66 M A J 2011 ALPINISTI^NA TEHNIKA S smu~mi v ledeni{kem svetu  Aljaž Anderle, Tadej Debevec Skice: Jernej Lukša hoja V na Vezi ali ne ? Osnovno ledeniško tehniko smo pred- stavili v preteklem prispevku (PV 4/11), tokrat pa se bomo posvetili po- sebnostim gibanja v ledeniškem svetu na smučeh. Te nam ob obilici snega gibanje sploh omogočajo, saj je hoja brez njih lahko prenaporna. Ne glede na to, ali jih uporabljamo za smučanje ali samo kot pripomoček za dostop pod steno, moramo upoštevati posebnosti ledeniškega sveta, predvsem morebitne razpoke. Na ledenik se zato nikoli ne odpravimo brez osnovne opreme, ki jo sestavljajo: vsaj sedežni del plezalnega pasu, najlonski trak, dve vponki ter vrvica in ledni vijak. Kadar se ob res ugodnih razmerah odločimo za giba- nje po ledeniku brez navezave na vrv, je najmanj, kar moramo imeti, t. i. reše- valna popkovina (slika 1). Popkovino izdelamo iz najlonske zanke dolžine 120 centimetrov. Namestimo jo v pas in jo nato ves čas nosimo pripeto z vponko na zgornjem delu nahrbtni- ka – najbolje na vrhu naramnic ali na ročaju med naramnicami. Popkovina je predvsem pripomoček za bistveno lažjo pomoč pri morebitnem padcu v "plitvejše" razpoke. Reševalci tako laže dosežejo padlega in ga pripne- jo na neko fiksno točko, ki omogoča nadaljnje reševanje, saj je manevrska zanka plezalnega pasu ob padcu veliko teže ali pa sploh ne dosegljiva. Takšna popkovina je tudi obvezen pripomo- ček vseh samohodcev na ledeniku, saj pogosto samo ta omogoči pomoč ob nezgodi. Po ustrezno zalitem in utrjenem ledeniku se torej lahko gibljemo na smučeh nenavezani, če pa temu ni tako in v slabših vremenskih pogojih pa je Na ledeniku FOTO: TADEJ DEBEVEC Slika 1: "Reševalna" popkovina Slika 2: Primer ledeniške navezave smučarjev Slika 3: Navezava s francoskim vozlom T urno smučanje je ena najprijetnejših oblik gorniškega udejstvovanja. Čeprav nam domače gore ponujajo kakovostne smučarske terene, nas pot kaj kmalu zanese tudi v višje gore, kjer je sezona daljša in so ture kompleksnejše. Tam se poleg nevarnosti, ki so posledica smuča- nja in stabilnosti snežene odeje, srečamo tudi z ledeniki in ledeniškimi razpokami. Res je, da so ledeniki v smučarski sezoni po navadi prekriti s snegom in je razpok manj ter da smuči nudijo pri hoji večjo podporno površino, a je na ledeniku vedno treba poskrbeti za varnostne ukrepe, ki omogočajo pomoč ob zdrsu v razpoko. 67 napredovanje bistveno bolj varno, če se navežemo. ledniška na Veza smučarje V Na enostavnem terenu in v enotni smučini je lahko v navezi tudi več smučarjev (do šest), pri čemer je se- veda treba upoštevati dolžino vrvi. Če je verjetnost padca v razpoko manjša, se lahko navežemo na razdalji pri- bližno petih metrov, tako da 50-me- trska vrv že zadostuje za navezo šestih smučarjev (slika 2). Pomembno je, da imata prvi in zadnji v navezi pri sebi dovolj vrvi, da z njo dosežeta vsaj prvega soseda v navezi. Poleg že pred- stavljenega načina (PV 4/11) se lahko pri smučanju navežemo tudi na bolj enostaven način, ki omogoča izvedbo potrebnih reševalnih manevrov – prvi in zadnji v navezi se navežeta tako, da v vponko z matico na pasu vpneta izdelano osmico na ustreznem delu vrvi. Nato na varovalni vrvi, ki gre proti prvemu sosedu, z neskončnim trakom (120 cm) izdelata francoski vozel, takoj za njim pa še vozel osmico ali šestico. Preostanek traku pospra- vita v žep (slika 3). Trak bo ob more- bitnem zdrsu nato služil kot osnovno sidrišče. Vsi vmesni člani naveze pa se lahko z vponko z matico pritrdijo na vrv. Poleg vpetja neposredno na vozel lahko uporabimo tudi "odcep" (slika 4), ki pri dolgotrajnejši hoji vsakemu članu omogoča malo več manevrskega prostora in manjše motnje pri gibanju celotne naveze. Čeprav za njegovo iz- delavo porabimo nekaj več vrvi, večja svoboda pri gibanju na dolgi turi to brez dvoma odtehta. ukre Pi ob zdrsu V raz Poko Bistvena razlika med hojo s smučmi ali brez njih se pokaže šele pri zdrsu enega od članov naveze v razpoko. Pri hoji s smučmi namreč po navadi ne nosimo v rokah cepina, s katerim zaustavimo padec in nato izdelamo sidrišče. Morebitni zdrs s smučmi zaustavimo z ustreznim bočnim po- ložajem na robnikih, ki je v dobrih snežnih razmerah zelo učinkovit (po ledu se ne gibljemo s smučmi). V pri- meru, da se gibljemo po zelo trdem terenu (ledu), je bolj priporočljivo, da smuči snamemo, predvsem tam, kjer je možnost za zdrs velika. Lahko pa imamo cepin namesto na nahrbtniku zataknjen za hrbet nahrbtnika, kjer je takoj na voljo, če bi ga potrebovali. Ko uspemo zaustaviti drsenje, vso težo prenesemo na zunanjo, dobro utrjeno smučko, drugo pa snamemo in z njo izdelamo sidrišče. To v ule- žanem snegu najlaže naredimo tako, da skozi trak francoskega vozla (slika 3) smučko z repom močno zapičimo v sneg, z malim odklonom nasproti smeri obremenitve. Smučka mora biti obrnjena z robniki proti obremenitvi, da ne poškoduje traku, zapičena pa vsaj do vezi in dobro utrjena (slika 5A). Nato s premikom navzdol počasi prenesemo obremenitev na smučko in hkrati preverjamo njeno nosil- nost. Sidrišče dokončno izdelamo tako, da na razdalji od pol do enega metra za prvo smučko zapičimo še drugo, ki je lahko še bolj odklonjena, in jo povežemo s prvo. Najbolje ju je povezati s pomožno vrvico, ki jo s kavbojskim vozlom pritrdimo na konico prve smučke in jo sidramo v višino vezi zadnje smučke (slika 5B). Za ustrezno napetost povezave lahko uporabimo napenjalni vozel. Tako izdelano sidrišče ima v prede- lanem, kompaktnem snegu veliko nosilnost, z njim pa si ne moremo pomagati v pršiču ali izjemno trdem snegu in ledu. V tem primeru upora- bimo osnovne načine izdelave sidrišč s cepinom ali lednimi vijaki. Namesto cepina lahko za izdelavo T-sidrišča uporabimo smuči, s čimer še pove- čamo nosilnost sidrišča. Med postopki reševanja in gibanja v območju razpoke ne pozabimo na stalno samovarovanje, ki ga predstavlja pomožna vrvica, vpeta v pas in fiksira- na na reševalno vrv z drsnim vozlom (Machard, prusikov vozel). V primeru, da si padli v razpoki ne more pomagati sam oziroma mu ne moremo pomagati z enostavnim potegom, ga iz razpoke dvignemo z uporabo enega od nači- nov dviganja, ki bodo predstavljeni v naslednjem prispevku. m Prispevki Alpinistična tehnika so namenjeni poznavalcem in niso vseobsegajoči. Obstaja več variant in postopkov, tu so predstavljeni le nekateri. Pravilna uporaba predstavljene tehnike zahteva ustrezno predznanje, razumevanje postopkov, varovanja in uporabe opreme. Vse to si lahko varno pridobite v različnih programih izobraževanja v okviru PZS, FŠ in pri gorskih vodnikih ZGVS. Za morebitno napačno interpretacijo in posledice avtorji ne prevzemajo nikakršne odgovornosti. Slika 4: Odcep Slika 5A: Osnovno sidrišče iz smuči (prva smučka) Slika 5B: Osnovno sidrišče iz smuči (obe smučki)