ricomincio da Due (vodi Raffaella Carra) 13.00 Dnevnik - ob trinajstih 13.20 Šport in vreme 13.30 Rubrika: Nonsolonero 13.45 Variete (2. del) 15.00 Nadaljevanka: Ouando si ama 17.00 Glasbena oddaja: Te lo faccio vedere chi sono io -italijanski pevci pojejo pesmi Piera Ciampija 18.20 Dirka Tirreno-Adriatico 18.50 Italijanski nogomet A lige 19.45 Dnevnik 20.00 Šport: Domenica sprint 20.30 Nanizanka: Hunter - Not-te in montagna 21.30 Avtomobilizem F1 (iz Phoenixa) 24.00 Dnevnik - nocoj 0.15 Oddaja o židovski kulturi 0.45 Tednik o kulturi: L'aqui-lone 1.45 Glasbena oddaja: Umbria Jazz '89 - Dizzy Gillespie in Phil Woods Ali Starš RA« 3_______________ 9.00 Nanizanka: Professione pericolo - Colt, vivo o morto 9.50 Nedeljski dnevnik 11.30 Film: Ziekfeld follies (glas., ZDA 1946, r. Vincente Minelli, i. William Powell, Judy Garland) 13.15 Drobci 13.25 Italijansko prvenstvo v krosu (iz Tre viša) 14.00 Deželni dnevnik 14.10 Blob Cartoon 14.30 Drobci - Prove tecniche di trasmissione 14.45 Variete: Prove tecniche di trasmissione (vodi Piero Chiambretti, sodeluje Nanni Loy) 17.00 Pokal prvakov v odbojki 17.30 Dokumentarec: Neskončno popotovanje - Stari Američani 18.35 Športna oddaja: Domenica gol 19.00 Dnevnik 19.30 Deželne vesti in šport 20.00 Italijanski nogomet B lige 20.30 Aktualno: Chi Pha visto 23.00 Filmske novosti 23 .'10 Nočni dnevnik 23.25 Deželni nogomet TV Ljubljana 1 8.45 Otroška matineja: Živ žav, 9.35 nadaljevanka Primeri inšpektorja Potice (4.del) 10.05 Nad.: Lepi upi (6. del) 10.55 Nanizanka: 'Alo, 'Alo 11.20 Domači ansambli: Gorenjci 12.00 Kmetijska oddaja 13.00 Balet na ledu: Ognej in led 14.05 Nadaljevanka: Dediščina Guldenburgovih (10. del) 14.50 Kolo sreče 16.30 Dnevnik 16.40 Poslovne informacije 16.50 Zabava vas Doris Drago-vič 17.30 Film: Nepridiprav (zgod., VB 1958, r. David MacDo-nald, i. George Baker, Sylvia Syms) 18.50 Risanka 19.00 Mernik in TV okno 19.30 Dnevnik in vreme 20.05 Nad.: Brata po materi (J. Radulovič, r. Zdravko Šot-ra, 2. del) 21.15 Zdravo 22.35 Dnevnik in vreme 22.55 Nanizanka: Magnum (ZDA, i. Tom Selleck) 23.45 Video strani [HIP) TV Koper_______________ 10.00 Oddaja o športu: Juke box 10.30 Rubrika: Calciomania 11.00 Veliki tenis 13.45 Športna oddaja: Noi la domenica, vmes (14.30) košarka NBA, (17.00) Spa-zio donna, (17.45) avtomobilizem - Formula Indy 20.30 Rubrika: A tutto campo 22.15 TVD Novice 22.25 Dokumentarec: Čampo Base 23.25 Rubrika: A tutto campo 1.40 Oddaja o športu: Juke Box | TV ljubljana 2 10.00 Oddaja za JLA in film Zlata jabolka (Jug.) 13.55 DP v nogometu: Olimpija-Partizan 15.45 Športno popoldne 19.00 Da ne bi bolelo 19.30 Dnevnik 20.00 Dokumentarni oddaji: Kartoteka zemlje in O provincionalizmu 21.20 SP v smučanju: ženski slalom (iz Strande) 21.45 Športni pregled CANALES________________ 8.30 Nabožna oddaja 9.15 Dok.: L'arca di Noe 10.00 Rubrike: Block-Notes, II mondo del bebe, 10.15 Pre-vention, 10.30 II girasole, 11.00 Pollice verde, 11.30 Piacere Italia, 12.00 Ante-prima 12.30 Variete: Rivediamoli 13.00 Superclassifica Show 14.00 Variete: Domenica al cine-ma 14.15 Film: La parmigiana (dram., It. 1963, r. Antonio Pietrangeli, i. Nino Manfredi) 16.55 Variete: Nonsolomoda 17.25 Nanizanka: Ovidio 18.00 Kviza: O.K. II prezzo e giu-sto, 19.45 La ruota della for-tuna 20.30 Film: Don Camillo monsi-gnore... ma non troppo (kom., It. 1960, r. Carmine Gallone, i. Fernandel, Gino Cervi) 22.40 Aktualno: Volevamo i pan-taloni - film M. Ponzija 23.10 Variete: Nonsolomoda 23.40 Italija sprašuje 0.40 Nanizanki: Top Secret, 1.40 Lou Grant RETE 4 8.00 Jutrišnji svet 8.30 Rubrika: Veliki golf -Chrysler Team Champion-ship 9.30 Nadaljevanka: Topazio 11.00 Rubrika: Ciak 11.50 Rubrika: Regione 4 12.00 Iz parlamenta 12.45 Nanizanki: Sceriffo a New York, 14.00 Fox - Sonata fu-nebre 15.00 Film: Una famiglia sotto-sopra (kom., ZDA 1950, r. Claude Binyon, i. Ann She-ridan) 16.40 Film: In tre si sposa meglio (kom., ZDA 1978, r. James Sheldon, i. John Forsythe) 20.30 Aktualno: Ceravamo tanto amati 22.00 Nadaljevanka: Topazio 22.45 Dokumentarec: Big Bang (vodi Jas Gawronski) 23.30 Koncert v Scali: Simfonični orkester dirigira Riccar-do Muti (Ligeti - Ramifica-zione, Schubert - Simfonija št. 3. v D-duru) 0.05 Film: Storie di fantasmi (srh., ZDA 1982, r. John Ir-vin, i. Fred Astaire, Mel-vyn Douglas) ITAUA1_________________ 7.00 Otroška oddaja: Bim bum bam in risanke 10.30 Mednarodni nogomet 12.00 Rubrika: Viva il mondiale 12.30 Ob nog. prvenstvu 13.00 Tednik: Grand Prix 14.00 Film: La strada dei giganti (zgod., It. 1960, r. Guido Malatesta, i. Don Mego-wan, Chelo Alonso) 16.00 Otroška oddaja: Bim bum bam in risanke 18.00 Nan.:TenenteO'Hara 19.00 Risanke 20.30 Variete: Emilio 22.15 Film: So.no fotogenico (kom., It. 1980, r. Dino Risi, i. Renato Pozzetto, Edwige Fenech) 0.35 Nanizanki: Star Trek, 1.35 Kronos ODEOM_________________ 7.00 Risanke 9.30 Nan: Ouattro in amore 13.00 Rubrika o zdravju 13.30 Branko in zvezde 14.00 Film: II traditore (kom., ZDA, i. George Hamilton, Margareth OBrien) 15.30 Obnova nad.: Senora, Pa-siones, Mariana 17.30 Nan.: Sherlock Holmes 18.00 Aktualno: Avtoceste 18.30 Reportaža 19.00 Filmske novosti 19.30 Dokumentarec: Diario di soldati 20.00 Rubrika: Branko in zvezde 20.30 Variete: San Romolo, ma noi non ci Sanremo 21.00 Film: Fitzcarraldo (pust., ZRN 1981, r. VVerner Herzog, i. Klaus Kinski, Clau-dia Cardinale) 24.00 Variete: Cena in časa Ode-on _____TMC____________________ 8.30 Risanke: Snack 11.00 Nanizanka: Tuonoblu 12.00 Papežev blagoslov 12.15 Variete: Domenica Monte Carlo 12.30 Film: Avventure in Orien-te (fant., ZDA 1965, r. Gene Nelson, i. Elvis Presley) 14.30 Pokal prvakov v odbojki 17.00 Film: Grand Prix (dram., ZDA 1966, r. John Franken-heimer, i. James Garner, Ives Montand) 20.00 Vesti: TMC News 20.30 V sodelovanju s CBS 21.15 Avtomobilizem Fl: VN ZDA (iz Phoenixa) 24.00 Golf Club 0.30 Dokumentarec: Segreti e misteri TELEFRIULI_____________ 10.20 Nanizanka: La piccola Margie 11.00 Zelena dežela 12.00 Nan.: Boys & Girls 12.30 Velike razstave 13.00 Rubrika z županom 14.30 Variete: Buinesere Friul 16.30 Musič box 18.00 Nanizanka: Lancer 19.00 Dnevnik - šport 20.30 Film: Tiro incrociato (krim., ZDA 1978, r. Ste-ward Rosenberg, i. Charles Bronson, Rod Steiger) 22.30 Nanizanka: II brivido e 1-avventura 23.00 Športne vesti in News TELE 4________________ (Se povezuje s sporedi Italia 1) Lastne oddaje: 19.30 Dnevnik in šport 20.30 Zadnje vesti in šport RADIO TRST A 8.00, 13.00, 19.00 Radijski dnevnik; 14.00 Poročila; 8.20 Koledar; 8.30' Kmetijski tednik; 9.00 Maša; 9.45 Pregled tiska; 10.00 Mladinski oder: Drevo v oblakih; 10.30 Country glasba; 11.00 Za smeh in dobro voljo; 11.10 Potpuri; 11.30 Filmi na ekranih; 11.45 Vera in naš čas; 12.00 Narodnostni trenutek Slovencev v Italiji; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Yesterday ali Od jutri ne kadim več, Verčev in Kobalov kabaret; 14.30 V studiu z vami: Sergej Verč; 16.00 Šport in glasba; 17.45 V studiu z vami (2. del); 19.20 Zaključek. LJUBLJANA 5.00, 6.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 17.00, 19)00 Poročila; 5.00 Koledar; 7.00 Kronika in vreme; 8.05 Radijska igra za otroke; 8.42 Pop rock za mlade; 9.05 Še pomnite tovariši; 9.45 Pesmi boja in dela; 10.05 Matineja; 10.35 Reportaža; 11.03 Poslušalci čestitajo; 12.00 Na današnji dan; 13.10 Zabavna glasba; 13.20 Za naše kmetovalce; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Lojtrca domačih; 17.05 Amaterski zbori; 17.30 Radijska igra; 18.30 Operne melodije; 19.35 Lahko noč, otroci!; 19.45 Glasbene razglednice; 20.00 V nedeljo zvečer; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Za prijeten konec dneva; 23.05 Literarni nokturno; 23.15-4.30 Nočni program. RADIO KOPER (slovenski program) 14.30, 17.30 Poročila; 10.30, 19.00 Radijski dnevnik; 10.00 Sosednji kraji in ljudje: pozdrav, na današnji dan, reportaže; 11.30 Oddaja za kmetovalce: Polje, kdo bo tebe ljubil; 12.00 Glasba po željah; 12.30 Primorski dnevnik; 12.45 Oddaja v narečju: Vanka in Tonca; 14.35 Pesem tedna; 15.00 Nedeljski ritem; 15.30 Radio Koper na obisku; 16.30 Lestvica popevk Radia Koper - Vročih deset; 18.00 Pesem desetletja; 18.30 Nedeljska humoreska; 19.30 Prenos Radia Lj. RADIO KOPER (italijanski program) 7.15, 12.30, 19.30 Dnevnik; 8.30, 10.30, 13.30, 17.30 Poročila; 6.00 Glasba; 6.05 Almanah; 6.30 Zgodovinski utrinki; 6.50 Simfonija zvezd in horoskop; 7.30 Nedeljska oddaja; 8.00 Vseradio; 8.25 Pesem tedna; 10.00 Tikajmo se; 10.35 Družinsko vesolje; 11.00 Dogodki in odmevi; 11.30 Najlepših sedem; 12.00 Glasba po željah; 13.00 Čestitke v živo; 14.33 Pesem tedna; 15.00 Glasba in šport; 16.45 Made in Yu; 18.00 Glasba; 18.30 Najnovejši LP; 19.40 Šport; 20.00 Nočni program. RADIO OPČINE 10.30, 14.30, 16.30 Poročila; 10.00 Jutranji val; 13.00 Glasba po željah; 15.00 Od nedelje do nedelje; 20.00 Nočna glasba. ponedeljkovi televizijski in radijski sporedi [ { RAI 1____________________ 7.00 Aktualno: Uno mattina 9.40 Nanizanka: II mago 10.30 Jutranji dnevnik 10.40 Variete: Ci vediamo 10.55 SP v smučanju: moški slalom (1. tek) 11.55 Vreme in kratke vesti 12.05 Variete: Piacere RAI 1 13.30 Dnevnik 14.00 Varieteja: Gran premio -pausa caffe, 14.10 Occhio al biglietto 14.20 Nanizanka: Časa, dolce časa! 15.00 Velike razstave 15.30 Ponedeljkov šport 15.00 Mladinska oddaja: Big! 17.30 Nabožna oddaja in vesti ;5-05 Aktualnosti: Italia ore 6 18.40 Kviz: Lascia o raddoppia? 18.40 Almanah in dnevnik 40.30 Film: 007 - Licenza di uc-cidere (krim., VB 1962, r. T. Young, i. Sean Conne-ry, Uršula Andress) 2.20 Dnevnik in filmi 2-40 Aktualno: Dentro la giu-5, stizia 2Rubrika: Effetto notte ? 00 Dnevnik in vreme '15 Rubrika: Mezzanotte e dintorni ^ RAI 2___________________ 7.00 Otroški variete: Patatrac in risanke 8.30 Nadaljevanka: Capitol 9.30 Božanska komedija 10.00 Oddaja o protestantizmu 10.30 Varieteja: Aspettando mezzogiorno, 12.00 Mezzogiorno e... 13.00 Dnevnik in Diogenes 14.00 Nad.: Ouando si ama 14.45 TV igri: L'amore e una cosa meravigliosa, 15.45 ,■ Tutti per uno 16.15 Dirka Tirreno-Adriatico 17.00 Kratke vesti 17.05 Aktualno: Odprti prostor 17.25 Rubrika: Tutto sul due - II paese delle meraviglie 18.20 Šport nocoj 18.35 Nanizanka: Faber 19.25 Aktualno: Rosso di sera 19.45 Dnevnik, šport, vreme 20.30 Nanizanka: L ispettore Derrick 21.40 Aktualno: Mixer 23.00 Dnevnik - nocoj 23.10 Film: La virtu sdraiata (dram., ZDA 1969, r. Sid-ney Lumet, i. Omar Sha-rif, Anouk Aimee), vmes (24.00) Dnevnik 0.30 Vreme in horoskop RAI 3 11.35 Hoja (v Campobassu) 12.00 Dokumentarec: II bianco del clown 12.55 Dokumentarec: Meridiana - Lo Zibaldone del lunedi 13.25 SP v smučanju: moški slalom (2. tek) 14.00 Deželne vesti 14.30 Dokumentarec: II trionfo dellOccidente 15.30 Videosport: motokros 16.10 Dokumentarec: Popotovanje po Italiji - Otoki v vetru 17.00 Nanizanka: Valerie - Un disastro in famiglia 17.30 Dokumentarna oddaja: Geo 18.30 BlobCartoon 18.45 Športna oddaja: Derby 19.00 Vreme in dnevnik 19.30 Deželne vesti 19.45 Ponedeljkov deželni šport 20.00 Variete: Blob - Di tutto di piu 20.25 Aktualno: Una cartolina spedita da Andrea Barba-to 20.30 Aktualno: Dan na preturi 22.25 Dnevnik - nocoj 22.30 Šport: Ponedeljkov proces 24.00 Nočni dnevnik TV Ljubljana 1 8.55 Mozaik. Spored za otroke in mlade: Tisoč idej za naravoslovce, 9.15 Da ne bi bolelo, 9.35 Mladinski pevski festival Celje 89, 10.05 Utrip, 10.20 Zrcalo tedna, 10.35 Mernik 10.55 SP v smučanju: moški slalom (iz Saalna, 1. tek) 11.45 Video strani 13.25 SP v smučanju: moški slalom (iz Saalna, 2. tek) 15.35 Nanizanka: Magnum 16.30 Dnevnik in poslovne informacije 16.50 Mozaik. Zdravo (pon.) 18.15 Spored za otroke in mlade: Radovedni Taček, 18.35 Supermedo, 18.50 Miti in legende islamskih ljudstev 19.05 Risanka in TV okno 19.30 Dnevnik in vreme 20.05 TV drama: Roman o Londonu (2. del) 21.25 Volitve 90: Kdo smo, kaj hočemo 22.55 Dnevnik in vreme 23.15 Oddaja o glasbi: Jaz, Hugo Wolf 24.00 Nanizanka: Magnum 0.50 Video strani ^P) TV Koper 13.45 Rubrika o nogometu: A tutto campo 15.30 Veliki tenis (pon.) 17.30 Košarka NCAA: Indiana-Illinois 18.15 Wrestling Spotlight 18.45 TVD Novice 19.00 Odprta meja 19.30 TVD Stičišče 20.00 Žarišče 20.30 Golden Juke Box 22.00 TVD Novice 22.10 Nočni boks 22.55 Košarka NBA: Detroit Pis-tons-New York Knicks 0.25 Nogomet - argentinsko prvenstvo TV Ljubljana 2 16.30 Satelitski prenosi 18.55 Izobraževalna oddaja: Pustolovščina slikarstva 19.30 Dnevnik 20.00 Osmi dan 20.40 Dokumentarna oddaja: Po sledeh napredka 21.10 Oddaja o športu: Sedma steza 21.25 SP v smučanju: moški slalom (posnetki is Saalna) 22.10 Antologija jazza CANALES Nanizanke: La grande val-lata, 8.00 Una famiglia americana, 9.00 Love Boat -Attenti arriva il sergente, lO.v 10.001 Jefferson J Kvizi: Časa mia, 12.00 Bis, 12.40 II pranzo e servito, 13.30 Čari genitori, 14.15 ISg. Gioco delle coppie Aktualni oddaji: Agenzia tttatrimoniale, 15.30 Cerco l6v{ Zdravniški pregled 17$ CanaleSzavas Kvizi; Doppio slalom, 17.30 “abilonia, 18.00 O.K. Il Pfezzo č giusto, 19.00 II ■Poco dei 9, 19.45 Tra mog- 20.25 v e. fflarito 2o.3o par^ete: Striscia la notizia Pilrn: Montecarlo Gran p sin6 (kom., It. 1987, r. r,arlo Vanzina, i. Christian 22.3q a k ^ica' Massimo Boldi) DKtualno: Un sogno lungo 23.15 1, e" Valter Bonatti ariete: Maurizio Co-^•05 vr^^oShov^ , ariete: Striscia la notizia i.2o &>) ^ Lou Grant - Una ge-er^zione da salvare RETE 4___________■ 8.00 Nanizanka: Ironside 9.30 Nadaljevanke: Una vita da vi vere, 11.00 Aspettando il domani, 11.30 Cosi gira il mondo 12.15 Naniazanka: Strega per amore - Il piu grande truf-fatore del mondo 12.40 Otroška oddaja 13.40 Nadaljevanke: Sentieri, 14.30 Topazio, 15.20 La val-le dei pini, 15.50 Veronica il volto dell amore, 16.45 General Hospital, 17.35 Febbre damore 18.30 Variete: Star 90 19.00 Aktualno: C eravamo tanto amati 19.30 Nanizanka: Mai dire si -Falsi capolavori 20.30 Film: Centro della Terra -Continente sconosciuto (fant., VB 1976, r. Kevin Connor, i. Doug McClure, Peter Cushing) 22.20 Film: Gli anni spezzati (dram., ZDA 1981, r. Peter Weir, i. Mel Gibson, Bill Kerr) 0.25 Film: L amante del vampi-ro (srh., It. 1959, r. Renato Polselli, i. Helene Remy) ITALIA t________________ 7.00 Otroška oddaja: Caffelatte in risanke 8.30 Nan.: SuperVicky, 9.00 Mork & Mindy, 9.20 Agente Pepper, 10.10 Simon & Simon, 11.20 New York New York - La poltrona del capo, 12.20 Chips, 13.20 Magnum P.I. 14.15 Variete: Smile 14.25 DeeJay Television 15.15 Italijanske smešnice 15.17 Nanizanka: Batman 15.50 Otroška oddaja: Bim bum bam in risanke 18.00 Nanizanke: Arnold, 18.28 L incredibile Hulk, 19.25 Genitori in blue jeans -Mani fatate 20.00 Risanke: Alvin 20.30 Film: Il verdetto (dram., ZDA 1982, r. Sidney Lumet, i. Paul Nevvman, Charlotte Rampling) 23.15 Dokumentarec: Sorrisi e filmini 23.15 Nanizanka: Stazione di po-lizia - La pupa del capo 0.25 Rock opolnoči: Bon Jovi in Def Leppard 1.35 Nanizanka: Star Trek -Specchio specchio * OPEON___________________ 12.30 Nan.: Ouattro in amore 13.00 Otroški variete: Sugar 15.00 Nad.: Senora, 16.00 Pasio-nes, 17.00 Mariana 18.00 Branko in zvezde 18.30 Nan.: Il supermercato piu pazzo del mondo 19.00 Filmske novosti 19.30 Risanke in smešnice 20.15 Branko in zvezde 20.30 Film: La califfa (dram., It. 1970, r. Alberto Bevilac-qua, i. Romy Schneider, UgoTognazzi) 22.30 Dok.: Diario di soldati 23.00 Film: I terrificanti delitti degli assassini della via Morgue (srh., ZDA 1971) TMC_____________________ 10.55 Moški slalom (1. tek) 11.45 Aktualno: Ženska TV in Ogledalo življenja 13.25 Moški slalom (2. tek) 14.00 Športne vesti 14.30 Clip Clip in Snack 15.30 Variete: Girogiromondo 16.00 Film: Xanadu (dram., ZDA) 17.45 Aktualno: Ženska TV 18.45 Igra: Il paroliere 19.00 Nan.: Autostop per il cielo 20.00 Vesti: TMC News 20.30 Gala predstava SP v umetnostnem drsanju 22.20 Variete: Ladies & Gentle-men 22.50 Vesti in šport 24.00 Film: Dollari maledetti (vestern, ZDA 1965) TELEFRIUU______________ 11.30 Nanizanki: Boys & Girls, 12.00 La grande barriera 12.30 Potovanje po Italiji 13.00 Nanizanki: Detective in pantofole, 13.30 James 15.30 Musič box 17.15 Nadaljevanki: Passioni, 18.00 Cristal 19.00 Dnevnik 19.30 Rubrika: Dan za dnem 20.00 Rubrika o nogometu 21.00 Košarka: Annabella-Fan-toni 23.00 Nanizanka: Il brivido e 1'-avventura 23.30 Nočne vesti in News TELE 4 _______________ (Se povezuje s sporedi Italia 1) Lastne oddaje: 19.30 Dogodki in odmevi 23.45 Dogodki in odmevi RADIO TRST A 8.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 10.00, 14.00, 17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro in Koledar; 7.30 Pravljica; 8.00 Deželna kronika; 8.10 Četrtkova srečanja; 8.40 Country-club; 9.05 Ne vse, toda o vsem; 9.10 Glasba; 9.40 Simboli in še kaj; 9.50 Orkestri; 10.00 Pregled tiska; 10.10 Opera; 11.30 Kantavtorji; 12.00 Naravoslovje malo drugače; 12.20 Melodije; 12.40 Naša pesem; 12.50 Orkestri; 13.20 V žarišču; 13.25 Gospodarstvo; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Igrajmo se skupaj!; 15.10 Ta dom je naš; 15.25 Jazz; 16.00 Mi in glasba; 17.00 Kulturna kronika; 17.10 Roman: Vojna in mir (50. del); 17.25 Mladi val. LJUBLJANA 5.00, 6.00, 7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 15.30, 17.00, 19.00, 21.00, 22.00, 23.00 Poročila; 6.50 Dobro jutro, otroci; 8.05 Glasbena lepljenka; 8.25 Rin-garaja; 8.40 Pesmica; 9.05 Matineja; 11.05 Izbrali smo; 12.10 Ansambli; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Glasba; 13.38 Do 14.00; 14.05 Enajsta šola; 14.20 Mladi glasbeniki; 14.40 Merkurček; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Melodije; 17.00 V studiu; 18.05 Godbe; 18.25 Zvočni signali; 19.35 Lahko noč, otroci; 19.45 Studio 26; 20.00 Sotočja; 21.05 Zaplešite z nami; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Melodije; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Nočni program. RADIO KOPER (slovenski program) 7.30, 13.30, 19.00 Dnevnik; 14.30, 16.30 Poročila; 6.00 Glasba, Na današnji dan, prometni servis; 6.30 Jutranjik in ceste; 7.00 Kronika; 7.30 Pregled tiska in kulturni servis; 13.00 Na valu Radia Koper; 13.15 V podaljšku; 14.35 Pesem tedna; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik in Aktualna tema; 18.00 Interna »52«; 18.35 Glasbene želje po telefonu; 19.00 Zaključek. RADIO KOPER (italijanski program) 8.30, 10.30, 13.30, 14.30, 17.30 Poročila; 7.15, 12.30, 19.30 Dnevnik; 6.05 Almanah; 6.30 Zgodovinski utrinki; 6.50 Simfonija zvezd in horoskop; 7.35 Glasba; 8.00 Pred Mundialom; 8.10 Razglednica; 8.25 Pesem tedna; 8.35 Glasba in telefon; 10.00 Pregled tiska; 10.10 Tikajmo se; 10.35 Družina; 11.00 Knjižne novosti; 11.30 Italiana; 12.00 Glasba po željah; 13.00 Čestitke; 14.40 Pesem tedna; 14.45 Edig Galletti; 15.00 Srečanja; 16.10 Kviz; 16.45 Made in YU; 17.00 Srečanje z; 17.05 Bubbling; 18.00 Mixage; 18.40 Glasba in telefon; 19.00 Souvenir d'Italy. RADIO OPČINE 7.30, 13.30, 17.30 Poročila; 8.00 Glasba; 10.00 Dobro jutro in horoskop; 12.00 Pogovor z odvetnikom in Ostali Trst (pon.); 20.30 Loža v operi; 22.00 Glasba. Odobreni urbanistični inštrumenti za obnovo gradu in starega mesta Avtobusno postajo APT bodo povečali in preuredili Preden se prihodnji teden posveti obravnavi letošnjega proračuna je goriški občinski svet predsinoči in včeraj odobril nekaj pomembnih sklepov predvsem s podrbčja urbanistike. Svetovalci so odobrili podrobna urbanistična načrta za območje gradu in stari del mesta pod grajskim gričem ter načrta za ureditev območij v Ul. IX Agosto (avtobusna postaja in sedež Mestnih podjetij) ter Ul. Trento. Z načrtom za ureditev ožjega grajskega območja, je pojasnil odbornik za urbanistiko inž. Fornasir, naj bi grajskemu naselju vrnili značilnosti sestavnega dela mesta. Predvidena je rekonstrukcija treh poslopij, ki so bila porušena med vojno in jih niso nadomestili, kot tudi namestitev trgovskih, obrtniških in gostinskih dejavnosti, tako da bi območje gradu ne ostalo zgolj nekak muzej, pač pa živ del mesta. Z varianto so tudi sklenili, da se na obronkih graj- Ponoven »izziv« svetovalca Fiorellija Proti whiskyju - brizgalka Občinski svetovalec Zelene liste Renato Fiorelli je včeraj dopoldne med sejo občinskega sveta spet poskrbel za izziv. Zavihal si je rokav in si z bolničarsko spretnostjo vbrizgnil v žilo vsebino brizgalke, ki jo je prinesel s sabo. Najbrž v njej ni' bilo heroina, toda s tem simboličnim dejanjem je Fiorelli nameraval protestirati proti odnosu, ki ga imajo upravitelji in nasploh mnogi politiki do problemov mamil in alkoholizma. Ze na predsinočnji seji je namreč polemiziral zaradi dvojnih meril: problem mamil se demonizira, alkohol, ki terja neprimerno večje število tudi smrtnih žrtev, pa ne. »Zgled, ki ga dajejo občinski upravitelji je nespodoben: župan, podžupan in občinski tajnik prinašajo kozarce z whiskyjem kar na pult uprave, kak občinski svetovalec pa prihaja na seje popolnoma "zdelan "«. Odtod včerajšnja demonstrativna poteza, ki je nekoliko presenetila navzoče ni pa izzvala nikakršne reakcije. skega griča ohranijo zasebni vrtovi (prej so bile tam predvidene javne zelene površine), medtem ko nameravajo del griča nad predorom Bombi preurediti v park. Prej ali slej naj bi s Travnika umaknili avtomobile, v zameno pa uredili veliko parkirišče na zeleni površini ob izhodu iz predora do Ul. Giustiniani. Načrt, ki ga je pripravil arh. Salandin, tudi določa prostornine in dovoljene značilnosti posegov pri obnovi vsega območja od Trga sv. Antona, Ul. Marconi, Raštela do Travnika. Z odobritvijo tega urbanističnega inštrumenta (proti so z raznimi utemeljitvami glasovali komunisti in zeleni) bo mogoče za obnovo posameznih poslopij na tem območju zaprositi za deželne prispevke, kar je bilo brez celovitega načrta doslej nemogoče. Z drugim sklepom so sklenili, da bo avtobusna postaja APT ostala tam kjer je, s tem da bo zasedla površino Mestnih podjetij. Postajo bo treba temeljito obnoviti. Predvideno je, da bodo izhod na Ul. IX Agosto zaprli in ga nadomestili z novim na Ul. Angiolina, ki bo postala enosmerna proti Ul. Manzoni. Med ulicama Trento in Ariosto, kjer je bila po regulacijskem načrtu arh. Coste predvidena nova avtobusna postaja, bodo s sedanjo varianto dovolili gradnjo poslopij za proizvodne, trgovske in uradniške dejavnosti. Tem izbiram je odločno nasprotoval socialist Zucalli, ki je menil, da bi morali avtobusno postajo umakniti iz mestnega središča, toda načelnik PSI Brunello je potrdil podporo socialistične stranke rešitvam, ki jih je izbrala uprava. Včeraj je občinski svet odobril tudi načrt za obnovo nogometnega igrišča v Lečniku. V ta namen bodo potrosili skoraj milijardo 800 milijonov. Mnogi svetovalci, ne samo iz vrst opozicije pač pa tudi večine, so imeli pomisleke glede velikega stroška. Obnova je sicer potrebna, lahko pa bi bila preprostejša, saj ni rečeno, da mora skoraj vsak rajon razpolagati s pravcatim stadionom, prostornimi tribunami in celo nočno razsvetljavo igrišča. Po drugi strani smo pred volitvami, je ironično pripomnilo več svetovalcev opozicije, in morajo ločniški predstavniki večinske stranke nekaj pokazati svojim volilcem. Prepričljiv koncert vrhunskih solistov Odziv občinstva pa ni ustrezal ravni izvajalcev Glasbena matica iz Gorice je v petek poskrbela za izjemen glasbeni večer, na katerem je nastopil kvartet, ki ga sestavljajo vrhunski slovenski glasbeniki. Violinist Volodja Balžalor-sky, klarinetist Jurij Jenko, violončelist Andrej Petrač in pianist Bojan Gorišek so v veliki dvorani goriškega Kulturnega doma pred navdušenim občinstvom najprej podali najnovejšo skladbo člana priznanega Zagrebškega kvarteta, violinista Nenčda Firšta "Symposion". Vsa Nova Gorica zavrača ogrožanje duha odprte meje Kot smo poročali včeraj, se je res izjemno število ljudi v petek popoldne odzvalo vabilu ZSK-SDP in vseh drugih strank v novogoriški občini in z mogočnim protestnim zborovanjem pred Kulturnim domom zavrnilo povečanje pristojnosti vojske ob meji ter vsak poskus omejevanja odprte meje ter zahtevalo demilitarizacijo mejnega pasu. Na posnetku (foto Marinčič) pogled na del večtisočglave množice na predvčerajšnji manifestaciji v Novi Gorici. Ob zborovanju so za hrupen in pisan protestni sprevod traktorjev poskrbeli tudi kmetje, ki imajo njive v bližini mejne črte. Zaradi prostih strelcev v občinskem svetu Župan brez odškodnine Župan Scarano bo nekaj časa ostal brez svoje mesečne odškodnine, v vrstah večinske koalicije na Občini pa bo iskanje prostih strelcev najbrž zaostrilo že predvolilno konkurenčne odnose. To so posledice presenetljivega razpleta glasovanja, ki je včeraj okrog 14.30 povzročilo predčasni zaključek sicer do takrat že peturne seje občinskega sveta. Kot vsako leto so morali svetovalci odločati o odškodninah in sejninah občinskih upraviteljev, ki jih je treba odobriti pred proračunom. Za odobritev je potrebna absolutna večina, torej 21 glasov, zaradi česar je že v prejšnjih letih prihajalo do težav. Tokrat pa je zadeva še bolj odmevna, saj so za odškodnino prikrajšali kar župana, ki bi moral letos prejemati po 3 milijone 222 tisoč lir mesečne odškodnine. V trenutku glasovanja je bilo v sejni dvorani 29 svetovalcev, od teh 22 iz večinskih strank. Izid tajnega glasovanja je bil sledeč: 20 glasov za, 5 proti, štiri bele. Proti so, kot so napovedali, glasovali svetovalci KPI, PLI in Zelene liste, belima glasovnicama misovcev pa sta se očitno pridružili še dve iz vrst večine. Načelnik skupine KD Tuzzi je zahteval triurno prekinitev seje in takoj- šnje razčiščevanje. Predlog ni bil sprejet, zato so se svetovalci KD umaknili iz sejne dvorane. Seja se je nadaljevala le še za kratek čas: ob prvem glasovanju so morali ugotoviti, da je v dvorani samo 11 svetovalcev in so se zato razšli zaradi nesklepčnosti. Odlok za trgovce V petek, 16. marca, bomo v Gorici praznovali dan mestnih zavetnikov. Trgovine naj bi bile na ta dan zaprte. Toda župan je z odlokom ugodil želji trgovcev, da bi lahko odprli trgovine tudi na ta dan. Kdor bo delal v petek, mora spoštovati redno tedensko zaporo jutri (ali v soboto). včeraj danes Socialistična zveza predstavi kandidate Zveza socialistov za severno Primorsko bo jutri ob 16. uri v novogoriškem Kulturnem domu predstavila kandidate in programe SZ iz Ajdovščine, Idrije, Nove Gorice in Tolmina. Za predsedstvo Slovenije kandidirajo Cirila Zlobca in dr. Petra Novaka. OBVESTILO IZLETNIKOM Vse izletnike, ki so se prijavili za naša izleta po Franciji in v Lizbono prosimo, da poravnajo drugi obrok vpisnine v sredo, 14. t. m., od 9.00 do 12.30 ali od 15.00 do 17.00 na upravi našega dnevnika v Drevoredu XXIV Maggio 1. Zaradi posesti tridesetih gramov hašiša Karabinjerji prijavili 6 mladih Karabinjerji in policija na Goriškem so v zadnjih nekaj tednih povečali obseg običajnih pregledov, da bi na ta način skušali nekoliko omiliti delovanje malega kriminala. Poostreni pregledi so že obrodili prve sadove. V prejšnjih dneh smo poročali o prijavi nekaterih mladeničev zaradi kraje in prekupčevanja z ukradenim blagom, včeraj pa smo iz neuradnih virov izvedeli, da so karabinjerji iz Gradišča prijavili goriškim sodnim oblastem šest mladeničev zaradi posesti mamila. Zdi se, da so med pregledom zalotili šest mladeničev, ki naj bi imeli s seboj približno 30 gramov hašiša. Karabinjerji nam zaradi preiskovalne tajnosti niso hoteli izdati imen prijavljenih oseb, vendar zgleda, da so vsi mladeniči iz Gradišča ali bližnje okolice. Med šesterico prijavljenih naj bi bili tudi nekateri mladoletniki. »Prijateljska« tekma Skupina zagnanih športnikov se je včeraj popoldan zbrala na nogometnem igrišču v Ul. Brass, da bi preživela nekaj prijetnih uric ob igranju nogometa. V "prijateljski tekmi" sta se težje poškodovala dva igralca. Marko Marussi iz Števerjana se bo moral zaradi zloma noge zdraviti mesec dni, Fabio Dorni iz Ul. Bombi 7, pa se bo zaradi globoke rane na glavi zdravil osem dni. Iz goriškega matičnega urada v tednu od 4. 3. do 10. 3. 1990 RODILI SO SE: Didier Gaiardo, Mat-teo Toffolo, Daniele Riva, Federico Scar-celli, Michela de Fornasari, Diego Loren-zutti, Adriano Tropea, Marco Mellinato, Simone Pitteri, Consuelo Livon, Enrico Menon, Luca Cagliari. UMRLI SO: 50-letni mizar Sergio Ri-gon, 89-letna upokojenka Lucia Buzzig-nin, 84-letna gospodinja Francesca Mian, 82-letni upokojenec Emilio Ballus, 96-let-ni upokojenec Giovanni Decolle, 77-letni upokojenec Pietro Debelli, 81-letni upokojenec Gastone Del Torre, 85-letni Anton Briscak, 46-letni delavec Bruno Del Bigallo, 95-letna gospodinja Edmea Gra-pulin vd. Merni, 79-letni upokojenec Adolfo Faganel, 65-letni upokojenec Giovanni Ulian, 94-letna gospodinja Stefa-nia Ščurk vd. Cappella, 87-letna upokojenka Maria Taja vd. Cappella, 87-letni Giovanni Zorzenon, 86-letni Gaetano Grillo, 100-letna Emma Dieudonnč vd. Mosetti. OKLICI: delavec Giovanni Persoglia in bolničarka Elena Rustija, trgovski potnik Stefano Rizzi in uslužbenka Claudia Menarbin, hidravlik Angelo Nikolavcic in uslužbenka Tiziana Terrazzer, komercialist Angelo Lapovich in uslužbenka Lucia Marconi, strugar Otto Adani in frizerka Silva Visintin. POROČILA STA SE: kuhar Roberto Macuz in uslužbenka Elena Fogar. V drugem delu večera je bil na sporedu še "Kvartet za konec; časa" francoskega skladatelja Oliviera Messia-ena za violino, klarinet, violončelo in klavir. Izvajalci so prepričljivo zaigrali bogato Messiaenovo skladbo, ki je razdeljena na osem stavkov. Kristalna liturgija, Vokaliza za angela, ki naznanja konec časa, Brezno ptic, Medigra, Slavospev Jezusovi večnosti, Ples groze za sedem trobent, Zmešnjava mavric ob angelu, ki naznanja konec in Slavospev Jezusovi nesmrtnosti so dale možnost vsem štirim glasbenikom, da so maloštevilnim (24!) poslušalcem prikazali, česa so sposobni. Petkov večer je bil kakovostno glasbeno srečanje, za katerega pa bi si prireditelji in nastopajoči nedvomno zaslužili večji obisk. Na sliki (foto Čubej): kvartet med petkovim nastopom v Kulturnem domu v Gorici. razna obvestila čestitke kino pogrebi KD Jezero iz Doberdoba priredi v četrtek, 15. t. m., ob 20. uri predavanje na temo "Naravna zaščitna sredstva proti škodljivcem". Predava dr. Pavel Šegula, profesor Vrtičkarske univerze v Ljubljani. Slovenske sekcije VZPI-ANPI na Goriškem prirejajo 24. marca srečanje v hotelu Sabotin v Solkanu. Vpisovanje pri predsednikih sekcij do torka, 20. marca. Včeraj sta si večno zvestobo obljubila Marjan in Elizabeta. Naj bi korajžno, zdrava in srečna zakonsko pot prehodila jima želijo mama, tata, Nev-jo, Katja in nonoti. Gorica CORSO 15.30-22.00 »Tango e cash«. VERDI 15.30-22.00 »Scandalo Blaže«. VITTORIA 16.00-22.00 »Porno affamata d'amore«. Prep. ml. pod 18. letom. v« v Trzic COMUNALE 16.00-22.00 »II cuoco, H ladro, Sua moglie e L'amante«. EXCELSIOR 14.00-22.00 »Harlem night«. Nova Gorica SOČA (Kulturni dom) 16.00-18.00 »Brez milosti«, 20.00 »Zadnji kitajski cesar«. SVOBODA (Šempeter) 18.00 »Smaragdni gozd«, 20.00 »Ljubezenski stroj«. DESKLE 17.00 »Smaragdni gozd«, 19.30 »Brezno«. DEŽURNA LEKARNA V GORICI Provvidenti - Travnik 34 - tel. 531972. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU S. Antonio - Ul. Romana 147 - tel 40497. Jutri ob 9.30 Giovanni Decolle iz bol' nišnice Janeza od Boga na glavno poko' pališče, ob 10.45 Pietro Debelli iz bolni’" niče Janeza od Boga v Trst, ob 13.15 AU' relio Marega iz splošne bolnišnice v Moš. zastopstvo l3fBEW7 0 S. p. A. VAS VADI NA PREIZKUŠNJO NOVEGA AVTOMOBILA o GORICA: Korzo Italia 169 Te m p ra VABI VAS TUDI NA RAZSTAVO RABUENIH AVTOMOBILOV Tel. (0481)520830 —TRŽIČ: Ul. 4. novembra 31 — Tel. (0481)481725-481565 Knjige ZTT v italijanščini so predstavili v Gorici Zbirka Estlibris želi posredovati naše slovstvo v italijanski prostor Dogovor med Občino Števerjan in Pokrajino Kmalu začetek obnove ceste vina in češenj Predsinočnjim so v dvorani Cocolin v Ul. Seminario predstavili novo knjižno zbirko Estlibris, ki jo je pred nedavnim izdalo Založništvo tržaškega tiska. Na večeru, ki ga je priredil Inštitut za družbeno in versko zgodovino, sta o zbirki spregovorila prof. El-vio Guagnini s Tržaške univerze in urednik zbirke Miran Košuta. Uvodoma je predavatelja in žal maloštevilno občinstvo, v veliki večini so to bili le naši ljudje, pozdravil ravnatelj Inštituta Fulvio Salimbeni, ki je Poudaril pomembnost knjižne zbirke, ki želi nuditi italijansko govorečemu prebivalstvu možnost, da pobliže spozna slovensko in slovansko literarno ustvarjanje in izročilo. Sledil mu je profesor Elvio Guagnini, ki je podrobneje analiziral predstavljene knjige. Zbirko sestavljajo štiri knjige. Zbirko esejev "Trubar, Kosovel, Kocbek e altri saggi sulla lettera-tura slovena" je napisala Marija Pirjevec, ostala leposlovna dela pa so zbirka poezij Srečka Kosovela "Fra il nulla e Tinfinito" v prevodu Gina Brazzodura, prevod povesti Franceta Bevka Mrak za rešetkami (italijanski prevod Ezia Martina se glasi "Crepus-colo") in roman Vladimira Bartola Alamut", za prevod katerega je poskrbel Arnaldo Bressan. Guagnini je dejal, da želi ZTT s predstavljeno zbirko ponesti slovensko leposlovje daleč v italijanski svet. Število slovenskih del, ki so bila do sedaj prevedena v italijanščino, je dejal Guagnini, je vsekakor preskromno, da bi lahko poznali pomembnost slovenske kjižev- nosti. Nova zbirka naj bi to vrzel vsaj delno odpravila. Predstavljena dela so nedvomno pomemben delček slovenske književne ustvarjalnosti, načrti ZTT-ja pa gredo v pravo smer. Prav o načrtih našega založništva je nato spregovoril urednik zbirke Miran Košuta, ki je med drugim dejal, da je zbirka le del širšega programa. Sedanjo knjižno zbirko bodo v kratkem obogatila še nekatera druga prav tako zanimiva dela. V letošnjem letu bodo namreč izšli v italijanskem prevodu še delo Vuka Stefanoviča Karadžiča "La Serbia e 1'Europa", knjiga prof. Jožeta Pirjevca 'Tito, Stalin e 1'Occidente ter zbirka 40 poezij Simona Gregorčiča. ZTT bo med drugim založilo tudi slovenski prevod Dantejeve "Božanske komedije". Na sliki (Foto Čubej): posnetek s petkove predstavitve; (z leve proti desni) Miran Košuta, Elvio Guagnini in Fulvio Salimbeni. Na števerjanskem županstvu so se v prejšnjih dneh sestali pokrajinski odbornik za javna dela Gianfranco Dei-ust, števerjanski župan Ivan Humar in občinski odbornik za javna dela Koršič ter tehniki Občine in Pokrajine ter inž. Valentini, ki so mu poverili izdelavo načrta za obnovo števerjanskega dela ceste vina in češenj. Na srečanju so se dogovorili o postopku za čimprejšnjo uporabo 300 milijonov lir, ki jih je Dežela dodelila za prve posege na tej cesti, tako da ne bi skorajšnji razpust izvoljenih organov povzročil dodatnih zamud. Dogovorili so se, da bodo del razpoložljivega denarja namenili izplačilom za že pred skoraj 20 leti razlaščene površine ob takratnem širjenju ceste. Preostali denar bodo uporabili za ureditev odseka med Bukovjem in Jazbinami, kjer je temeljito popravilo najbolj nujno. Obnovili in utrdili bodo cestišče, odtočne jarke in drugo. Izvršilni načrt bo najkasneje do 20. t.m. moral odobriti števerjanski občinski svet. Takoj zatem ga bodo posredovali pokrajinskim uradom, da bo lahko postopek stekel tuvi v času obnove uprav. Na srečanju so izrekli željo, da bo to omogočilo čimprejšnjo ureditev ceste, tako da bo lahko nato postala pokrajinska, kot je že sklenila goriška pokrajinska uprava. V četrtek uradna predstavitev letošnjih sejemskih manifestacij Dvajset let sejmov v Gorici V Gorici bomo letos praznovali 20 let sejemskih prireditev. Prvi sejem Espomego (ki so ga letos delno preimenovali v Expomego) so namreč priredili leta 1971 z namenom, da bi pospešili gospodarsko sodelovanje in izmenjavo s sosednimi Jugoslavijo, Avstrijo in Madžarsko. Sejemske prireditve so se nato obogatile še s novimi pobudami ter pritegnile še druge razstavljavce. Letos napovedujejo še nadaljno obogatitev sejemskega sporeda, tudi z namenom, da bi počastili okroglo obletnico. Sejemski koledar bodo predstavili v četrtek ob 18. uri v konferenčni dvorani razstavišča predsednik Trgovinske zbornice Enzo Bevilacgua, predsednik Sejemske ustanove Maurizio Tripani in podpredsednik deželne uprave Gioacchino Francescutto. Napovedujejo vrsto novosti, ki naj bi popestrile in obogatile spored goriških sejmov. Prva bo že ob letošnjem Expomegu, ki ga bodo razširili tudi na Tržič, kjer bo v in ob kanalu Valentinis na ogled sekcija pomorske opreme in plovil Exponautica. * Za slovenske žene in dekleta na številnih družabnih prireditvah Osmi marec: predvsem praznovanje . Tudi goriška slovenska dekleta in f^ne so veselo praznovale 8. marec -Mednarodni dan žena. Sinoči so se Vr-novke zbrale v domačem kulturno-"Portnem središču, Sovodenjke v do-Mači gostilni pri Francetu, Doberdob-'ce pa v telovadnici osnovne šole. Naša dva zgornja posnetka (Foto Čubej) pa sta s četrtkovih prireditev v goriškem Kulturnem domu (levo) in domu na Bukovju (desno). V Kulturnem domu v Gorici se je zbralo kar 120 deklet in žena. Za pri- jetno razpoloženje je poskrbel Sten Vilar, ki je vodil več duhovitih igric. Tako so se ženske pomerile med seboj v streljanju enajstmetrovk (mini mun-dial) in v spretnostnem plesu z balončki. Seveda ni manjkalo dobre glasbe in prisrčne zabave. V domu na Bukovju je bilo prav tako prijetno. Zbrane žene, med temi je bila tudi 83-letna Polda Koren, je uvodoma nagovoril števerjanski župan Humar, nato so člani doberdobskega ansambla Krucenal band poskrbeli za ples in duhovite dovtipe. kavarna slaščičarna OVe/vmaio Claudio Cozzutti - Elena Devetak OB NEDELJAH ODPRTO GORICA - Tel. 521522 Ul. Garzarolli 195 ŽENSKI BUTIK Sum GORICA - Ul. Boccaccio 2 Tel. (0481)33224 NOVI MODNI ARTIKLI POMLAD 1990 KROJI ZA MOČNEJŠE POSTAVE vmodvva KMIM five 0'clo c k dela ffecTaoi (^L&(5Lu^J mode in italy —---— - Zapojmo pesem... v Sovodnjah Sovodenjska dekleta se bodo po skoraj štirih letih ponovno predstavila domačemu občinstvu s pevskim večerom "Zapojmo pesem...". Prireditev, ki bo v petek, 16. marca, ob 20.30 v Kulturnem domu v Sovodnjah, se pomensko precej razlikuje od prvega samostojnega koncerta "Kaj ti je deklica". Tokrat ne bodo pevke v celoti izvajale novih, komaj izpiljenih pesmi, ampak bodo predstavile partiture, ki so jim bile v zadnjih letih najbolj pri srcu. Gre predvsem za pesmi dveh sodobnih skladateljev, prof. Stanka Jericija in Ignacija Ote, ki sta v repertoarju Sovodenjskih deklet najbolj zastopana. Prof. Jeri-cijo je lani ob priložnosti 100-let-nice rojstva Petra Butkoviča — Domna uglasbil tri njegove poezije, Ignacij Ota pa je tonsko opremil poezijo Franja Rojca 'Pozimi na Krasu". Petkov večer se nam torej prikazuje kot nekaka zahvala in počastitev v pevski obliki, hkrati pa kot prijetno in prijateljsko srečanje v domačem krogu. Da bo večer še popolnejši, bodo dekleta prepletala pesmi z verzi: poleg Župančiča, Kosovela in Petra Butkoviča bo imela na odru osrednje mesto poezija naše pesnice Ljubke Šorli. S tem se bodo tudi v Sovodnjah poklonili njeni 80-letnici. Na večeru nastopajo: Nada Devetak, Sonja Pelicon, Danila Pete-jan, Valentina Milocco, Nadja Fajt, Tatjana Cotič, Irena Gulin, Alenka Florenin, Majda Pelicon in Tanja Kuzmin. Vodi Sonja Pelicon. m pnesTimm ■ Do trideset milijonov lir, ki jih boš lahko vračal z ugodnimi mesečnimi obroki v časovnem roku do štirih let i V prvem letu boš brezplačno razpolagal z vrsto posebnih zavarovanj, ki smo si jih zamislili v sodelovanju s S Al (0481) 387333 NEPOSREDNA ZVEZA PRESTIAUTO Posebna telefonska številka, na kateri boš dobil katerokoli pojasnilo 33 3 Banca Agricola Kmečka banka Gorica Abonmajski koncert Glasbene matice Dinamično uravnotežen in zvočno poln nastop Nastop štirih slovenskih glasbenikov mlajše generacije v Kulturnem domu v Trstu v okviru abonmajskih koncertov Glasbene matice v sodelovanju z deželnim sedežem RAI v Trstu, je pričaral maloštevilnim poslušalcem zanimivo in prijetno srečanje z glasbo 20. stoletja. Zanimivo zato, ker smo slišali novejšo skladbo Nenada Firšta (kompozicijo je študiral na Akademiji za glasbo v Ljubljani) - Symposion za violino, violončelo, klavir in klarinet in Ouatuor pour la lin du temps za violino, violončelo, klarinet in klavir Olivierija Messiaena - glasbo, ki jo na naših koncertnih odrih redko slišimo; prijetno zato, ker so violinist Volodja Balžalorsky (1956), čelist Andrej Petrač (1962), klarinetist Jurij Jenko (1963) in pianist Bojan Gorišek (1962) pokazali visoko umetniško raven kot posamezniki in pri skupni igri. Firštova učinkovita kompozicijsko sodobno oblikovana kratka skladba Symposion je bila le uvod in psihološka priprava poslušalcev na poslušanje za izvajalce in publiko zahtevne Messiaenove glasbe, ki je nastala med vojno v času skladateljevega ujetništva. Messiaen je iskal in v svojih skladbah uporabljal vedno nova glasbeno izrazna sredstva in izkustva, da je v glasbi z njimi upodobil svojo z verskimi čustvi prepojeno notranjo vizijo življenja. Ustvaril je svoje glasbene lestvice - moduse, iz katerih je oblikoval ne samo melodije, ampak tudi harmonije. Zato je izvajanje njegove glasbe intonančno zelo zahtevno, prav tako so za izvajalce zahtevni sestavljeni in gibki ritmi, za katere je skladatelj dobil navdih (tudi melodični) ob poslušanju ptičjega petja. Zaradi tako izvajalsko zahtevne partiture smo na trenutke slišali na koncertu intonančno in ritmično neskladje, kar pa ni kvarilo splošnega glasbenega vtisa. Posebno moramo pohvaliti izvedbo tistih stavkov, kjer so člani kvarteta nastopili kot solisti (Brezno ptic - klarinet, Slavospev Jezusovi večnosti - čelo, Slavospev Jezusovi nesmrtnosti - violina). Njihova igra je bila, kot tudi igra klavirja, nad povprečjem slovenske glasbene poustvarjalnosti. Interpretativno je Messiaenova skladba izzvenela kot celota, čepraV je sestavljena iz osmih čustveno različnih glasbenih izpovedi. Mladi glasbeniki so se poglobili v skoraj popolno, serialno organiziranost glasbenega tkiva in z zvoki oblikovali čas, ki je v sebi povezoval sedanjost, bodočnost in preteklost. Kljub temu, da je dvorana Kulturnega doma za poslušanje glasbe akustično neprimerna, je kvartet zvenel zvočno polno in dinamično usklajeno. MIRKO SLOSAR Ob nastopih na tekmovanju gojencev v Sloveniji Žagarjeva nagrada šoli Glasbene matice Republiški odbor za podeljevanje Žagarjevih nagrad in priznanj v Ljubljani je na svoji seji 8. februarja t. 1. sklenil podeliti Žagarjevo priznanje za dolgoletno in uspešno delo na vzgojno-izobraževalnem področju Glasbeni matici v Trstu. Slovesna podelitev nagrad in priznanj bo 16. t. m., ob 11. uri v Okrogli dvorani Cankarjevega doma. Za najvišje republiško priznanje za pedagoško delo je bila Glasbena matica izbrana med sedmimi predlaganimi kolektivi (za 3 priznanja). Individualne nagrade bo prejelo 7 izbranih med 23 predlogi. Istočasno, ko bo ta naša zaslužna glasbena šolska ustanova prejemala to visoko priznanje, pa bodo njeni gojenci sodelovali na 19. republiškem tekmovanju glasbenih šol Slovenije, ki bo v petek 16. in v soboto 17. t. m., v Titovem Velenju, v nedeljo 18. t. m., ob 14. uri pa v dvorani Slovenske filharmonije v Ljubljani. Prireditelji tekmovanja so Zveza društev glasbenih pedagogov Slovenije, Skupnost glasbenih šol Slovenije in Glasbena šola »Fran Korun-Koželj-ski« iz Velenja. Skupno bo nastopilo 191 gojencev iz 32 šol. Med gojenci Glasbene šole GM iz Trsta se bodo v petek, 16. t. m., prvi predstavili člani Kvarteta v sestavi David Žerjal in Maila Ozbič - violini, Vasja Legiša - violončelo in Claudia Sedmach klavir v 2. kategoriji (srednje šole). Izvajali bodo W. A. Mozarta Sonato da Chiesa v C-duru KV 336 za dve violini, čelo in klavir ter A. Dvoraka Bagatelles op. 47 (Allegro scherzando in Canon (Andante con moto). V soboto, 17. t. m., bo, vedno v 2. kategoriji, nastopil pihalni trio GM v sestavi Marko Štoka - klarinet, Francesco Furlanich - fagot in Erika Buzečan - flavta pod mentorskim vodstvom prof. Petra Filipčiča. Izvajal bo Osterčev Trio (Tempo di marcia, Tranquillo-vivo-tranguillo, Allegro) ter Mayrovi 2 bagateli, nato pa v dopoldanskem in popoldanskem delu tekmovanja še dva klavirska dua šole GM v sestavi Beatrice Zonta in Vesna Zupin ter Jana Radovič in Marko Sancin, oba dua iz razreda prof. Aleksandra Rojca. Klavirski duo Beatrice Zonta - Vesna Zupin bo nastopil v 3. kategoriji (višja stopnja oz. druga stopnja akademije) bo v prvem dopoldanskem delu izvajal Bachov Drugi koncert za dva čembala (v priredbi za klavir), v drugem popoldanskem delu pa novo skladbo tržaškega komponista G. Corala Mo- dulazioni za klavir 4-r'očno ter Stravinskega Three move-ments from Petrouchka (Russian dance-Petrouchka, The shrove tide fair). Klavirski duo Jana Radovič-Marko Sancin, ki nastopa v 2. kategoriji (srednja šola) pa bo v popoldanskem delu izvajal Debussyjevo Petite suite (En bateau-Cor-tage-Menuet-Ballet) iz Lutoslawskega Variations on a the-me by Paganini. Na ljubljanskem delu tekmovanja v veliki dvorani Slovenske filharmonije pa se bo v nedeljo, 18. t. m., ob 14. uri, predstavil Šolski godalni orkester GM pod vodstvom prof. Boruta Logarja. Izvajal bo Vivaldijevo Simfonijo v C-duru (Allegro-Adagio-Allegro) in Gadejevo v Lovčevi priredbi Akvareli za komorni orkester (Elegija-Scherzo-Canzonetta-Noveletta). Skupno z našim orkestrom bo v 1. kategoriji (nižje šole) nastopil še Komorni orkester iz Kranja, v 2. kategoriji (srednje šole) pa Simofnični orkester srednje glasbene šole iz Ljubljane. Tekmovanje se bo zaključilo ob 17. uri z nastopom najboljših solistov in komornih skupin z velenjskega dela tekmovanja. Dodati pa moramo, da se bosta na letošnjem tekmovanju predstavila še dva druga naša mlada instrumentalista, čeprav ne direktno kot gojenca šole GM v Gorici oz. Trstu. Tako bo pod imenom glasbene šole v Sežani nastopila v ■ Velenju v 2. kategoriji (srednje šole) hornistka Manuela Carli-Kralj, ki deluje v Trebčah v okviru godbe na pihala Parma. Njen učitelj je Leander Pegan, v Velenju jo bo pri klavirju spremljala Katarina Velkovska. Pod imenom glasbene šole GM iz Gorice pa bo v 1. kategoriji (nižje šole) nastopil trobentist Aljoša Gergolet, ki je sicer član godbenega društva v Doberdobu. Njegov učitelj je Miloš Rijavec, pri klavirju pa ga bo spremljala Katja Lavrenčič. Na vseh dosedanjih tekmovanjih gojencev glasbenih šol Slovenije so se gojenci šole plasbene matice vedno dobro odrezali in potrdili visoko pedagoško raven njenih profesorjev; verjamemo, da bo tako tudi tokrat, čeprav bo konkurenca huda, saj je tudi splošna raven glasbenega šolanja na Slovenskem na visoki ravni. (jk) Pogovor z režiserjem nove premiere SSG Markom Sosičem »Razbojniki iz Kardemome« v veselje najmlajših Slovensko stalno gledališče je med redkimi, ki vsako leto uvrsti (in realizira) v svoj repertoar tudi predstavo za najmlajše oziroma mladinsko igro. V tej sezoni je osnovnošolskim otrokom že ponudil pravljico, v sredo zjutraj (najbrž) pa bo premiera ambicioznejšega projekta, in sicer delo švedskega pisatelja Thorbjorna Egnerja z naslovom »Razbojniki iz Kardemome«. Nekaj. besed o tem in drugem sva spregovorila z Markom Sosičem, ki je podpisal režijo nove mladinske igre SSG. Skoraj bi rekel, da si se specializiral za »mladinske režije« v SSG. Rad bi pa vprašal, kako je prišlo do tega novega projekta za igro? Tekst je seveda izbralo umetniško vodstvo gledališča, čeprav sem imel svoje predloge, ki pa niso prišli v poštev. »Razbojnike iz Kardemome« je pred leti igralo Mladinsko gledališče iz Ljubljane in kaže, žal predstave nisem videl, z velikim uspehom. To seveda na neki način pogojuje tudi našo izvedbo tega besedila in ne moremo mimo misli, da bi bilo to naše delo manjši uspeh. Pri tem pa moramo upoštevati, da smo hitro vskočili v realizacijo, ker bi želel, da bi študirali pozneje, razne okoliščine pa so spodbudile takojšnjo realizacijo. Kdaj naj bi bila ta takojšnja realizacija? V sredo. Skratka, delovni čas za študij dela, ki naj bi zapolnilo eno jutro zanimanja mladih, ni bil obilen. Je to narekovalo morebitne poenostavitve? S številom vaj sem najbrž v normi, čeprav me moti, da ni bila mogoča neka večja kontinuiteta pri postavljanju igre. Torej, pogrešam to »stalnost«, ki bi jo hotel za kakršnokoli predstavo. Kljub temu pa skušam maksimalno izpolniti to, kar sem si postavil za cilj, čeprav sem moral določene stvari črtati. V osnovi pa skušam ohraniti prvotno zamisel, da bi Marko Sosič bila to dinamična, v »razbojniškem« smislu akcijska predstava. Za naju najbrž dileme ni. Ampak: zdi se, da so igre za mladino nekako zapostavljene in ob strani, čeprav vemo, da jih je zelo težko uprizoriti, če ne zaradi drugega pa zaradi publike, kateri je sporočilo namenjeno. Mladi in najmlajši namreč ne prenesejo slepomišenja, v svojih sodbah in sprejemanju so zelo neposredni. V splošnem slovenskem gledališkem prostoru se je ustalila čudna logika, da se more narediti mladinsko predstavo v kratkem času, češ da je manj težavna in problematična. Ko pa bi na primer pogledali na vaje, ki jih imam in energijo, ki jo igralci polagajo v ta projekt, potrjuje dejstvo, da pobere mladinska predstava ogromno kreativne in fizične moči. V isti sapi moram reči, da je naš teater mogoče edini, ki goji to zvrst mladinskih iger, kljub temu pa je res, da ima premiera za odraslo publiko prednost, čeprav, ponavaljam, je treba tudi pri igrah za mladino veliko študija in naporov. Besedo, dve, o vsebini »Razbojnikov iz Kardemome«. Enostavno: gre za zgodbo o treh roparjih, ki se znajdejo v velikem kaosu,- kradejo, hrane nimajo več ne zase ne za udomačenega leva, ki je v hiši. Zato se odločajo za kraje, a to ni dovolj, v hiši je čedalje več škandala. Sklenejo ugrabiti žensko, ki bi jim pospravljala in čistila bivališče. Ugrabijo tetko Zolijo, staro devico, ki se na koncu izkaže za zelo strogo, razbojni- kom komandira, so nemočni in si zato želijo, da bi odšla. Sami jo potem odnesejo tja, kjer so jo ugrabili in spet začenjajo ropati, dokler jih vaščani ne ujamejo in zaprejo v ječo. Ker so razbojniki tudi glasbeniki, jim je dana možnost, da si pošteno prislužijo kruh z igranjem... Gre torej za dinamično in duhovito igro, za katero si si izbral tudi nekatere nove sodelavce. " Sceno je oblikoval Miloš Jugovič, glasbo Miran Košuta in kostume Giu-liana Gerdol. Odločili smo se za postavitev dogajanja v severno vasico v kakem norveškem fjordu, kar je seveda narekovalo določeno izbiro barv, scene in kostumov. Vse naj bi funkcioniralo v sklopu vizije predstave, ki je v velikem gibanju. Glasba je sodobna in zdi se mi zanimiva. Kaj pa je z »dinamiko« tvojega režiserskega dela? Razmišljam predvsem o tem, kako bi usmeril svoje delo, da bi nakazalo moje videnje na estetiko gledališča v celoti, a ne samo to, predvsem gre za željo in potrebo, da bi se skozi predstave kazal tudi moj odnos do življenja. Možnosti za realizacijo tega si bom moral najbrž poiskati sam, tudi zunaj tega našega prostora. Razgovor zapisal MARIJ ČUK Dijaki liceja natisnili »Pot« Pred kratkim je ponovno izšla Pot, zbornik prispevkov, razmišljanj in literarnih stvaritev dijakov liceja France Prešeren v Trstu. Da gre za ciklostilirani zbornik je res, saj je mogoče najti v Poti heterogene sestavke, predvsem pa take, ki posredujejo nekatere sfere zanimanja di: jakov samih. Na uvodnem mestu je prispevek Pozdrav dragemu gostu. Gre za slovenskega pisatelja Janka Messnerja in krajši oris njegovega dela. Še najbolj pa bi znalo pritegniti branje prispevkov Razmišljanja ob meji, ki obravnavajo usodo »dvojezičnega« mladinca v Trstu. Podpisale so se Maša Bandelj, Manica Maver, Katja Migliore in Neva Zaghet. Temu sledi vrsta literarnih izdelkov (opremljenih z originalnimi likovnimi utrinki), ki kažejo pač na intimna doživljanja mladih, a v katerih ne manjka niti kritičnih bodic na rovaš sedanjega družbenega trenutka. Zadnje strani smotrno urejenega glasila so zapolnjene s kritičnimi zapiski o koncertu, gledaliških predstavah in športu. Od petka v Ljubljani dnevi kulture Slovencev s Porabja Leto je naokrog in v ljubljanskem Cankarjevem domu bo v petek in soboto spet utrinek iz kulturnega ustvarjanja Slovencev, ki živijo izven meja Republike Slovenije. Tokrat je na vrsti slovenska narodna skupnost na Madžarskem (znano je, da se s svojo kulturno »ponudbo« po krožnem sistemu iz leta v leto predstavljajo Slovenci v Italiji in Slovenci v Avstriji). začeli' Rojaki s Porabja bodo svoje dneve v Ljubljani eli v petek ob 18. uri, ko bodo uradno odprli prireditev, čemur bo sledilo še odprtje razstave slovenskih publikacij in otroških risb. Uro kasneje (ob 19. uri) bo v mali dvorani okrogla miza o vlogi šole in cerkve pri ohranjanju narodnostne identitete. Naslednjega dne (sobota, 17. t. m.) bo najprej ob 11. uri otroška matineja z lutkovno skupino iz Gornjega senika, ki bo predstavila igrico Jožice Roš »Ujeta pesmica«. Zvečer pa bo ob 20. uri v srednji dvorani osrednja prireditev z naslovom »Komu zvoni?«. Nastopili bodo pevski zbor Avgust Pavel iz Gornjega senika, ansambel Lacija Korpiča in Ženski kvartet iz Slovenske vasi, Lutkovna skupina iz Gornjega senika in učenci osnovne šole Gornji senik. Scenarij je sestavil Rajko Stupar. Ob vsem tem bo v drugem preddverju Cankarjevega doma tudi predstavitev lončarskih del lončarja iz Virice. Tudi letos prireditev Primorska poje Kako je z letošnjo revijo Primorska poje? Tradicionalni praznik pevcev Primorske je ovit (oziroma: je bil) v neko skrivnost, ki pa ni več taka po telefonskem pogovoru, ki smo ga imeli z Ignacijem Oto od Zveze slovenskih kulturnih društev. Sicer smo že prej vedeli, da se je prireditev »poluradno« začela že pred mesecem (nastopi v Kopru, Idriji in Izoli), a to vendarle ni isto kot praznik, ki je povezoval ljubitelje petja z obeh strani meje. No, srečanje v smislu povezovanja, izmenjave in pretoka ljudi ob meji je izgubilo svoj prvotni lesk, tako da je vprašljiva sama oblika letošnje izvedbe revije, ki pa bo vendarle zaživela z nekaterimi bistvenimi »popravki«. Edina trajnejša in trdna vez s preteklostjo sta imeni uradnih organizatorjev: Zveze slovenskih kulturnih društev in Zveze pevskih zborov Primorske. Letošnja Primorska poje bo dvodelna, ali bolje rečeno— delila se bo v dva vsebinska kroga. V prvem sklopu oziroma krogu bodo nastopili vsi prijavljeni zbori z vse Primorske, vendar z bistveno omejitvijo, da bodo v Sloveniji na posameznih revijah nastopili večinoma tamkajšnji zbori, z gostovanjem enega ali največ dveh iz zamejstva, pri.nas pa bodo na šestih revijah tudi nastopili samo naši, zamejski zbori. Teh se je letos prijavilo 46, tako da so morali pri ZSKD poskrbeti za šest revij v našem zemljepisu. Vsem tem revijam bo sledila posebna strokovna komisija, ki bo izbrala kvalitetnejše pevske zbore. Ti se bodo potem jeseni udeležili drugega kroga Primorske poje. S tem se bo uveljavila neka selektivnost, ki naj bi bila spodbuda za kakovostnejše delo. Kot rečeno bo na našem področju v prvem krogu Primorske poje 6 revij, na katerih bo nastopilo po približno deset zborov, ki bodo zapeli po tri pesmi. S tem, da omenimo, da se je ta sklop revije že začel v petek v Tolminu in da se bo danes nadaljeval v Kobaridu (nastopila bosta tudi zbor Pod lipo in novoustanovljeni moški pevski zbor Matajur iz Čedada), navedimo datume še ostalih revij, s posebnim poudarkom na zamejstvu. V soboto, 17. marca, bo prva revija pri nas v Števerja-mu. 18. marca bo prireditev v Kobjeglavi (nastopili bodo pretežno zamejski zbori), nato v Grgarju (23. marca), Biljah (24. marca), Desklah (25.), Ilirski Bistrici (31.), Špetru v Benečiji (prav tako 31. marca). April bo tudi poln nastopov, že 1. na Opčinah, potem v Postojni (6.), 8. aprila v Križu, 21. v Boljuncu in zaključek naj bi bil 22. aprila v Sovodnjah ali na Vrhu. (mč) Mesto, vredno obiska, na jugu Francije Avignon: papeži in gledališče Mogočne plemiške palače, cerkve in obzidani predeli nekdanjega starega mesta so v veliko krajih Evrope med najbolj privlačnimi turističnimi točkami. Dovolj je, da pomislimo na utrjen grad Es-tensov v Ferrari ali na Dioklecijanovo palačo v Splitu. Tako je tudi v Avignonu, mestu na jugu Francije, tam kjer že čutiš, da si na Mediteranu, pa čeprav je mesto več kot 70 kilometrov oddaljeno od morja. Sodobnim ljubiteljem odrske umetnosti je Avignon znan kot kraj, v katerem se vsako leto v juliju in avgustu odvija mednarodni gledališki festival. Vsem tistim, ki so se v šolah no-cionistično učili zgodovino pa je kraj znan kot pribežališče apežev, ki so zaradi neredov v Rimu in na povabilo francoskih kraljev, šli leta 1309 v to francosko provansalsko mesto, tam zgradili veliko papeško palačo in v njej ostali do leta 1376. V teh skoro sedemdesetih letih sedež papeštva ni bil v Rimu marveč v Avignonu. Po tem letu je krščanska Cerkev bila tja do polovice naslednjega stoletja v hudem položaju, saj sta si dva papeža konkurirala kdo bo »ta pravi«. Za veliko svoje zgodovinske in turistične slave se mora Avignon Zahvaliti prav nekaj desetletjem papeškega vladanja. Mesto ima danes 170.000 prebivalcev, je ob avtocesti med Ažurno obalo (torej tudi Italijo) in Marseillom ter Parizom. Istočasno je tu speljana tudi avtocesta, ki iz Pariza (torej tudi iz Nemčije, Belgije, Holandske in Velike Britanije) pelje na mediteransko obalo Španije. Marsikdo iz večmilijonske množice motoriziranih turistov se na tej poti vsaj za nekaj ur ustavi v Avignonu. Le nekajurni postanek je v poletnih mesecih skoraj nujen, saj v času gledališkega festivala z veliko težavo najdeš prosto hotelsko sobo. Papeška palača z nekaj deset metrov visokim obzidjem dobesedno obvlada mesto, še zlasti najbližjo okolico. Mogočna gostka palača se je nekoč vsakomur, ki bi jo želel naskočiti, morala zdeti nedosegljiva. Danes je seveda odprta turističnim obiskom. Kar v njej tujca najbolj preseneti, je dejstvo, da skoro ni pohištva. Neznanci so ga odnesli v raznih časovnih obdobjih. Zob časa je načel tudi freske na velikih stenah soban. Na njih mestu so obesili razne gobeline. Le tu pa tam najdeš kak kos pohištva. V notranjosti palače, ki je sama po sebi majhno mesto, so obsežni vrtovi, ki jih tudi danes skrbno čuvajo. Na teh vrtovih in dvoriščih, kot tudi v večjih dvoranah, so v poletnih mesecih gledališke prireditve. Ob obisku Avignona si bomo seveda ogledali še kaj bolj zanimivega. Okrdg papeške palače je vse polno ozkih ulic. Tu so nekatere stavbe še iz srednjeveških časov. Marsikje, še zlasti v mestnem okraju, kjer so nekoč bile barvar-nice tekstilnih izdelkov, in kjer je bilo zaposlenih nekaj tisočev delavcev, nekatere hiše razpadajo. V precej ulicah je prepovedana vožnja z avtomobili. V trgovinicah in obrtnih delavnicah si je mogoče nabaviti vrsto spominkov in tudi izdelkov, ki jih bomo koristno uporabili na našem domu. Tudi tu, kot povsod v Provansi, ti bodo ponujali dišave, parfume in razne posušene trave, s katerimi boš lahko doma pripravil marsikatero okusno jed. Ce imaš poln mošnjiček boš v Avignonu lahko kupil marsikaj lepega in koristnega. V Avignonu seveda ne boš ostal »s trebuhom zunaj«. Francozi so znani gurmani in odlični kuharji ti znajo ponuditi veliko dobrot. Gostilnic, v katerih ti bodo postregli s tipično francosko kuhinjo, ne manjka. Če si boš zaželel kaj cenejšega, potem boš lahko šel v kitajske, vietnamske ali grške gostilne, ki tu kar mrgolijo. Iz Avignona pa ne smeš oditi ne da bi pokusil vsaj steklenico znamenitega vina chateneauf de pape. Precej boš zanjo porabil, strošek pa se bo zares izplačal. V Evropi letno 30 milijonov romarjev Nad 30 milijonov ljudi obišče vsako leto božje poti in svetišča v vsej Evropi. Polovica teh svojevrstnih turistov, ki jim, uporabljajoč star in ustaljen naziv, pravimo romarji, je Italijanov. Podatek smo dobili na letošnji turistični borzi BIT v Milanu, kjer so na posebnem posvetu preučili to svojevrstno in pomembno obliko turizma. Na tem posvetu so tudi preučili pobude v dvanajstih italijanskih mestih, kjer bodo tekme svetovnega nogometnega prvenstva. Tudi škofije se vključujejo v akcijo pridobivanja turistov za to priložnost. Za katoliško cerkev turizem pomeni predvsem nuditi verski sprejem tujcem. V vsej Evropi romarski turizem narašča. V italijanskih svetiščih so v zadnjih letih zabeležili kar 30 odstotni porast obiskov. Po nekaterih ocenah vsako leto 60 odstotkov Italijanov obišče vsaj eno romarsko pot. Vse to je pozitivno, so povedali v Milanu, če upoštevamo, da se dandanes le ena tretjina Italijanov redno posveča verskim opravilom. Največ romarjev prihaja v cerkev sv. Antona v Padovi, kjer zabeležijo vsako leto tri milijone obiskov. Seveda je veliko več turis-tov-romarjev, ki pride v Rim. Vendar v Rimu niso statistike možne, ker tujci obiščejo razne cerkvene stavbe v Rimu, predvsem baziliko sv. Petra. Največ romarjev potuje vsako leto v Lurd in sicer kar 5 milijonov. Od teh sta kar 2 milijona Italijanov. Tudi pariško katedralo Notre Dame obišče vsako leto veliko romarjev, vendar le teh ni mogoče ločiti od navadnih turistov, ki si hočejo ogledati to lepo stavbo. Manj čarterjev Švedska-Itaiija Manj turistov na Jadranu zaradi pojava alg ne skrbi samo italijanskih gostincev marveč tudi tuje tour operaterje. Na Švedskem so zelo zaskrbljeni, ker bo iz te države prišlo v Italijo manj turistov, imeli bodo torej manj čarterskih poletov. Zmanjšanje Zaslužka seveda skrbi tamkajšnje tour operaterje in lastnike letal, kot tudi vse druge, ki so soudeleženi v tem poslu. Najbrž bo letos kar 40 odsto ^anj čarterskih poletov iz Šved-ske v Italijo. Padca zanimanja ni ža druge sredozemske dežele. V Grčijo potuje 25 odstotkov Švedov. Dočim je zanimanje za taka Potovanja v Španijo ostalo nespremenjeno, narašča zanimanje *a čarterska potovanja v Turčijo. ra država je v zadnjih letih ved-d° bolj privlačna za vse Evropejca Švedskem se je sicer ohra-dtlo zanimanje za potovanja v druge italijanske dežele, še zlasti obisk zgodovinskih mest. V te , aJe pa Švedi zelo radi potujejo ‘ddividualno. V soboto, 17. marca, bodo v Celovcu, na tamkajšnjem razstavišču, odprli sejem z naslovom GAST '90. To je sejem posvečen gastronomiji in turizmu. Sejem prirejajo letos že 22. zapovrstjo in je mednarodnega značaja. Sejem GAST bo trajal tja do 22. marca. Na sejmu bodo gostinci našli naprave, ki jih potrebujejo v svojih obratih. Veliko zanimivega pa bodo na tem sejmu našli vsi tisti, ki jih zanimajo avstrijska kulinarika in avstrijska turistična ponudba še posebej. Na razstavnem prostoru 30.000 kv. metrov bo prisotnih nad 600 tvrdk. Trideset odstotkov razstav-Ijalcev je iz tujine. Na lanskem sejmu so imeli 50.000 obiskovalcev. V dneh sejma bodo na sejmišču strokovna srečanja. O sejmu je pred nekaj dnevi v Vidmu italijanske novinarje seznanil direktor celovškega sejmišča dr. Pawlik. To je bila tudi priložnost, da so bili novinarji seznanjeni tudi z obojestranskim turističnim prilivom med Avstrijo in Italijo. Kot je dobro znano Avstrijci že vso povojno dobo trumoma prihajajo na od- dih v Italijo. V zadnjem času se je razvila posebna oblika turizma. Ob koncu tedna številni Korošci prihajajo po nakupe v Videm. Še zlasti oblačila so pri nas cenejša kot v Avstriji. Korošcev je vsako nedeljo veliko tudi v gostilnah v Kanalski dolini. Veliko Avstrijcev prihaja na počitnice na Južno Tirolsko. Oskrba in postrežba sta pri tamkajšnjih nemškogovorečih prebivalcih podobna kot v Avstriji, cene pa so precej nižje kot v Avstriji. Kljub višjim cenam gostinskih storitev v Avstriji pa se število Italijanov, ki letujejo v Avstriji, veča iz leta v leto. Avstrijska zgodovinska mesta, kot so Dunaj, Salzburg in Graz, so zelo privlačna. Italijane zanimajo tudi kulturni dogodki, prav tako tudi naravne lepote na avstrijskem podeželju. Zaradi tega so lani v Avstriji imeli kar 30 odstotkov več turistov iz Italije kot leto prej. To je bil hkrati najvišji odstotek priliva turistov iz tujine. Na celovškem sejmu bo govor tudi o teh vprašanjih. Kogar zanimajo počitnice v Avstriji bo v paviljonih našel veliko zanimivega. Nemški turisti so letovanje na jadranski obali odpisali Italijanski Jadran: predvidevanja so katastrofalna w Nemški turisti so s svojega turističnega ze-ocj Mda izbrisali italijansko obalo na Jadranu obs,.enetk do Polotoka Gargano. O krajih na tej a9ot ne n*česar več slišati". To je žalostna Pgstovitev direktorja letoviščarske ustanove v Giuseppa Nicolinija. Znano je, da so itali-2V ^.turistični delavci v zadnjih mesecih bili v republiki Nemčiji in v Avstriji, kjer so vSp ®2ali naravne lepote krajev ob Jadranu in tat; t r*;e v zvezi z obrambo proti algam. Rezul-obiskov so baje zelo negativni. 9osr> tIlnenju turističnih operaterjev smo pred iraa °^arskim zlomom italijanskega turizma, ki svet.^jrgo največjo razpoložljivostjo ležišč na gla ' tik za ZDA. V nevarnosti je obstoj 10.000 v Za k,,?111 mabh hotelskih objektov. Ne gre samo ^Nnjk^ke na Jadranu, marveč tudi za tiste v rij er, j ^ deželah, kjer se ustavljajo turisti, name-[ha Jadran. hliŽj,^1* so na italijanski obali Jadrana imeli pri-* talij. ^ odstotkov manj nočitev kot leto prej. “ttski turisti so sicer prišli v tolikšnem ali še večjem številu kot v prejšnjih letih, v odstotkih veliko večji pa je bil osip tujcev, še zlasti Nemcev in Avstrijcev. Letos jih bo še manj, zaradi tega v teh krajih pričakujejo kar 30 do 35 odstotkov manj turistov in nočitev. Nemci in Avstrijci so odpovedali skoro vse rezervacije. Sem sodijo tudi tiste velike turistične agencije, ki so s hoteli na Jadranu sodelovale dolga desetletja. Italijani upajo, da bo letos prišlo več Angležev, Francozov in tudi Italijanov. Angleški in škotski tour operaterji se sicer niso še izrekli o tem, da bi poslali več turistov v kraje ob Jadranskem morju. Čakajo na konec marca, ko jim bodo tisti hotelirji, ki niso uspeli prodati svojih zmogljivosti, nudili boljše, cenejše pogoje. Angleži, ki so jih Španci razočarali, sicer gredo na krajše počitnice, sedem- ali desetdnevne. Niso kot Nemci, ki, vsaj kar se tiče odraslih, v enem samem kraju preživijo kar tri tedne. Obale na Jadranu so iz svojih seznamov izbrisali tudi Švicarji, Švedi in Finci. Podobne izjave kot direktor letoviščarske ustanove v Pešam je dal tudi njegov kolega v Senigallii (pokrajina Ancona) Vincenzo Savini. Ta meni, da se bo ohranil le kongresni turizem. Cene na Jadranu bodo letos zelo nizke. Na tirenski obali Apeninskega polotoka so zvišali cene in so že prodali vse svoje zmogljivosti. Savini sicer meni, da je pojav alg samo postavil v ospredje negativno plat turizma na Jadranu, ki je bil vezan samo na nemškogovoreče turiste. Bolj optimistične izjave je dal zastopnik ENIT v Nemčiji Claudio Bonvecchio. Po njegovem mnenju je kriza prihoda nemških turistov v Italijo bila napovedana že pred leti. Pred petnajstimi leti je povprečni nemški turist preživel v Italiji na počitnicah 18 dni. Lani je število teh dni padlo na 5,8 dneva. Nemške turiste bolj kot kdajkoli prej zanimajo eksotični kraji. Tour operaterji jih pošiljajo v te kraje, ker so tudi tamkajšnji hoteli v nemški lasti. Vsemu temu je treba dodati, da se mladi zelo pozno odločajo kam bodo šli letovat. Ni več v modi že na jesen ali na zimo rezervirati počitnice. Narašča število individualnih potnikov, še zlasti takih, ki gredo na pot z osebnim avtomobilom. Največ teh gre v druge evropske države, mnogi bodo nenajavljeni prišli v Italijo. Po mnenju Giorgia Rossa, predsednika združenja hotelirjev v Caorlah, je treba vsemu temu dodati še dejstvo, da bodo tudi drugi nemški turisti, enako kot tisti iz drugih evropskih držav, letos v velikem številu potovali na evropski vzhod. Direktor letoviščarske ustanove v Caorlah Gaetano Bandolin pa je povedal, da so pri njih povabili na enotedensko brezplačno letovanje tisoč turistov iz držav Vzhodne Evrope. Upajo, da si bodo na tak način pridobili naklonjenot turistov iz Vzhodne Evrope, ki bodo, po liberalizaciji in ko bodo imeli za to potrebni denar, v vedno večjem številu prihajali letovat v italijanske kraje. Podobne pobude so sprejeli tudi v drugih italijanskih letoviščih ob severnem Jadranu. Danes uvodna dirka v formuli ena Dež prekrižal račune V moški odbojkarski C-2 ligi Vse naše šesterice uspešne PHOENIX (Arizona) — Vse leto v Phoenixu namerijo dva centimetra dežja ali tudi manj. Včeraj pa ga je bilo v izobilju in je marsikomu, še posebno Ferrariju, prekrižal račune, da bolj ne bi mogel. Nihče ni izboljšal v petek doseženih časov (edino spremembo je prinesla izključitev Alliota, ki je tako omogočila Italijanu Capelliju, da so ga vključili v startno listo). Na dež so bili namreč vsi nepripravljeni, začenši s hišami, ki tekmovalce oskrbujejo z gumami. Gume za mokra cestišča so sicer imeli, a daleč od dirkališča v prepričanju, da ne bodo rabile. Poleg tega so bila tudi vozila pripravljena za suh teren in časa, da bi lahko spet vse spremenili, je bilo premalo. Zlasti razočarani so bili pri Ferrariju, pri katerem so imeli za sabo zelo uspešno vrsto poskusov in so si že od letošnje uvodne tekme v formuli ena veliko obetali. Vsekakor Mansell ni obupoval: »Pazil bom, ker na tej progi zadostuje najmanjša napaka, in že imaš avto na kosih (to se je včeraj zgodilo Schneiderju na arrowsu). Delo, ki smo ga med zimo opravili, pa bi le moralo obroditi sadove.« Spomnimo se samo, da je lani v Budimpešti Mansell startal na 12. mestu, a je potem zmagal. Za danes izvedenci napovedujejo lepo sončno vreme. Na dirko nestrpno čakata zlasti Martini in De Cesaris, pa tudi Aleši, ki se za svoj odličen čas imajo zahvaliti odličnim gumam Pirel-li. Edino vprašanje je, če so te gume tudi za dirko tako dobre kot za poskusne vožnje. STARTNI VRSTNI RED: 1. Berger (mclaren) T28"664; 2. Martini (minardi) 1'28"731; 3. De Cesaris (dallara) 1'29"019: 4. Aleši (tyrrell) 1'29"408; 5. Senna (mclaren) l'29"431i Piguet (be-netton) 1'29"862; Prost (ferrari) T29"910; 8. Grouillard (osella) 1'29"947; 9. Boutsen (williams) r30"059; 10. Mo-dena (Brabham) T30"127; 11. Nakajima (tyrrell) 1'30"120; 12. Patrese (williams) 1’30"213; 13. Larini (ligier) 1'30"424: 14. Barilla (minardi) 1'31''194; 15. Bernard (lola larousse) r31"226; 16. Moreno (eurobrun) r31"247); 17. Mansell (ferrari) T31"363; 18. Suzuki (lola larousse) T3T’414; 19. Donnelly (lotus) 1'31"650; 20. Schneider (arrows) 1'31"892| 21. Al-boreto (arrows) T3T948; 22. Nannini (benetton) T31"984; 23. Foitek (Brabham) 1'32"398; 24. Warwick (lotus) 1'32"400; 25. Gugelmin (march) (T32"904); 26. Capelli (march) 1'33"044. Niso se uvrstili Johansson (onyx), Morbidelli (dallara) in Lechto (onyx). Triumf vozil lancia ESTORIL — Avtomobilski rally po Portugalski, druga preizkušnja svetovnega prvenstva, se je končal z zmagoslavjem vozil Lancia: zasedla so vseh prvih pet mest, kar se na na ral-lyjih za SP še ni zgodilo. Zmagal je Biasion, sledijo pa: 2. Auriol (Fr.) po 2'36"; 3. Kankkuhen (Fin.) 5T1"; 4. Cer-rato (It.) 16'26"; 5. Biča (Por.) 27,27"; 6. Mikkola (Fin.) 30'24'j 7. Recalde (Arg.) 34’22"; 8. Duez (Bel.) ford. Med piloti vodi Auriol s 35 točkami pred Biasio-nom (32), Cerratom (20), Sainzom (15) in Kankkunenom (12). Na lestvici avtomobilskih hiš ima Lancia 40 točk, Toyota 17, Mazda 12, Ford 4 in Peugeot 2. Italijanska košarkarska A-2 liga Marr - Stefanel Pm jugoslovanska košarkarska liga Brez presenečenj Včeraj so odigrali nekaj tekem 20. kola prve jugoslovanske košarkarske lige. Presenečenj ni bilo, čeprav je bilo nekaj izidov tesnih. VČERAJŠNI IZIDI: Vojvodina - Partizan 85:83 (39:33); Gibona - Zorka 100:97 (50:44); Sloboda Dita - Novi Zagreb 82:67 (33:22). DANAŠNJI SPORED: Jugoplastika - Bosna (po TV ob 17.00); IMT - Smelt Olimpija (ob 19.00). Odbojkarji Philipsa v evropskem finalu ADSTELVEEN — Odbojkarji Philipsa iz Modene so si zagotovili vstop v finale evropskega pokala prvakov. Včeraj so namreč v polfinalu gladko premagali CSKA iz Sofije s 3:0 (15:7, 15:4, 15:12). Philips se bo danes pomeril v finalu s francosko šesterko Frejus, ki je včeraj v polfinalu premagal Palmo s 3:0 (15:9, 15:5, 15:1). Nogometni turnir under 18 TRST — Italija A, amaterska repre-zentaca Italije, SZ in Jugoslavija so polfinalisti drugega mednarodnega turnirja under 18 za dežele, ki se te dni odvija v naši deželi. V Tolmeču je namreč Italija A z 2:0 premagala Bolgarijo, v Ronkah so amaterji Italije izenačili s FJK z 0:0, Jugoslavija pa je v Sesljanu remizirali s ČSSR z 1:1. Polfinalni srečanji bosta na sporedu jutri in sicer v Krminu Italija A - SZ in v Fontanafreddi Italija amaterji - Jugoslavija. Rominger še vodi ISOLA DEL LIRI — Na 4. etapi kolesarske dirke od Tirenskega do Jadranskega morja (Salerno - Isola del Liri, 200 km) je v sprintu zmagal Italijan Massimiliano Lelli. Na skupni lestvici še vedno vodi Švicar Rominger v času 10.35'47". Sledijo: 2. Jaskula (Pol.) po 2T4"; 3. Steiger (Švi.) 2'23"; 4. Deli-on (Fr.) 2'25"; 5. Roosen (Bel.) 2’29"; 6. Kelly (Ir.) 2'30"; 8. Fondriest (It.) 2'41". Zmaga Chiappuccija MANDELIEU — Na 7. etapi kolesarske dirke Pariz - Nica je zmagal Italijan Chiappucci. Skupna lestvica je naslednja: 1. Indurain (Šp.) 26.35'46"; 2. Roche (Ir.) po 15"; 3. Fignon (Fr.) 19"; 4. Leblanc (Fr.) 53"; 5. Boyer (Fr.) 1'00"; 7. Argentin (It.) T07"; 8. Chiappucci (It.) T20". RIMINI — Tržačane čaka danes težka ovira na njihovi poti v A-l ligo. V Riminiju bodo namreč igrali porti Marru, ki se bori proti izpadu in ima zelo »sitno« igro. San Benedetto pa bo nastopil doma proti solidnemu Jolly-colombaniju in mora seveda zmagati, če hoče sploh še upati na rešitev. DANAŠNJI SPORED A-2 LIGE: Alno - Ipifim; Filodoro - Garessio; Bra-ga - Hitachi; Banca Popolare - Glaxo; Teorema - Kleenex; Annabella - Fan-toni; S. Benedetto - Jollycolombani; Marr - Stefanel. Košarkarska A-l liga Zmaga domače Viole REGGIO CALABRIA — V anticipi-rani tekmi italijanske košarkarske A-l lige je v Reggio Calabrii domača Viola premagala Messaggero iz Rima z 98:92 (51:54). V vrstah domačih je bil najboljši Caldwell. Na drugem antici-piranem srečanju pa je Phonola iz Ca-serte doma premagala Knorr iz Bologne z 88:73 (50:51). DANAŠNJI SPORED A-l LIGE: Ari-mo - Philips; Enimont - Ranger; Sca-volini - Paini; Panapesca - Vismara; Benetton - Cantine Riunite; Irge -Nentroroberts; Viola - Messaggero. Datumi kvalifikacijskih tekem Evropa ’92 RIM — Včeraj so v Rimu določili datume kvalifikacijskih nogometnih tekem za evropsko prvenstvo leta 1992, v kateri nastopa italijanska reprezentanca. Datumi so sledeči: 17. 12. 1990: Madžarska - Italija; 3. 11.: Italija -SZ; 22. 12.: Ciper - Italija. 1. 5. 1991: Italija - Madžarska; 5. 6.: Norveška -Italija; 12. 10.: SZ - Italija; 13. 11.: Italija - Norveška; 21. 12.: Italija - Ciper. Svetovni naslov Klimovi in Ponomarenku HALIFAX — Včeraj sta na svetovnem prventsvu v umetnostnem drsanju sovjetska tekmovalca Marina Klimo va in Sergej Ponomarenko osvojila svetovni naslov v plesnih parih. Tesno sta prehitela Francoza Isabello in Paula Ducnesnaya. Italijana Calegarijeva in Camarlengo sta zasedla deseto mesto. Ženska odbojkarska C-l liga Končno zmaga borovk BOR ELPRO - PERONI TRŽIČ 3:0 (15:8, 15:7, 15:7) BOR ELPRO: Nacinovi, Maver, Fo-raus, Stopper, Fučka, Grbec, Až-man.Vitez, Gregori in Vidali. Pregovor pravi, da ima strah velike oči, toda za srečanje med Borom Elpro in ekipo Peroni iz Tržiča ta modrost ni veljala. Odbojkarice iz Tržiča so v povratnem srečanju pokazale s Tržačankami bore malo in doslej osvojene štiri točke najbolje pričajo, da v tej konkurenci nimajo obstanka. V prvem srečanju z našimi odbojkaricami so izbojevale v treh nizih 23 točk, tokrat pa samo eno več. Za samo delni boljši us-eh se morajo zahvaliti zapisnikarju, i se je na začetku drugega niza pošteno zmotil, ko je bilo v resnici 2:0 za Bor Elpro je točko prisodil nasprotnicam. Naše so potem izbojevale še tretjo točko, a žal je na zapisniku pisalo 2:1 za Peroni. Kljub tej nevšečnosti so gostiteljice imela stalno vajeti igre v svojih rokah, saj so v prvem nizu hitro povedle z 8:2 in potem še izdatneje z 12:2. V končnici niza so gostje razliko nekoliko omilile, a glede na izredno slab sprejem niso zmogle preko osmih točk. Po omenjenem zapletu v začetku drugega niza je bilo nadaljevanje izenačeno do sedmice. Z dobrim sprejemom zadovoljivo igro v obrambi in še posebej učinkovitim napadom so spravile na varno tudi drugi set in s tem tudi končno zmago. V zadnjem setu so bile nasprotnice povsem dotolčene, saj so gostiteljice povedle s 14:4 in na koncu prepustile se tri točke nasprotnicam. Bistveno je dejstvo, da sta predragoceni točki ostali doma in da so naše odbojkarice prekinile serijo porazov in s tem tudi krizo v vse bolj krčevitem boju za obstanek. Zmaga s Peroni-jem je izredno dobrodošla in najboljša spodbuda za nadaljevanje prvenstava, a s tem nasprotnikom bodo bržkone zmagali tudi drugi neposredni tekmeci Bora Elpro, ki se borijo za obstanek. BOR CUNJA AVTOPREVOZ - LIBERTAS TURJAK 3:0 (15:10, 15:11, 15:9) BOR CUNJA AVTOPREVOZ: Giacca, Aiello, Marega, Stančič, De Carli, Starc, Meton, Budin, P. R. Pernarčič. Čeprav poškodovani Aiello sploh ni stopil na igrišče, so borovci brez večjih težav izbojevali še dve prvenstveni točki. Tekma sama ni bila kaj prida zanimiva, saj nasprotnik ni bil dorasel gostiteljem, ki niso zaigrali tako, kot znajo. Skozi vse srečanje so borovci poskušali zaigrati nekoliko bolj zbrano, ker ni bil skromen nasprotnik najboljša spodbuda za to. Nemogoče bi namreč bilo, da bi iz Trsta odnesel točki. Tekma je bila torej za »avtoprevoznike« samo zahtevnejši trening in je dokazala, da se lahko veteran Giacca še vedno povsem enakomerno kosa z marsikaterim podajačem v C-2 ligi. (Igor). MEBLO IMSA - INTREPIDA M ARI ANO 3:2 (15:8, 10:15, 13:15, 15:9, 15:10) MEBLO IMSA: Vogrič, Rajko in Diego Petejan, Buzzinelli, Superga, Koršič, Lutman, Aleš in Mitja Feri. Po sinočnji zmagi so plavo-rdeči lahko zadovoljni samo z osvojenimi točki, ne pa s prikazano igro. Domačini so začeli tekmo v velikem slogu in z lahkoto osvojili prvi set. V drugem in tretjem setu pa so popustili na celi črti, saj so stalno grešili kot za stavo. V četrtem setu pa je stopil na igrišče trener Petejan, ki je zaigral zelo dobro, predvsem v polju. Ekipa je tako zaživela in z lahkoto osvojila tekmo. V delno opravičilo za bled nastop je dejstvo, da je ekipa nastopila brez Lavrenčiča in Tomšiča in da nista Koršič in Mitja Feri med tednom trenirala, (zip) PAV REMANZACCO - OLVMPIA GORICA 0:3 (10:15, 8:15, 6:15) Tokrat so igralci 01ympie zaigrali eno svojih najboljših tekem v letošnjem prvenstvu in čisti rezultat 3:0 v gosteh je realna slika igre na igrišču. Naši so namreč gospodarili v vseh elementih igre. Najboljše je deloval blok, ki je bil praktično brezhiben. Dober je bil napad, odličen sprejem, posebno pohvalo pa zasluži igra v polju, kjer so "plavi" praktično polovili vse, kar se je poloviti dalo. Domačini so bili proti taki 6lympii brez moči in čeprav so do danes imeli dve točki več na lestvici, so morali priznati premoč Goričanov. S tako igro bo goriš-ka 01ympia še marsikateri ekipi v tem prvenstvu prekrižala račune. Najbolje je treba pohvaliti dva igralca 01ympie in sicer podajača Iva Cotiča, ki je kot rezervni podajač, praktično zaigral celo tekmo in se zalo izkazal, v bloku pa je bil Damjan Dornik, ki se je izredno izkazal. (M. Š.) Ženska C-2 liga: le slogašice blestele SLOGA KOIMPEK - FONTANAFREDDA 3:0 (15:8, 15:9, 16:14) SLOGA KOIMPEX: Ciocchi, Fabrizi, Grgič, Kosmina, Lupine, Marucelli, Milkovič, Mijot, Sosič, Škerk, Ukmar, Žbogar. Sloga Koimpex je sinoči vknjižila 15. par točk, z gladko zmago pa je tudi ohranila svojo zelo dobro set razliko. Omeniti velja, da Martina Ukmar ves teden zaradi bolezni ni trenirala in je zaradi tega manj igrala in da na igrišče sploh ni stopila kapetanka Grgičeva. To pa še enkrat potrjuje, da Sloga Koimpex letos razpolaga z zares široko paleto enakovrednih igralk. Fontanafredda, ki se na vse kriplje bori, da bi se izognila 11. mestu, ki vodi k dodatnim tekmam za obstanek, je prišla na Opčine zelo borbeno nastrojena. Ekipa razpolaga z močnim napadom in ostrim servisom, slabša pa je njena igra v polju. To pomeni, da je treba proti njej igrati odločno in ji ne prepustiti iniciative, slogašicam je to v prvih dveh nizih tudi popolnoma uspelo. Izredno ostro so servirale in tako velikokrat že s tem elementom preprečile reakcijo gostinj. Dobro so tudi napadale in branile, tako da so hitro prišle do petnajstice. Izenačen je bil le 3. set, ko so slogašice nekoliko popustile in celo dovolile, da je Fontanafredda prva prišla do set žoge. Vendar je njeno upanje po osvojitvi niza kmalu splavalo po vodi, saj je Sloga Koimpex z ostrim servisom in organiziranim napadom tekmo osvojila. (Inka) CUS VIDEM - SOKOL INDULES 3:2 (15:2, 15:7, 10:15, 9:15, 17:15) SOKOL INDULES: Pertot, Ušaj, Kralj, Vidali, Brumat, Škerk, T. in L. Masten, Vižentin, Legiša. Sokol in CUS sta s to tekmo dokazala, da spadata med boljše ekipe tega prvenstva, čeprav lestvica, predvsem za Sokol, tega ne kaže. Tekma je bila zelo enakovredna, kar je tudi razvidno iz zadnjega seta. Nabrežinke so začele slabo, predvsem zaradi nerazpoložljivosti nekaterih ključnih igralk. Tako sta se prva dva seta končala v korist domačink. V tem delu sokolovke niso servirale kot znajo, tako da je lahko nasprotnik izvajal hitre napadalne akcije. V naslednjih dveh setih pa je prišlo do preobrata. Sokolove igralke so nadaljevale koncentrirano, servisi so spet bili močni in natančnejši, akcije v napadu pa so bile hitre in prodorne. S tako igro so Nabrežinske prisilile domačinke na 5. set. V končnici tega niza so bile Videmčanke prisebnejše in ga tudi osvojile. Če bo Sokol v nadaljevanju prvenstva igral tako kot v zadnjih treh sinočnjih setih in če bo trener De Waldenstein imel na razpolago vse igralke, bodo Nabrežinke dale svoji publiki še marsikatero zadoščenje. (VIP) Ženska D liga: Kontovelke niso zdržale DLF TRST - KONTOVEL ELECTRONIC SHOP 3:2 (15:6, 8:15, 12:15, 15:6, 15:8) KONTOVEL ELECTRONIC SHOP: Drasič, Čebulec, Conestabo, Garbini, Legiša, Grilanc, Regent, Štoka, Janežič, Jogan in Škrk. Čeprav so nastopile brez glavne podajačice Križmačičeve, so Kontovelke v srečanju z DLF iz Trsta igrale izredno zagrizeno. Po začetni tremi, ki je v največji meri botrovala prvemu delnemu neuspehu, so v nadaljevanju z organizirano igro, dobrim sprejemom, napadom in učinkovitimi servisi stanje povsem spremenile v lastno korist in povedle celo z 2:1. V nadaljevanju je žal občutno podla koncentracija in slovenske odbojkarice so zaradi številnih napak izgubile. Pohvaliti moramo Čebulčevo, ki je zelo dobro nadomestila obolelo Križmančičevo. (J. Drašič). BANCA POPOLARE TARCENTO - BREG AGRAR 3:0 (15:6, 15:2, 15:0) BREG: Pertot, Canziani, Franka, Elena in Erika Žerjal, Slavec, Debenjak, Giorgi. Brežanke so v gosteh klonile očitni premoči in višji tehniki tretjeuvrščene ekipe Tarcenta. Ko so brežanke stopile na igrišče, so jih gostiteljice dobro sprejele, saj so jim prijazno podarile mimoze. Kot je razvidno od rezultata, niso imele brežanke možnosti napada, ker so se že pri sprejemu servisa znašle v težavah-Treba pa je poudariti, da je sodnik oškodoval brežanke. (Giorgi) V košarkarski D ligi Borovci izvrstni BOR RADENSKA - MOGLIANO VENETO 92:85 (46:42) BOR RADENSKA: Arena 11 (1:2), Pieri 35 (5:9), Persi 11 (3:4), Blasina 15 (7:7), Smotlak 8 (2:2), Paulina 10 (2:2), Kneipp 2 (0:1), Kovačič, Baitz, Pertot. PON: Smotlak (40). 3 TOČKE: Pieri 2. SODNIKA: Giuliano in Borgnolo iz Vidma. Malokdo si je nadejal zmago proti močnemu Moglianu. Včerajšnji podvig pa tudi pomeni - kar je najvažnejše - da niso naši vrgli puške v koruzo in so še prepričani v obstanek v ligi. Borovci so tekmo začeli s postavo Arena, Smotlak, Blasina, Pieri in Persi. Igrali so brez zagona, a racionalno in takoj povedli (10:5). Gostje so jih dohiteli v 10. minuti (23:23). Mogliano je zatem prevzel pobudo in v 14. min. vodil s 37:27. Bati se je bilo brodoloma naših, ki pa so pravočasno reagirali in celo povedli. Drugi polčas so oboji slabo začeli. Ko so naši premostili ta neugoden trenutek, so z zbranostjo in izredno zagrizenostjo pri skoku povedli za 9 točk (58:49), vendar se gostje niso vdali in so zaostanek znižali (62:61 v 29'). Po minuti odmora so borovci ponovno vzpostavili pravo razmerje in se odlično znašli proti presing obrambi gostov po vsem igrišču. »S pristopom, ki smo ga pokazali na prejšnjem gostovanju v Latisani in tokrat doma,« je povedal trener Žagar, »je seveda veliko lažje organizirati igro. Posledica pa ie manjše število napak in to je proti rahlo nemotiviranemu Moglianu zadostovalo za točki, ki pa nam ogromno pomenita. Pohvalim vse fante za borbenost.« In res so včeraj vsi zadeli: prisotnost Kneippa je bila zaradi izkušenosti važna proti koncu tekme, Paulina je odlično igral pod košema, Persi je mirno vodil ekipo, Pieri je iztržil zelo dober izkupiček točk, Arena, Smotlak in Blažina pa so dali svoj zelo pozitiven doprinos. (U. A.) • Jadran otresli treme zaradi velike odgovornosti in z boljšo obrambo (cona 3-2) prestregli nasprotniku nekaj žog ter tudi z večjo točnostjo v napadu znižali zaostanek le na tri točke. Le škoda, da si je Battini že v 19. min. nabral 5 osebnih napak in je tako moral z igrišča. V drugem polčasu se je srečanje začelo kar dobro za naše, ki so v 24. min. zmanjšali zaostanek na samo točko razlike (43:44), v 31. pa so izenačili (59:59), da bi nato celo povedli za 3 in tudi 5 točk (72:67). Kp pa sta morala Walter Sosič in Mau-ro Čuk zaradi petih osebnih napak na klop, so gostitelji takoj znižali zaostanek in nato povedli za dve točki, ki so ju obdržali do konca sinočnjega dramatičnega srečanja. V prihodnjem kolu, v soboto, bodo jad-ranovci doma igrali z vodilnim Virutsom iz Padove, (jan) PIEROBON PADOVA -JADRAN TKB 78:76 PIEROBON PADOVA: Carnia 4 (2:2), Trivellato 19 (4:6), Ruggeri, Carniato 18 (4:8), Illotti 8 (2:3), Pinton 8, Ramigni, Pa-sini 8 (6:7), Merellini 13 (1:2), Toppello. JADRAN TKB: Crisma 6 (1:2), Sosič 2 (0:1), Čuk 22 (2:2), Pertot 2, Battini 6 (2:4), Rauber 10 (0:1), Stanissa, Daneu 28 (10:15), Lesizza, Martin Sosič. SODNIKA: Ariu (La Spezia) in Sava (iz Genove); PM: Pierobon 19:29, Jadran 15:25; ON: Pierobon 24, Jadran 28; PON: Battini (20), Walter Sosič (34), Pasini (35), Čuk (37); 3 TOČKE: Trivellato 1, Crisma 1; GLEDALCEV: 400. • Kras (21:14, 16:21, 8:21); Ravbar - Stojanova 0:2 (14:21, 8:21); Batinič - Alberto 2:0 (21:14, 21:15); Ravbar - Giussani 2:1 (21:14, 17:21, 21:15); Obad - Stojanova 0:2 (13:21, 9:21); Ravbar - Alberto 1:2 (21:16, 18:21, 18:21); Batinič - Stojanova 2:0 (21:15, 21:19); Obad - Giussani 0:2 (18:21, 14:21). ŽENSKA B LIGA: Kras Corium - Re-coaro Agostlnl Boceb 4:5; Bor Farco -Karneid 3:5; MOŠKA C LIGA: CMM -Kras 4:5. Košarkarsko promocijsko prvenstvo Poraz Cicibone FERROVIARIO - CICIBONA 93:85 *44:46> >, hu. CICIBONA: Kovačič 4, Perčič, Čehu lec 2, Smotlak 20 (8:9), Semen 4 (2:2), polis, Furlan 9 (1:2), Župpin 18 (3:6), Bab ni 18 (2:2). 3 TOČKE: Smotlak 2, Zuppin 1. { Cicibonaši so zamudili lepo priložno ' da bi ohranili 3. mesto na lestvici. Te ^ ma je bila. izenačena vse do zadnjih minut, ko je Ferroviario vodil s 84:81. 1 ^ daj pa so si domačini z delnim izidom zagotovili važni točki. . ,0. V 1. polčasu so naši stalno vodih. bro so zaključevali napade proti m^ moža obrambi. V tem delu je dobro ig ^ Barini, ki je po 3 tednih spet nastopi^, 2. polčasu pa se je Cicibona znašla v „ likih težavah proti conski obrambi slabo so metali na koš, medtem k g domačinom šlo skoraj vse od rok: Ang • je v tem delu zadel štiri trojke- [ čaka Cicibono spet težko srečanje, t° doma proti Barcolani. (A.K.) Moški super G in ženski veleslalom za SP Zurbriggen in Merlova Na petkovem občnem zboru na sedežu letoviščarske ustanove v Sesljanu Čupa pred vrsto zahtevnih nalog HEMSEDAL (Norveška) — Švicar Pirmin Zurbriggen se več kot dostojno poslavlja od letošnje sezone, ki naj bi bila zanj obenem tudi zadnja. V včerajšnjem poslednjem superveleslalomu se je znova povzpel na najvišjo stopničko in tako dosegel svojo tretjo letošnjo zmago v tej disciplini in šesto v svetovnem pokalu (skupno jih ima že 40). Švicarski as je obenem dobitnik malega kristalnega globusa v superveleslalomu in seveda tudi v skupnem seštevku svetovnega pokala, v katerem je bil že pred časom nedosegljiv. Do konca sezone manjkajo samo še tri tekme. Jutri bo v Salenu na Švedskem slalom, 15. in 17. t. m. pa bosta v Areju na Švedskem še dva smuka. VRSTNI RED: 1. Zurbriggen (Švi.) 1'05"57; 2. Alpiger (Švi.) 1'05"62; 3. Stuffer (ZRN) 1'05"80; 4. Sbardellotto (It.) r05"85; 5. Aamodt (Nor.) r05"94: 6. Mader (Av.) 1'05"98; 7. Skaardal (Nor.) 1'06"08; 8. Eberharter (Av.) 1'06"41; 9. Runggaldier (It.) 1'06"47; 10. Strolz (Av.) 1'06"48. KONČNI VRSTNI RED V SUPERVELESLALOMU: 1. Zurbriggen (Švi.) 98 točk; 2. Mader (Av.) 71; 3. Eriksson (Šve.) 61; 4. Piccard (Fr.) 52; 5. Skaardal (Nor.) 47; 6. Furuseth (Nor.) 43. SKUPNI VRSTNI RED: 1. Zurbriggen (Švi.) 344 točk; 2. Furuseth (Nor.) 228; 3. Mader (Av.) 213; 4. Bittner (ZRN) 178; 5. Strolz (Av.) 155; 6. Hoef-lehner (Av.) 139; 7. Skaardal (Nor.) 131; 8. Eriksson (Šve.) 117; 9. Accola (Švi.) 109; 10. Piccard (Fr.) 101; 11. Mahrer (Švi.) 94; 12. Tomba (It.) 91. PRAGA — Zlato odličje na svetov- , nem rokometnem prvenstvu je dokaj nepričakovano osvojila Švedska, ki gotovo ni veljala za favorita v poslednjem srečanju s Sovjetsko zvezo. Sklonjenih glav in brez kolajne so to prvenstvo zapustili Jugoslovani, ki so na zadnjem SP v Švici osvojili llar zlato. V srečanju za 3. mesto so Povsem razočarali proti Romuniji. Izredno slabi so bili v drugem polča-sui ko je v njihovih vrstah zavladala popolna tema (od 36. do 51. minute niso dali enega samega gola, nasprotniki pa kar 10). »Imeli smo izredno slab dan, vsa ekipa je odpovedala, tako da kaj več nismo mogli STRANDA — Predzadnji ženski veleslalom za svetovni pokal se je končal s tretjo letošnjo zmago Francozinje Merlove. Jugoslovanka Mateja Svet je zasedla 4. mesto, s čimer pa se je vključila v boj za kolajno v veleslalomu. Pred zadnjim nastopom v tej disciplini, ki bo v sredo, je Svetova na 3. mestu skupno z Američanko Roffovo, lahko pa se prebije tudi na drugo, na katerem je trenutno Kronbergejeva. Zlato odličje je bilo že predčasno oddano Wachterjevi. Ostale Jugoslovanke so bile včeraj slabe. Bokalova je zasedla 20. mesto, Šarčeva in Dežma-nova se nista uvrstili v finale, a Pušni-kova je padla. VRSTNI RED: 1. Merle (Fr.) 2'09"20; 2. Terzian (ZDA) 2'09"86; 3. Masnada (Fr.) 2T0"50; 4. Svet (Jug.) 2'10"76; 5. Hansen (Nor.) 2T0"96; 6. Kronberger (Av.) 2TTT6; 7. Eder (Av.) 2T1'T7; 8. Andersson (Šve.) 2T1"30; 9. Chedal (Fr.) 2T1"33; 10. Bouvier (Fr.) 2T1"67. VRSTNI RED V VELESLALOMU (po 7 tekmah); 1. Wachter (Av.) 124; 2. Kronberger (Av.) 78; 3. Svet (Jug.) in Roffe (ZDA) 74; 5. Schneider (Švi.) 57. SKUPNI VRSTNI RED: 1. Kronberger (Av.) 285; 2. Wachter (AvJ 264; 3. Gerg (ZRN) 243; 4. Walliser (Švi.) 212; 5. Schneider (Švi.) 161; 6. Merle (Fr.) 152; 7. Figini (Švi.) 134; 8. Dedler (ZRN) 125; 9. Wolf (Av.) 119; 10. Svet (Jug.) 115. PREOSTALI SPORED - DANES: Stranda (Nor.) slalom; 13.3.: Vemdalen (Šve.) slalom; 14.3.: Klovjo (Šve.) veleslalom; 16.3.: Are (Šve.) superveleslalom; 17.3.: Are smuk; 18.3.: Are slalom. pričakovati. Morda smo želeli več kot smo objektivno zmogli. V prvem polčasu je bil naš ritem dober, a nismo ga zdržali tudi v nadaljevanju. Telesno smo padli, kar so Romuni na najbolj! način kaznovali, ali bolje, najslabši za nas,« je po tekmi povedal jugoslovanski trener Pero Janjič. FINALE ZA 1. MESTO; Švedska -Sovjetska zveza 27:23 (11:12); FINALE ZA 3. MESTO: Romunija - Jugoslavija 27:21 (10:12); ZA 5. MESTO: Španija - Madžarska 23:19; ZA 7. MESTO: ČSR - NDR 17:16 (8:6); ZA 9. MESTO: Francija - Islandija 29:23 (15:11); ZA 11. MESTO: Poljska - R. Koreja 33:27. Petkov 18. redni občni zbor zamejskega jadralnega društva Čupe je bil v nekaterih ozirih prelomen iz najmanj treh razlogov. Tu gre za aktivno in odločujočo angažiranost društva v bodoči projekt Sesljanskega zaliva, razbohotenje tekmovalne mladinske dejavnosti in za stvarno povezovanje in sodelovanje z vodilnimi predstavniki italijanske jadralne zveze FIV. Sicer pa je predsednik Marino Košuta v tem oziru v svojem govoru med drugim povedal sledeče: »V osrednje vprašanje preureditve Sesljanskega zaliva in zagotovitve naših interesov smo vložili ogromno energij, dela in časa. Na preko tridesetih izrednih sestankih in srečanjih smo pozorno in kar se da strokovno spremljali pester razvoj dogodkov, o poteku katerih smo dvakrat seznanili članstvo na razširjenih sestankih ter redno obravnavali na sejah odbora... Pri obravnavi tega, za nas življenjsko pomembnega vprašanja, smo razvili želo dobre delovne odnose z upravo devinsko-nabrežinske občine, lastništvom Sesljanskega zaliva, družbo Fin-sepol, z načrtovalci studia Renzo Piano, s sosednjim društvom Pietas Julia in z obema združenjema za zaščito interesov lastnikov jadrnic v Sesljan-skem zalivu...« »V okviru Čupine društvene dejavnosti,« je še povedal Marino Košuta, »smo lepo uveljavili naš klub tudi v Italijanski jadralni federaciji FIV in z drugimi sorodnimi društvi v XI. coni, ki sega od Milj do Chioggie, kar potrjuje tudi današnja prisotnost uglednih predstavnikov zveze prof. Arriga Mar-rija in ing. Franca Molette, kar nam je v posebno čast in zadovoljstvo...« Košuta je še poudaril: »Razgibanost in dinamičnost mladinske športne dejavnosti je Čupi že prinesla nekatere dobre tekmovalne rezultate. Povečanje števila mladih jadralcev nam daje upati, da bomo v naslednjih sezonah ob vestnem in strokovnem vodstvu društvenih mladinskih trenerjev Poljšaka in Kojanca imeli tudi na tem področju lepa zadoščenja...« Predsednica občnega zbora Marija Marc je nato poklicala za mikrofon tajnika Klavdija Cibica, vodjo športne dejavnosti Igorja Bogatca, blagajnika Marka Kojanca, člana nadzornega odbora Karla Mezgeca, nakar so bili na sporedu pozdravi gostov. Zelo zanimiv in spodbuden je bil govor devinsko-nabrežinskega župana Bojana Brezigarja. Obširneje je poročal o napredovanju del v Sesljanskem zalivu, ki se bo v kratkem spremenil v sodobno turistično središče, v katerem mora imeti Čupa tisto važno mesto, ki ji pritiče. Predsednik XI. cone Franco Moletta je prinesel pozdrav vseh okoliških društev, a predsednik Košuta ga je nagradil z društvenim znakom. Odgovoren za mladinsko dejavnost pri FIV Arrigo Marri pa je svoj poseg predvsem osredotočil na uspehe, ki so jih v zadnji sezoni dosegli Cupini najmlajši tekmovanci, ki so se že podali na razna conska tekmovanja in državna prvenstva. Občni zbor so nato še pozdravili odbornica za kulturo in šport pri devin-sko-nabrežinski občini Marinka Terčon, predsednik ZSŠDI Odo Kalan, podpredsednik TPK Sirena Livio Per-tot in predsednik KD I. Gruden in ŠD Sokol Pavel Vidoni. Sledila je daljša razprava, v katero so posegli Niko Kosmina, Vinko Oz-bič, Volpi, Karlo Mezgec, Ivo Magajna, Andrej Vuga, Aleksij Bezin, Grilanc, Valter Reščič, Klavdij Cibic, Egon Kraus in Egidij Martelanc, predsednik Košuta pa je sproti odgovarjal na vprašanja in skušal razjasniti stališča društva do nastalih problemov. Rdeča nit razprave je seveda bil predvsem problema Sesljanskega zaliva in Čupine vloge v njem, bodoče usmeritve društva samega, športne dejavnosti, nove gospodarske računice in drugega, stalno pa je prevladovalo trezno in stvarno mišljenje, ne pa fantazijski poleti, ki lahko v današnjem trenutku samo škodijo, (dj). Zaradi premajhne udeležbe Odložili občni zbor ŠD Primorec 24. občni zbor ŠD Primorec iz Trebč je v petek zvečer ostal le želja odbora. Obetal je dobro, saj je bil sklican v Ljudskem domu, ki je sicer še v fazi dopolnjevanja gradbenih del, je pa bil tradicionalno praktični in afektivni center vasi. Ta okoliščina naj bi v bodoči sedež domačega športnega društva privabila večje število vaščanov. Bližina pomembnega cilja (dograditev Ljudskega doma) pa se je izkazala premajhna motivacija za udeležbo. Predsednik Berto Čuk je z zagrenjenostjo ugotovil, da si ob majhni udeležbi članstva ne more prevzeti odgovornosti pri odločanju nadaljnjega delovanja in je zato občni zbor odložil ter ga hkrati sklical za petek, 16. marca ob 20. uri, vedno v Ljudskem domu v Trebčah. Oborniki SD Primorec pri tem upajo, da bo navezanost na domačo stvarnost le prišla na dan in da se bo občnega zbora udeležilo večje število vaščanov, s čimer bodo odboru dali moralno podporo za pobude, ki so na programu za bližnjo prihodnost. Na svetovnem rokometnem prvenstvu Švedska presenetila SZ Jugoslavija šele četrta r 1. jugoslovanski nogometni ligi Danes v Ljubljani Olimpija - Partizan . v ospredju današnjega 23. kola v 1. Ngoslovanski nogometni ligi bo v PfPredju derbi med Crveno zvezdo in J^sjdukom. Med najbolj zanimive tek-J16 tega kola sodi tudi gostovanje Par-lzana v Ljubljani. Nogometna zveza 0e se boji incidentov in je od vodstva !Jbrnpije zahtevala poostrene varnos-, 116 ukrepe. , Današnji spored: vojvodina - v elež, Sloboda - Vardar, Spartak - Že-Jezničar, Dinamo - Osijek, C. zvezda -_ ®jduk, Olimpija - Partizan, Sarajevo “Orač, Budučnost - Rijeka. n ^ včerajšnji anticipirani tekmi je ad s 3:0 (2:0) premagal Radnički. Koper doma proti Radniku Koper — Rumeno modri igrajo da-8 (ob 14, uri) prvo domačo tekmo v .Pomladanskem delu prvenstva v tret-s^Soslovanski nogometni ligi. Po ne-StnK em Porazu pred tednom dni v Pari ududi trener Branko Zu- jOj” Pred gostovanjem Radnika opti-Vrfiv. ■ 0 razpoložen, saj se v ekipo PirOt0 TriPar' Cepovič, Volk in Pa h zaradi dveh rumenih kartonov Voiu Počival Ban. Verjetna postava: ZUlf.' Cepovič, Poljšak, Galič, Voljč, tai ’ Sabadin, Benedejčič, Tripar, Be-J « Breznikar. (Kreft) T 14^ srJfKSiRENA sobo?oa’„da, b° 13- rednl obč •duha m" na pomorske Začeti,.: Miramarskem drevo 'n obk&b j?0' url v Prvem red- „,.,v drugem sklicanj lladzor>^0ritev’ Poročila gla Tn -»o*93 °dbora, razprava PriTM^JCORICA »urisica društva. V: ralci"1"*0 vpiše od 2 do 5 ig * erarLSm^° blti vPlsanl V današnjem 27, kolu prve italijanske nogometne lige Bo Juventus premagal Milan in »rešil« prvenstvo? TURIN — Derbi današnjega 27. kola italijansk nogometne A lige bo v Turnu, kjer se bo Juventus, ki je trenutno v izredni formi, pomeril z vodečim Milanom, ki pa v zadnjem obdobju ne igra najbolje. V sredo je namreč komaj rešil neodločen izid v pokalni tekmi z Malinesom, pred tednom dni je komaj doma premagal zadnjeuvrščeriega Ascolija, na prvem Finalnem srečanju za italijanski pokal pa se je v Turinu komaj rešil prav proti Ju-ventusu ter z izredno težavo in dokajšnjo mero sreče iztržil sicer ugoden 0:0. Milančani upajo tudi tokrat v tak izid, sicer a jim tokrat ne bo lahko. Obe ekipi osta igrali nepopolni. Drugouvrščeni Napoli bo brez Carece, vendar pa z Maradono, igral v Lecceju. Ta ekipa ima vrsto odličnih posameznikov, vendar pa ni trenutno v formi, tako da Bigonova vrsta računa na celotni izkupiček, ki mu lahko še edini zagotavlja upanje v končni uspeh. Inter bo igral doma proti prerojeni Veroni, Udinese pa bo igral skoraj »tragično« tekmo proti Cremoneseju. Jasno je, da morajo Furlani izkoristiti to domačo tekmo, če si hočejo izboriti obstanek v ligi. DANAŠNJI SPORED (ob 15.00): Ascoli - Cesena; Atalanta - Lazio; Bologna - Fio-rentina; Genoa - Bari; Inter - Verona; Juventus - Milan; Lecce - Napoli; Roma -Sampdoria; Udinese - Cremonese. Italijanska B liga Sprejet priziv Parme Triestina v Messini MILAN — Novica dneva je prav gotovo odločitev disciplinske komisije italijanske nogometne zveze, da sprejme priziv Parme v zvezi s srečanjem te ekipe z Reggino. Ta tekma se je zaključila z izidom 2:1 za Parmo, vendar pa je disciplinska komisija ta izid spremenila v 0:2 za oste, ker so domači navijači zadeli z ne-im predsmetom nasprotnikovega igralca Cascioneja. Spremenjena lestvica je sedaj na vrhu, kamor spadata obe ekipi, sledeča: Torino in Piša 36, Cagliari 34, Pescara 32, Parma in Ancona 30, Reggina 29, Triestina in Reggiana 27 itd. Triestina pa bo igrala v Messini proti istoimenskemu moštvu, ki ga trenira Adriano Buffoni in se bori proti izpadu. Tržačani, ki bodo igrali brez poškodovanih Romana in Lerde, računajo na neodločen izid. DANAŠNJI SPORED (ob 15.00): Avelli-no - Catanzaro; Barletta - Parma; Brescia - Reggina; Cosenza - Ancona; Foggia -Pescara; Messina - Triestina; Monza -Como; Padova - Torino; Piša - Licata; Reggiana - Cagliari. ’ Današnji športni spored Radia Opčine Športni program za današnjo oddajo Racfia Opčine Od nedelje do nedelje je sledeč: na sporedu bodo direktni prenosi treh nogometnih tekem iz amaterskih lig: iz Trebč Vesna - Paviese, iz Padrič Gaja - Junior Aurisina in iz Repna Krasa - Opicina. Iz Doma pristaniških delavcev Eravatti bomo poročali o zimskem balinarskem turnirju, ki ga organizira ZSŠDI. Nato bomo predvajali še prispevke o Jadranu, ki je igral v Padovi ter o prvoligaški tekmi Krasa v namiznem tenisu. Na sporedu bo še intervju z novim predsednikom Poleta Marinom Kokoroycem ter prispevek z občnega zbora JK Čupa. Jutri pa bo ob 18. uri redni tedenski športni komentar. FIAT - ZASTAVA - ALFA - LANCIA DANES NEDELJA,! 1. MARCA 1990 NOGOMET 1. AMATERSKA LIGA 15. v Gorici, na Rojcah: Juventina Radenska - Costalunga 2. AMATERSKA LIGA 15.00 v Trebčah: Vesna - Paviese; 15.00 na Proseku: Primorje - Santa Maria; 15.00 v Bazovici: Zarja - San Vito. 3. AMATERSKA LIGA 15.00 v Repnu: Kras - Opicina; 15.00 na Padričah: Gaja - Junior Aurisina; 15.00 v Dolini: Breg - Primorec; 15.00 v Fossalo-nu: Fossalon - Mladost; 15.00 v Sovod-njah: Sovodnje - S. Lorenzo. NARAŠČAJNIKI 10.30 V Pierisu: Pieris - Juventina; 11. v Dolini: Breg - Campanelle NAJMLAJŠI 10.45, Ul. Alpini na Opčinah: Opicina -Primorje ZAČETNIKI 10.30 v Bazovici: Zarja Adriaimpex -Soncini A; 11.15 v Ul. Carsia: Breg -CGS; 12.15 na Proseku: Primorje - Mon-tebello. ODBOJKA 2. ŽENSKA DIVIZIJA 11.00 v Trstu, 1. maj: Bor - Le Volpi B. UNDER 16 MOŠKI 10.30 v Repnu: Sloga - Pallavolo Trst, 10.30 v Gorici, Kulturni dom: Val Tekno Progres - Pallavolo Acli Ronchi. UNDER 16 ŽENSKE 10.00 v Gorici; slovenski goriški športni center: 01impya - Agoresf. UNDER 14 ŽENSKE 9.30 v Trstu, 1. maj: Bor Friulexport B -Sokol. KOŠARKA 1. MOŠKA DIVIZIJA 15.00 na stadionu 1. maj: Bor - Basket trieste; 11.00 v Nabrežini: Sokol - Plum-bers. DEŽELNI KADETI 11.00 V Naselju sv. Sergija, Ul. Forti: Latte Carso A - Breg. DEŽELNI MLADINCI 9.00 v Miljah, Ul. D Annunzio: CGI -Kontovel Techna; 11.00 na 1. maju: Cici-bona - Staranzano. PROPAGANDA 13.00 v Ul. Frescobaldi: Radioguattro -Sokol. ROKOMET MOŠKA C LIGA 11.30 v Padovi: Čellini - Kras Tromac. in za tuje znamke avtomobilov UPRAVA: Ul. sv. Frančiška 38 Ul. Marconi 6 - Tel. 775483-4 TRST - Tel. 768667 - 772002 ^TRIESTE USATO DIRETTO^&zvt NEPOSREDNA PRODAJA RABLJENIH AVTOMOBILOV - TRST Nov način prodaje ali nakupa rabljenega avtomobila, kamperja ali motocikla brez posrednikov direktno privatnik - privatniku • parkirišče za vozilo, neposredno dogovarjanje med teboj in kupcem • takojšen servis ACI pri prepisu lastništva, možnost takojšnjega finansiranja (c.r.t) in zavarovanja (MEIE Ass.) • nasveti in pomoč na mestu samem pri mehaničnem in električnem preverjanju vozila. TRŽAŠKI VELESEJEM DATUMI RAZSTAV: 17.-18. marecf7.-8. april, 5.-6. maj URNIK: od 10. do 19. ure. Namestitev vozila na sejmišče od 8. ure dalje. Za obiskovalce vstop prost. INFORMACIJE tel. 040/44110 Naročnina: mesečna 20.000 lir - celoletna 240.000 lir; v SFRJ številka 4,- din (40.000,- din), naročnina za zasebnike mesečno 70.- din (700.000.- din), polletno 390 - din (3.900.000,- din), letno 780.- din (7.800.000,- din). Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska, Trst 13512348 Za SFRJ: žiro račun 51420-603-31593 ADIT 61000 Ljubljana Glcnarjeva 8 - telefon 329761 Oglasi: ob delavnikih trgovski 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 80.000 lir; finančni in legalni oglasi 1 modul (šir. 1 št. viš. 23 mm) 120.000 lir; mali oglasi 850 lir beseda. Ob praznikih povišek 20%. IVA 19%. Osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. Oglasi iz dežele Furlanije-Julijske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku PUBLIEST - Trst, Ul. Montecchi 6 - tel. 7796-688, tlx 460270 EST I, iz vseh drugih dežel v Italiji pri podružnicah SPI. primorski JL dnevnik nedelja, 11. marca 1990 TRST - Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 7796-600 - Tlx 460894 - Fax 040/772418 GORICA - Drevored 24 magglo 1 Tel. (0481) 533382 - 535723 - Fax 0481/532958 ČEDAD - Ul. Rlstori 28 Tel. (0432) 731190 Glavni urednik Dušan Udovič Odgovorni urednik Vojimir Tavčar Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG Thatcherjeva je tokrat izvala proti sebi pravi ljudski bes Protesti proti osebnemu občinskemu davku zamajali konservativno vlado »železne dame« LONDON — Prejšnjo noč so London ponovno pretresle množične manifestacije proti novemu občinskemu davku (Poli tax), ki bo v Angliji in Wallesu stopil v veljavo s 1. aprilom. V Brixtonu in Lambethu se je protest izrodil v prave ulične spopade s policijo, tako da so še celo laburisti, ki so v začetku podprli ljudski protest, zbali ljudskega srda proti predsednici britanske vlade Thatcherjevi. Novi davek bo prizadel predvsem revnejše sloje s številnimi družinskimi člani, ker bodo davek odmerili po osebi, ne da bi upoštevali dohodka. Nič čudnega torej, da je najhujši protest izbruhnil prav v omenjenih londoskih mestnih četrtih. Tu namreč živi največ temnopoltih in azijskih priseljencev, ki imajo številne družine in nizke dohodke. Vodja laburistov Neil Kinnock je obsodil organizatorje protesta, ki se po njegovem »igrajo revolucionarje na koži navadnih meščanov«. Liberalec Paddy Ashdown pa je ob tem zahteval, naj laburisti izključijo tiste svoje poslance, ki nočejo obsoditi izgredov. Thatcherjeva pa je na televiziji zanikala govorice, da so jo njeni ministri skušali prisiliti, da se umakne. Kljub temu pa se govorice nadaljujejo, tako da je tudi konservativni dnevnik Dai-ly Telegraf zapisal, da se bo »železna dama« umaknila s političnega prizorišča jeseni, ko bo dopolnila 65 let. Nedvomno je najboljši pokazatelj upadanja ugleda Thatcherjeve britanski funt, ki je včeraj doživel pravi polom, saj je zgubil tri točke v primerjavi z ameriškim dolarjem in dve glede na zahodnonemško marko. Borza je nekako vzdržala izgnbe, a v gospodarskih krogih se že slišijo zahteve, da bi se morala Thatcherjeva umakniti predno bo prepozno. Ljudski protest pred Lambeth Town Hallom v Londonu (Telefoto AP) Novinarja obsodili na smrt LONDON — Britansko zunanje ministrstvo je sporočilo, da so v Iraku obsodili na smrt iranskega državljana Farzada Bazofta, ki je kot novinar poročal za Observer. Bazoftu je sodilo bagdadsko revolucionarno sodišče, ki je obsodilo na 15 let zapora tudi britansko bolničarko Dap-hno Parish. Oba sta obtožena vohunstva. Bazoft naj bi si prislužil smrtno kazen, ker je zbiral podatke za članek o nesreči v tovarni orožja pri Bagdadu. V nesreči naj bi umrlo 700 oseb. Novinar je bil v Bagdadu gost tamkajšnjih oblasti. Z njim je bilo tudi nekaj drugih desetin tujih dopisnikov, vendar je prav njemu britanska bolničarka posredovala vest, da se je v tovrani zgodilo nekaj hudega. Iraške oblasti pa trdijo, da sta oba vohuna na izraelskem plačilnem seznamu. Britanci so odločno protestirali in prosili sodnike za pomilostitev zunanjega dopisnika. Proti marihuani $ šminko št. 22 WASHINGTON — Kako si zamišljate najučinkovitejški strup, ki uničuje nasade marihuane, ne da bi pri tem - tako vsaj zagotavljajo producenti - onesnaževal okolja? Prav gotovo ne kot barvilo, ki ga redno uporabljajo pri sestavi rdeče šminke. V sleherni torbici boste v ZDA lahko brez težav našli primerek ali dva »rdeče barve št. 22«, če pa bi prav s tisto barvno sestavino poškropili nasad marihuane, bi se prav govoto začudili, ko bi opazili, kako rastlinice hirajo. Vse rastlinice, ki jim barvilo ne pride do živega, in kaže, da jih ni veliko, pa zadobijo ljubko rdečo barvo, tako da jih je mogoče opaziti tudi na razdaljo. Slovenska volilna kampanja poteka umirjeno strpno in v duhu dialoga brez žaljivih tonov BLED — V hotelu Jelovica je bila v četrtek zvečer konvencija gorenjskih socialistov. V salonu hotela je podpredsednik^ republiške konference Socialistične zveze Viktor Žakelj predstavil gorenjske kandidate za osrednji družbenopolitični zbor in kandidate za nove župane gorenjskih občin. Vse ob diskretni spremljavi citer, ob citatih iz programa stranke in ob izbranem, pazljivem občinstvu. Na Gorenjskem bodo izvolili sedem članov - parlamentarcev v družbenopolitični zbor in po njihovem prikazu razmer je kot na dlani tudi problematika Gorenjske, razvite regije, ki pa ni brez problemov. Govor je bil o težavah kranjske industrije in nujnosti, da se z večjo strokovnostjo dvigne na višjo kvalitetno raven, v ospredju so bili tudi problemi šolstva o nujnosti višje ravni srednjega šolstva z učinkovitimi gimnazijami, problemi invalidov, o človeških odnosih, kmetijstvu, ekologiji in seveda razvoju gorenjskega turizma, gradnji veleblagovnice ob gradeči se turistični avtocesti. Splošni vtis je izredno pozitiven, ta slovenski predel je v nespornem razvoju, kljub trenutnim pa tudi nekaterim strukturalnim težavam. Takih in podobnih konvencij, zborov, volilnih in kandidacijskih sestankov je po Sloveniji vsepovsod polno. Za vse, pa naj jih prireja Demos, ali peterica strank sestavnih delov Demosa, naj so v režiji mladih liberalcev, Socialistične stranke, kjer prevladujejo srednja bolj zrela leta, ali agilni Ribičičevi in Kučanovi prenovitelji, prav za vse je značilna visoka kulturna, civilizacijska in splošno človeška raven. To je volilna kampanja, vendar ne ona bučna in pogosto žaljiva, ki smo jo navajeni v Italiji. Slovenija ustvarja novo kulturo razgovora, medsebojnih odnosov, ki je prav zaradi pomanjkanja neposredne tradicije še posebej presenetljiva. Na Gorenjski se utrjuje mnenje o zmagi Demosa. Razmerje sil se presenetljivo premika na področje »ne«, k onim, ki zanikajo večino starega. Mnogo je najbrž razlogov in predvsem prihajajo do izraza nekatere povojne napake, brutalne konfiskacije, razlaščanja, grob odnos do kmeta, likvidacija male industrije in obrti. Do izraza pa prihajajo tudi gorenjske značilnosti, ko se ve, kaj se ponudi, toda ko je ponujeno in porabljeno pa je treba pošteno plačati. Pa vendar, so prisotne tudi močne obratne tendence po ustaljenem in po mirnem prehodu. Na Bledu je bila izredno obiskana volilna skupščina, na kateri so vo-lilci odobrili kandidaturi Kučana in Pučnika. Bilo jih je kar 306, Kučan je prejel 198 glasov, Pučnik pa samo 92. Nekaj podobnega se dogaja po vsej Sloveniji, to je zanimiv znak, nikakor pa ne dokončen, niti odločilen. Blejska konvencija se je končala s kratkim za govorom akademika, podpredsednika in predvsem pesnika Cirila Zlobca, ki prav osmemu marcu na čast govori ženskam o ljubezni. BOGO SAMSA Nesreča nad Lockerbiejem tragična ameriška Ustica WASHINGTON — V Italiji se sorodniki žrtev nesreče nad Ustico borijo za resnico že dolgih deset let, pri tem pa ne smemo pozabiti na drugo skupino sorodnikov, ki še niso dobili odgovora na vprašanje, kako je mogoče, da je kar 270 oseb izgubilo življenje na letalu Pan Am, ko pa so bile ameriške oblasti pravočasno obveščene o načrtovanem atentatu. Afera Lockerbie se vleče od decembra 1988. leta, ko je nad Škotsko eksplodiral v zraku jumbo Pan Am, ki je letel na progi Frankfurt-New York. Število žrtev je bilo izredno visoko, vendar vsekakor ne pretirano, če pomislimo, da je bilo na krovu jumba še veliko praznih mest, kar je povsem neobičajno za predbožični čas. Prav glede tega so sorodniki žrtev zahtevali, naj jim'kdo obrazloži, kako to, da ni bilo na krovu letala niti enega ameriškega državljana, ki bi se vračal iz SZ. Odgovor so dobili včeraj, ko je pred predsedniško komisijo o aferi Lockerbie, pričal Reymond Smith, ugledni zastopnik ameriškega veleposlaništva v Moskvi. Smith je pod prisego izjavil, da so veleposlaništvu sporočili, da dve osebi, ki sta politično zelo blizu Abu Nidalu, pripravljata protiame-riški atentat. Za to naj bi se poslužil Finke, ki naj bi postavila bombo na letalo Pan Am. Sporočilo je bilo tako natančno, da SO v njem omenili celo progo. Smith in njegovi kolegi so nemudoma obvestili Američane, ki so bili v SZ, da jim grozi ta nevarnost. Tako pošteni in pogumni pa niso bili vsi, čeprav so bili g načrtovanem atentatu obveščene tudi letalske družbe in letališča. Vsi pa so »preudarno« molčali, da ne bi po nepotrebnem širili panike med potniki, ki so se pripravljali na povratek v ZDA pred božičnimi prazniki. Tako so se dajansko izognili paniki, a žal samo do takrat, ko je jumbo eksplodiral nad njihovimi bistroumnimi glavami. Pritihotapljena rimska posoda je baje jugoslovanskega izvora LONDON — Zbirka stare rimske srebrne posode, za katero v Britaniji trdijo, da so jo pretihotapili v London iz Jugoslavije, je trenutno v New Yorku in je predmet sodnega spora. Zbirko šo v New York prepeljali iz Švice, da bi jo ocenili. Libanonska vlada je od ameriških oblasti zahtevala, da prepove ponoven iznos zbirke iz ZDA vse dotlej, dokler ne bo ugotovljeno, komu pripada. Razprava bo v torek, 13. marca, pred visokim sodiščem države New York na Mannhattnu. Libanonska vlada trdi, da je srebro njeno in da je libanonsko izvozno dovoljenje ponarejeno. Britanski pravni strokovnjaki sg prepričani, da bo ameriško sodišče zavrnilo libanonsko zahtevo, saj je omenjeno dovoljenje edina stvar, ki srebrnino povezuje s to državo, če pa je ponarejeno, je libanonska zahteva brezpredmetna. Prepričani so, da bodo zbirko vrnili v Švico, kjer bo ostala, dokler je ne bodo ponudili na dražbi londonskega Sothebyja. Švicarski zakoni dovoljujejo, da je kupec »bona fide« oziroma, da je bil prepričan, da je blago, ki ga je kupil pristno, ne glede na poreklo in s tem postane trajni lastnik. V kolikor bodo srebrno posodo vrnili v Švico, bo njen zakoniti lastnik Lord Northampton, ki jo bo lahko prodal na dražbi. V britanskih krogih so presenečeni nad molkom Jugoslavije navzlic vztrajnemu pisanju časopisov in ocen Scot-land Yarda, da so srebro pretihotapili iz Jugoslavije z diplomatsko pošto in da je last te države. Ne verjamejo, da Jugoslavija ni poslala nobene zahteve v zvezi s tem srebrom, da ni navezal stikov z Interpolom ali s Scotland Yardom. Če, bodo srebro v torek iz New Yorka vrnili v Švico, obstaja nevarnost, da se bo morala Jugoslavija od dragocenosti posloviti, (dd) CTOOOI Ponovna emisija FEBRUAR ’90 CERTIFICATI DEL TESORO CON OPZIONE • CTO so šestletne obveznice s koriščenjem 19. 2. 1990 in zapadlostjo 19. 2. 1996. • Lastniki imajo možnost zahtevati predčasno izplačilo obveznic med 19. in 28. februarjem 1993 s tem da že med 19. in 29. januarjem 1993 predhodno vložijo zahtevo pri filiali bančnega zavoda Banca ddtalia. • CTO dajejo letno 12,50% bruto obresti v dveh posticipiranih šestmesečnih obrokih. • Obveznice se nudijo po fiksni emisijski ceni 97,15%. • Privatni varčevalci lahko rezervirajo obveznice pri okencih Banca dTtalia ali pri bančnih zavodih do 12. marca do 13.30. • CTO bodo razdeljene po marginalnem siste- mu (asta marginale) po ceni, ki je bila sestavljena iz vsote fiksne emisijske cene in “pravice do podpisa (diritto di sottoscrizione)”; ta vrednost je 5 stotink ali mnogokratnik. • Obveznice je treba torej rezervirati po ceni 97,15% povišani za najmanj 5 stotink; cena, ki bo iznesena na dražbi, bo objavljena v časopis-ju. • Dodeljene obveznice je treba poravnati 15. marca, po ceni, ki jo je določila dražba, ne da bi plačali kakršnokoli provizijo. • Obveznice se koristijo z 19. februarjem 1990 in je zato treba ob podpisu doplačati dozorele obresti na vrednost kupona. • Obveznice so v ponudbi v svežnjih po 5 milijonov. Rok rezervacije za občinstvo: do 12. marca Fiksna emisijska Minimalna pra- Rok Maksimalni letni donos cena v % vica do podpisa izplačila bruto v % neto v /o 3. leto 14,14 12,33 97,15 0,05 6. leto 13,62 11,89