St. 89. y Gorici, v soboto dne 7. novombra 1908. Letnik X. Ixhaja TRRk torek in soboto ob 4. uri popoludne. Ako pade na ta dnuva praxnik inido dan prej ob 6. xreÖer. Staue po polti prejeman alt t Gorici na dorn poäiljan celoletno 10 K, polletno 6 R in «etrtletno J-50K. ProdajatevGorici v to- bakarnan Schwart t Šolnkih ulicah, J elleriiti t Nunskih ulicah in Le- ban na Verdijetom tekalilču po 8 Tin. ßORICA Uredniätvo in upravnlötvo ie nahajata t «Narodni tiikarni», ulica Vetturini h. It. 9. Dopite je natloriti na uredniltvo, ogiaie in naroönino pa na upravnistyo »Gorice«. Oglati «e računijo po petit- Tritah in licer ako «e tiikajo 1-krat po 14 Tin., 2-krat po 12 Tin., 3-krat po 10 Tin. Ako ie Tečkrat tiikajo, raiu- nijo te po pogodbi. Ixdajatelj in odgoTorni nrednik Anton Bavčar. Tiska „Narodna tiskarna" (odgoT. L. Lukežič). Zlobnost „Soče". Dcželnozboreki klab „S. L. S.M je izdal jaano izjaTO, t kaleri je rečeno, da klub nima najmanjie zveze i italijanskimi liberalci t d e- ielnem zboru ter je i m e n OTa1 lažnika in obrekoTalcatiste- gi, kitotrdi, dokler tega no d o k a ž e. Kaj lakega dokazati ne more nikdo, mmniciti pa kcga kake stiari, ki ni j resctfna ee prati obiekOTati. Naj „Soot" j dokaže z?ezo naifga kluba z ital. libe- . ralci, in pripoznamo se kritimi. Kajpak, j Gabrfček si je zmo izmialil sa to, ker ¦ ma je klub „S. L. S.u zasta»il rrata t j deželni (dbcr. Sedaj pa kriči po atoji | „Sočiu o tej zvezi, a dokazov za to , trditiv ni doaedaj ie natede!. Na tern fiumničenja jaše dalje in Tsako priliko j porabi, da odari po dr. Grfgorčiča, .ki ; ima tajno zvezo z Lahiu. Na, jaano in odločno izjaio kluba „S. L. S." j molči, a o ziezi pile dalje in dalje. V zidnj h iterilkab „SočV se na podel nacin zaletava v nasega Toditeija dr. Gregoröica in ga «praTlja t ztezo z xnanimi laikimi odTetniki t Goric', z dr. Venierjero, dr. Pinavčičem, dr. Čefčatijem in drogimi laikimi na- iprotniki SlotenceT. '¦ naiih listih «bo namreč priobčili med arogim tadi Bklep mettnih očetOT t mentnem «teta, i ka- terim so apremenili dosedanje ime Kornja ˇ „Piazza Kdmondo d e A m i c i 8U, ; ob enem smo tadi ožigoaali ta aklep, * katercmn ne prilrjajejo niti aami Labi. Rekli (mo, da meetni očetje 88 jako mo- ! tijo, ako mielijo, da bodo 8 takimi eklepi rešili Gorico fioančnega poioma itd. To j naie piaanje „SoČiM ni bilo po godo, ! zanirzelo je njene arednike, ko so to j čitali in »praäali se, ali «me glaailo de- ! želnozborBkf ga kloba „S. L. S.", „Gorica", pisfti proti meetnim očetom, ko so po- j sltnci kloba, iakcr trdi „Soča", zTezani j z Labi ! Zbali so Be, da bi celo priataii njih striPke teö ne terjeli t zrezo ! „Gregorčtt-Pajer", katero je (iabršček izmislil. Zato eo brž pcgrabili pisanje '¦ hGoriceu t ti zadeti ter hndobno do- ! statili, ali ni Brim dr. Gregorčiča, da je ; zvezan z dr. Venierjen», Pinafčičem in Čcščotijem, b lemi nltralaškimi odvetniki, ki poTBcd preganjajo SloTence, dražijo in bajBkajo Lsbe proti tsemn, kar diši le količkaj po sloYeneUu. TJBti, ki je to pisa', je apet pozabil doprinesti dokaz o zvezi „GrfgorčiČ- Pajer", in dokler tega ne preskrbi, Telja tadi njema n a b I o t 1 a ž- nika in obrekovalca. To je že blazno, kar počenjajo ti Ijadje s to iz- miiljeno liberalno zvezo. Dr. Gre- gorčič in klub poHlancer WS. L. S.u imsta proBte rcke, ona nista z nikomar z?e- zana, ona nim&ta nmazanih rok vsled zteze z Lahi, katera ne obstoja. Dr. Gregoröica ne veže nobena z v e z a z dr. Venierjem, Pinar- čičem in Češčutijem, kakor h a d o b n o trdi „S o č a". In le člojek, ki ma je cut za resnico zamrl, je mcgel zapisati kaj takcgs. Še enkrat sloTesno izjavljfimc: Zvezemedpo- slanci klaba BS. L. S.a in med italijangkimi liberalci ni. To smo trdili in bomo trdili; kdor drngD piše, laže. Pcgleimo, kdo je ˇ reenfci bil zto- zan in je ie ztczeii z Italijari. Kdo ae ne epcniiDJa lttoŽDjih deželnozborskih toliter f meBtih in trg h, ko so b 1 o- * yenski liberalci v meBtu tekali okoli in naganjali Slovene e, najgredo t o I i 11 a ä k e 1 Umt^» 1 c e, da tako porazijoKai'dtT^üTce? Kdo je tiskal okrožnice in t „Sočiu agitiral za kandidate ital. liberalcet? Ali ne mc- rebiti naii alovenaki liberalci z Gabrščekom na č e I a ? Liberalci na svojo peat gotoro niao agiluait za laike liberalce. Obetajali je morals med njimi tajna z t e z a. Na to naj od- gOTori „Soča". Ali niso italijanski libe- ralci v teleposeBtTU glaaotali za bIot. liberalce V Dalje ! Ali niao bili alovenaki libe- ralni de/elnozborski poalanci zvezani z italijanakimi liberalci, ko jeilo, dabi p reprečili imeno- vanje dr. Gregorčiča nameat- nikom deielnega glatarja? To je potrdila Yerodostojn«, oaeba, ki je Tedela, kako atoje stTari o imeoofanja podglavarja goriškfga deželnega ibori. Ali ni to tei'f Odgofori „SoCa"? Dalje! Ali niao iskali bIc- venaki liberalni poalanci še celo cadnje dni pred use- d an j em deielnega zbora zrexe L italijanakimi liberalci, naj- bajiimi nasprotniki aloTenstva t Gorici? Ali ni to re§ ? Odgofori „SočV ! Ualje! Alt ne obatoja faktiöna zteza med FaidattiGabeščekom, katero zrezo aami priznatajo ? Ali ni pisala 3T0J čaa „Sočau o Faidattija in njegovi stranki, da so laiki kleri- kalci hajši naaprotniki Slo- T e n c e T kot pa italijanaki libe- ralci? Ali ni piaal proitor list „L'Kco", da bo SI o renci d i t j aki? „SočV, odgotori na to? Tn Be speglaj, greina dnia ! Ker ža toliko pišeš in kričiš o »tezi Gregoröiö- Pajer, katero ni bilo in ni, 8 mo ti po- vedali, kar ti gre. Tiati človek, ki je ? resnici sTezan z Labi, je iskal zveze z istimi in tekal okoli Lahof, da bi ae ga nemiiili in spre- jeli njegove ponadbe; tisti človek, ki je laškim liberalcem pomsgal t deželni zbor z okroinicami, ag tiranjem in pri- dnšanjem ; tiati človek, ki bi ae zvezal tadi B peklorn, Bamo da bi obl&til našega ˇoditelja dr. Gregoroiča; tiati člorek ae dr^ne očitati poslancem kloba „S. L. S.", da so zvezani z laikimi liberalci, da je dr. Gregorciö zvezan z dr. Venierjem, Pinavčičem in Ceäüutijeml Dr. Gregorčič ima Čiste roke, in si jih ni omadeževal z ztezo z L^hi, katere res umazane pa ima nekdo drag', ki kriči kot bežeči tat, da bi od sebe odvrnil pozornoat. Po- skrbeli bomo, da se to rtzäiri med ljadstro in da bo ijudaUo tpoznalo liberalne politične sleparje I Predloga o starostnem ziivarovaiiju in proti pijaiičcvaiiju. Vlada je poslanski zborn'ci pred- ložila dve j^ko važni socialni predlogi. Prva obsega načrt zavarcvanja za staroBt in onemoglost, draga določbe proti pi- jančevanja. Predlcg o atarostnem zavarovanjn, ako posttine zakon, bode najtečje delo na socialaem poljo. V prvi Trdi cbeega izpremembo doeedanjega delavekega za- tarovanja za elačaj bolezni in nezgode. Dalje obsega načtt zavaroTanje delavce? za slučaj cnemogloeti in konečno Etaro- atno zaTarovanje delavce?, malih posest- nikoT, obrtnikoT in trgotcev. IzprtR je .Tlada nameravala z dr- žatno pomočjo zagototiti preskrbnino za elačaj bolezni in onemogloati samo delaTcem. Odkar pa je za državni zbor T leljavi aplcina in enaka Tolitna pra- vic», bo Tlada ni mcgla netaTljati zab- tevam eccialne pravičnoeti, da se at&- roatno zavaroTanje s pcmočjo držare raztfgne pplch na niije vrste prebival- etta. Ni nam treba dekazorati, da so tadi mali zcmljiaki pesestnik', rokodelci in mali trgcTci *adi delarci ? iirSem pomena besede. Priznati pa moramo, da so delav- ske razmere precej raz'.icne od razmer eamostojoib malih poBeetnikov in rokc- delcev. Za delaTstto t cžjem pomena beeede pride v pr?i vrsti t poite? zata- rovanje za slačaj onemoglosti. Za dioge frste prebiTalstta, tako- ziane camoBtojne, pa je Te^e Taincsti zataro^anje za staroat. Zi delavce in samoatcjne pa Telja po Tladncm načrla enaka držatna pod- pcra in prisilno zataroTaoje. Pra?ico do pokojnine ali ataroatne TtDte debi Ttakdo z dovršenira 65. le- tcm. Ako pa delavec obnemoro preje, debi recto za onerccglcet. Visckost letne rente je cdfiana cd Tisokoeti in čaea fplacevanja. Delarci so razdeljeni po i»"'nJka t feet plpcünih raz'edoT, ki bodo place*ali na teden cd 12 do 72 ˇinarje?, dobitali pa po 20-!etnem vpla- öeTaoja letne rente od 144 do 414 kron, po BO letnem vplacevanja od 156 do 486, po 40 letih cd 168 do 558. — Sa- moetojni zavaroTacci bedo plačevali za pekojnino na mesec po 1 krono in do- bifali po 20 letih 198, po 30 let h 222, po 40 letih 246 kron letne rente. Delarci eo: Totarniiki, obrtni in poljcdeltki delaTCi. dninar;i, posli, dra- žioeki (lani, vsjecci, domači nci'e'ji, ii- tilje, Btrcžajke itd. Teh je ckrcglo lest milijonoT. Zavaroialna dolžoost se pri- čenja a 16. letcm, izTzeti bo hrcm', šeat- deaetletne oeebe in tiet», ki imajo ca Icto najmanj 2400 K zasložka. Pripom- nimo šp, da bode po vladnem načrla moral za delatca plačetati polofico de- lodajalec. Samoetojni zavarovanci z let- nim dehodkem od 480 K bodo plačetali na meaec po 50 h, z dohodkom od 480 do 2400 K po 1 K. Deželni zbori pa bedo določevali, ali Telja za samoatojne prisilno zaTarovanje za tbo deželo ali le za pesamezne okraje. Zakon pa bode določal tadi prostOToljno zaTprovanje za v!ije rente. Starostna renta se prične po 30 letih, renta in s!ačaj onemcglosti po 200 tedenakih prispeTkih. Boloiškega zaiaroTaoja bodo de- le žni rszDCvrstni delarci in posli. Bo1- niško zayarcvanje domaöih poaloT ima Earner, da OTira beg delaTBtva t meBta in tOTarne. Podpora se bo rsztegnila cd 20 tednOT na eno leto. Pri bolniikih blsgajnah bodo delavci imeli dre tretjini, delcdajalci tretjino zaatopnikoT. ZavaroTalnice zoper nezgode imajo veliksiiBke izgabe. Te bodo popolnoma preosnoTane. Skopni etrcški starostnega zaTaro- Tanja bodo prya tri leta iznaiali letno ckrcglo 13^800.000, ßetrto leto dvakrat Teč, čez deBet let n&d ICG milijonoT, čfz 30 let nad 206, fez 30 let do 227, in {Ozneje shiao okrcglo 305 milijonov na leto. Država prispeva za apraro na leto dta million», za zsYaroTanje pa po 10 letih ckroglo 10, po 20 letih 80 in po 40 letih okroglo 100 milijonoT. Cpa- mo, da bode ta Tladna predloga takoj izročena Bccialno-poiitičnema ali pa po- sebnema odaeka. Zoper pijanoeranje. Droga Tladna prpdloga cbeega dolcčbe proti pij«nče- Tinjo, katero skodaje zdravja, jaTni mo- rali in eploinema blagOBtanja prebival- stTP. Namen zakona je, da se omeji t prTi vrati škodljiTO žgaojepitje in na- drobna razprodaja žganja t zaprth po- sodab. Kdo ie bahač?' (Dalje), Gabrsček praTi, da ga je atala Bab- seta praida 2400 K in da je bil njegOT iiformator Tzročitelj napadoT Da Bibäi. Mi konttatiramo, da ta ii t'ormator ni bil Gregoröic, da Gr. ni imel a to praTdo n:č opraTiti in da torej tadi ni odgo- Toren za praTdne troike. Ce je Gr. Tkijob Umo daroTal Gabričeka 600 K f pokritje trolkoT te praTde, je to le do- kaz, kako bi ma moral biti GabräSek htaležen ! h tega je razTidno, kako drzna je GabričekOTa trditeT, da ga je doletel ta udarec le zaradi Grfgorčič». Koliko milodaroT je dobil GabriČek T pokritje praTdnih troškoT, ne Temo, ker Tsi darovi niso bili iskazani; tadi troikoT BabieTe praTde ne poznamo na> tanko. Enkrat je pisala ttSočau, da bodo troški snaiali 800 do 900 gld., kaaneje je trdil», da jih je pribl žno 1000 gld., T aobotni BSočitt pa praTi Gabriček, da jih je bilo do 2400 K. Obsojen je bil Gabriček t Babiefi privdi — ne morda zarad krivih itfor- macij, ampak za to, ker ni poznal para- grkfoT kaz. zak. „Soča" je 1. 1899 sama priznal», da je bil Gab. obsojen praT Tsled paragrtfa, ki ne dopaiča, da bi dolživc c resnico STOjih poTedb dokazal. Tadi ^noTo kazensko preganjanje" in troike 800 gld. si je bil Gabriček na- kopal, ker ni poznal ktzsnskega zakona. Nabiral je namreč darove, da bi pokril globo, T katero je bil obsojen ; tako na- biranje pa je po zakona prepoTedano. * Gabršček piše t nSoci": „Imel sens sitno praTdo s pokojnim dr. Jop. Ton- klijero, t katero me je zsplatel dr. Gre- gorčid. InkriminoTani članek jeGregorčič axm popraTljal celo t odtuu. Kdor čita te beBede, si mora mi- sliti, da je res Grfgorčič zakriTil Ton- klijeTO praTdo in s tern provzročil Ga- brščka troike. Zdaj pa poglejmo, kaj je resnica. Dr. Tonkli je tožil 1. 1894 „Soöo" zaradi članka: „SloTenska obrtno-na- daljetalna iola t deželnem zbora"1. Kaj je bil poTod temu Članka? Grcf Alfred Coronini se je bil pismeno zarezal, da podari drušUu „Sloga" 4000 gld. kot astanoTno glaTnico za sloTensko obrtno šolo, ako doTOli tadi deželni zbor že za leto 1894 podporo 1000 gld. Dotično peticijo draštra »Slcga" so odločno zagOTarjali dr. Gregorčič, dr. Rojic in grc f A, Coronini; laiki poslanci ho bili proti podpori, in dr. Tonkli s STOJimi scmišljeniki je bil za to, da se odstopi peticija deželnemn odbora. Nje- gOT tozadeTni predlog se je spreje'. Po zasedanjn deželnega zbora je objavila „Scčft" gori imenoTani ölanek;T katerem je očitala dr. Tonklija, da se kot pred- sednik slorenskega klaba ni redellojalno naap'oti bIot. manjiiai in da ni kazal naklonjenoiti „Siogini" proiaji. Dr. Tonkli je tožil odgoToraegt arednika Gabriceka radi žiljenja časti. Pogamno je klicai Gabriček tožitelja : „Na reaelo sridenje, goapod ritez!"4 Bahul ae je, da bo 8 toti- skorno prardo zabit zadnji žebelj ˇ poiitiiko raker dr. Tonklija, in trdii je, da so prisiiili dr. Tonklija k tej tožbi njegori Toditelji in zaporedaifci ˇ se- meniiča. — Do obrarnave pred porotniki ni priä'o; prarda se je končala z izren- sodno poramaYo, ker sta tožitelj in to- ženec sklenila, „da ee pred laiko ali me- iano poroto noöeta in ne moreta tožiti** Po sklenjeni porarnari je pisal Ga- bršček: „Vitoke in uplirne osebe so de- lorale na to, da bi ne došlo do obrar- na?e. Naposled Bta dr. Staniö in dr. Tonkli dogoala porarnaro za obe stranki poTsem öastno. Ali ta poravnara je silno razbarila neke peteline, ki sokrifi Tsema razpora od 1, 1889 naprej". Poglejmo zdaj Gabriöekoro resni- coljubnost! Leta 1894 je praril, da je on spisal inkriminirani članek, ko te je ponöil o zakalisnih epletkah pri vseh onih gospo- dih, ki so sploh mogli dati kako pojas- nilo, in da je s tem storil stojo sreto časnikarsko dolžnost do svojega naroda. Dragaöe je pisal o tej zaderi 1. 1899, ko je že bil zacelizdajatiaredniäke tajnosti. V odprtem pisma dr. Gregorčiča pile: „Prardo z|dr. Tit. Tonklijem sta za- kri?ila dr. Rojic in Vi. Dr. Rjjic me je poklical k sebi in narekoral mi napad na dr. Tonklija. Ker se je reö dotikala slor. klnba deželnih poslancer, sem sei s člankom k Vam — in Vi ste ga po- prarljali. Čianek je prišel — ali sledila je tožba, ki mi je nakopala Teliko skrbi in troikor". Pred drema letoma je Gabršček ie trdil, da so se bili zagaali proti Tonklija deželni poslanci, njim na čela dr. Gre- gorčič; t sobotni „Sjöi" pa id zTrača V80 krirdo na Gregoreiöa in trdi, da ga je on zapletel ˇ prardo s Toaklijem. Ta TJdijo naši čitalelji, kako je napredorai Gabräcek v svoji reanicoljnbnosti! L. 1894 je Gabršček trdii, da je inkrimino- vani članek razodel resnice, ki so bile nararno3t unicajoöe za politiko dr. Ton- klij* ; pred drema letoma pa je pisal t „Sočiw, da so bili naperili boj proti dr. Tonklija — 1 a ž n j i t i Kljakci! L. 1894 se je bahal Gabršček, da bi mogel podati proti obtožnici izborno ntemeljen utok, a da tega ne stori, da Be obrarnara ne zarlece; predlanskim pa je trdil, da je bila prarda sitna in nerarna. Poprej je pisal Gabršček ˇ „Soči", da je z objaTO inkriminoranega Članka storil BTOJo Sveto časnikarsko dolžnost ; 1. 1906 pa je trdil, da si je on oarojil Kaznjiva dejanja dr. Gregorčiča. L. 1894 je trdii Gabriöek, da bo ta pravda zadnji žebelj t politifiko rakev dr. Tonklija, predlanskim pa je pisal, da bi bil rsled te prarde telebnil Gre- gorčič v propa st, iz katere ni bilo reSitre. 0 troäkih Tonklijeye prardeje 6 a- bršček pred drema letoma le sploäno omenil, da bi bili teliki, katere bi moral najbrže sam nositi. V „SoöiM od sobote pa piie: Gifetii'c roe je stal okoli 330 gld. — Vso odgovornost sem nosil sam, — a Gregorciö je „prisperal" k troikom — 200 gld. Bahac ni popraial, koliko je bilo troškor, ampak rrgel mi je 200 gld.! Oatanek naj ima bahasti vitez — na resti! Ali ni to že blaznoBt? GabrSček je inkriminorani članek saca spisal in je bil kot nrednik zanj odgofcren , Gregorciö je v Bvoji dobroti prispefal k prardnim troikom öez polo- yico in ni tega niti nikomur poredal — in zdaj čeljusta Gabrsöek nekaj o „ba- hastem ritezaM in ma paiča 150 gld. — na tobU 1 Pa kaj haöemo! Sij je naraöaai! po razkola Gibrščekor nenasitljiri zap 12.000 gld., katere naj bi ma bil dolžsn Gregorciö za desicite pri „SjÖi" in za malo nagrado ! (Dalje pride.) : Kdo je Benjaminček? Goriškema dopisnika tržaške „Eli- nosti", direktorja x, ne da mim nora roliter dež. odbora. Di je ta potrebna, rabi on za dokaz deželao norišaico. Hoče imeti nje otroritev, ali ne reraje vanjo, ker ni ie imenovan rarnatelj. Toga pa ne more imenorati sedanji dež. odbor, ker je nepostaren. (Proita Faidattija se je namreč zljubilo t srojem laškem gla- sila „dokazati", da je sedanji dež. odbor nezakonit. Ta „dokaz" je bil seveda la- hek, ker je g. prost modro zamolöal pa- ragraf, ki njegor „dokaz" uaicuje. la to šašmarijo je pograbil direktor x ter jo prodaja za juridiöno zUto! ZUo za- htera, da „se mora brez odlogi zopet sklicati dež. zbor z glavno toöko : roli- te? nofega dež. odbora". To se prari : Jaz, direktor x; komaj čakam, da izgi- neta iz dež. odbora slor. „klerikale*", ki sta na poti moji agrarno-überalni propagandi. Vendar pa obhaja direktorja x atrah, da prepreči obstrakeija zopet izroliter no?ih dež. odboroikov, zato po- ziflja Tlado, naj razpiie brez odloga nove TOlitre, to je — piše dalje — Tlada dolžna storiti, „tndi čd bi pri tem pro- padel kak njenib BjnjaminčkoTM. Škoda, da se ni g. x natanöneje izrazil in poredal, kdo bi bil ts Ehnja- minček. Is njegorega namiguranja bodo sodili čitalci „Eiiaoatu, da je ta kak „klerikalni" poalanec. No, mi hDČemo dokazati, da se direktor x moti. G. direktor gotoro pozna princip ˇladanja: diride et impera I „Eünost" je to neštetokrat zabraaila naii vladi ˇ obraz. To mora biti torej re§. Banjamin- ček tlade bo torej ttsii Slorenec, ki ji pomaga Slorence deliti t. j. netiti med SoTenci razpor. No, ali je g. x tajec t domovini ? Ali res ne Te, kdo nas je pred leti razdrojil? kdo je za redno nničil slogo Siofeaca? na Gjriikem ? kdo je pod pratrez) „liberalizma" rnzbil moč goriškib Slorencer, kakor si Tlada ni mogla bolje želeti? kdo je razdrojil slov. dalegacijo t dei. zborater ponzročil T86 narodne neaspehe zidnjih let pri dež. apravi? Ali gre gOBpoda x-a tako težko T razam, da je ta slorenski hero- strat najrečji podpornik vlade in Lihor, da jima on najyeö koristi in posredjne pomaga pritiskati sloyensko Tečino vde- želi ? Hjöe li g. x ie kakega pojasnila, da ta miljenec in* Ijabljenee Tlade ni nikdo dragi nego zareznik „EiinoBti" Andr. Gibršček. Koma t prilog se je Tršila „azorna" steter pri prri volitri r goriäki okolici ? Ali ne ˇ prilog stranke And. Gab.-a? zatorej yen z rladnim Benjaminčkom!! Dopisi. Iz Št. Andreža. — Štandiežki do- pisnik „Soče", ki ima na čela ažgan naslcr nesramnega lažnika in podlega obrekoralca, ker ni do- kazal, da je pisal doktor z mirenske ceste dopise, ki so bili priobčeni r zadnjih ätevilkah „Gorice", tlači S3 nadalje v bl&to resnico, höerko božjo, t it. 125. „Soče". V dopiaa nekako dolži naiega g. žapnika, češ, da je on kriv, da imamo T Št. Andreža slabo jesensko letino, da je on krir snie, da je on krir, da ni letos nič rržot, solate in droge zeleujadi, zaradi tega, ker ni hotel obdržarati mo- litre za dež, da je odposlance žnpanstva suroTO odpodil od sehe ter rekel, da dežja ni potreba in da tadi organist ne more priti orgljat. Dopisnika pozivljemo, naj dokaže s priöami, da je ta trditer res- niena. K g. žapnika je prišal g. P., ki je cerkreni kljačar, in ma rekel, da bi bilo dobro, ako bi se obdržarala molitey za dež zrečer. G. župnik ma je odgororil, naj Be oglasi pri njem žapanstro in on öerarno bolehen, bo Ž9 obuižaral mo- liter. 0 org*niata ni bilo garora. Za- stopnikoT žapanstva ni bita k njema in zaradi tega se moliter ni obdržarala. G. žapnik pa je rkljnb tema oprarljal moliter za dež zjatraj pri maši. Vie to je cerkreni kljuöar g. P. poredal in sicer rarno tako nekema podžapana, ne pa tako, kakor piše lažnjira sraka r „Soöi". L? ne obrekorati, ker tako delo je podlo, grdo, amazano, tako dalo oprarljajo Ijadje izprijenci, ki jim je Tsak cat po* itenosti zamrl. A'i ste razaaaeli ? Na kratko moramo zarrniti ie neko drago trditer „SočoM, čei, da ni hotel naš g. žapnik priprariti za 87. obhajilo dreh že odrastlih decker. Ta trditer je ne- osnoTana in temelji na neresnici. Gjsp. ž-pnik je pro&il omenjena dra deöka, ki sta bila r šoli najbclj razposajena in nista ntö znala, naj prideta k njema k naaka vsaj zadnje tri dni pred bt. ob- hajilom, da ja bo za to pripravil. Obljiibil jima je, da kapi enema nore čerlje in lepo maino knjižico, dragema pa maino knjižico. Dačkor ni bilo, nista hotela priti. Kdo je krir, da nista prišla? Taka je resnica. Djkaži dopianik, da piiemo nereßnico, Mi tebi smo to dokazali. Vidiš, Ijaböek, lažaik ima dolg jezik, a ^ratke noge! Ko primei pero r roke, ˇedi, da ne piše^ zase, mar reö za jarnoat, ki lahko kontralira troje pisarenje. Bjdi 8edaj miren in pameten, kajti nasal Bi, kar si iskal. 0 b ö i n a r j i. Strelitz. Due 17. okt. se je asta- norilo draät?o „Bratska zreza", zaretje Tseh sloyiaskih tehnikor v Strelitz-a na Meklenbarikem. Prarila draitrena so že potrjena in je draitro samo Ž9 na dela. V odbor so izroljeni: Predsednik: Milan Farst (Hrrat); podpreds: Bronislar Machczyaski (Po- ljak); tajnik: IranZapan (Slovenac); bla- gajnik: Elmand Jisinski (Poljak); knjiž- niöar: Aleksij Brvlinski (Poljak). Draitreni Bretoralci : 1. Dimitri BraewirofT (Bolgar); 2: Venceslar Surekar, (Slorenec); 3. Ana- stazij Lukoff (Baigar); 4. Konstantin Katschalowjki (Rm); 5. Aiolf Sroga (Litarec). Namen drafttra je v prrem, bratsko cbčeranje rseh sloraaskih tehnikor ta- kašnje tehnike, spoznaranje njih strem- Ijenja in äege, rzdržerati Tsesloransko čitalaico, prirejati poaSna in draga pre- daraaja in skapne draštreae izlete. Da bo aecianje razmere za naie draštro zelo neagodae in tla zelo omi- jena, je umevno ia le s tradapolaim delom in rBOBtranskim podpiranjem za sreto strar rnetih sre bo moglo draitro Tspeino napredorati. Sedaj iteje draitro ie 50 članor, a priöakaje se ie lepegi naraiSaja. Ia tako so zdraženi jago-in seToroslorani r bratakem Castro ia ljabari, rezoč jih krrno sorodatro in harmonija arete slo- ˇanske ideje. Politični pregled. Miuistenka kriza v Avstriji. Olstop celogasedanjega miniiterstya je, ako Bmemo rerjeti najnorejšim Testein dnnajskih liator, danes že dognaüa reö. Ministerski predsadnik baren Back je bil TČeraj popoladne pri cesarja r ardijenciji in ma je porocal 0 dosedanjih pogajanjih z Toditelji raznih parlamentarnih strank, ki so OBtala brezrspeina. Dines predpa- Indne se je rriil miniateraki sret, r ka- terem se je najbrže sklenilo, da poda celo miniaterstvo srojo ostarko. Popo- ladne se je podalbaron Back zopet k ce- sarja ter ma naziaanil, da je ministoratvo sklenilo podati srojo ostarko, katero cb- sar skoro gotoro sprejme t«r naloži do- sedanjema ministra notranjih reči, barona Bienerth-a, da on sestari noro miniater- atro in sicer ako le mogoöe parlamen- tarno, in ako bi bo ma to ne posrečilo, pa aradniiko. Najreöjo zadrego bo delal barona Bienerth-a pri sestarii norega minister- stra öeiko-nemski spor. Nemski cosar na Dunaja. Vöeraj zrečer ob 6. uri se je pri- peljal nemiki cesar r spremBtra naiega prestolonaslednika nadrojrode F.-anc Far- dinanda in Eckartsaa-a, kjer se je na- hajal kot gost pr«Btolonaslednika na lora, T Schöabrann, kjer 88 bo maiil pa le malo öasa. — Tema kratkema BOBtanka nemškega casarja z naiim cesarjem pri- pieujejo liati reliko politično ražnost. Neiniko- traue0ski konüikt. V Cisablanki sd pred tedni scan- coski Tojaki aretirali nekaj dezerterjev, katere je spremljal nemiki orožnik na neko nemiko ladijo. Poleg dezerterjeT pa so aretirali Francozi tadi nemikega orožnika, ker se je astarljal aretaeiji de- zerterjev. Orožnika so potem TBled 'po- sredoranja nemikega konzala izpastili, dezerterje pa obdržali. Nemika vlada je zahtevala od Francije, da izreöe fran- coBkim častnikom, ki bo zgoraj omenjeni dogodek zakririli,graj3; ker se pa Fran- cija ti nemäki zahteri odloöno upira, nastala je med F/ancijo in Nemčijo zad- nje dni taka napetost, da so časniki zagnali te dni velik krik, trdeö, da je spopad med N3möijo in Francijo skoraj neizogiben. Dogodki na Baikanu. Eakor poročajo liati, so pogijanja med našo držaro in Risijo glede skli- canja konfarenca r jako agodnem tira. Bojkotiranje avstpijkega blaga v Turčiji. B3jkot proti arstrijskim trgOTcem in arstrijskema blaga se r Taröiji še redao nadaljaje. Zidnje dni se je raztegail C3- lo na poätne poiiljatre. Na tisoče poštnih poiiljater leži na tarikih poitah nerro- čenih. Novice. V Dornbergu — bodo imeli jatri, r nedeljo ob Sl/2 pop. libaralai „*ge»rc\u „kmetaki" shod, üdribali bodo kajpada na ridez tadi po liberalcih, čepraT so Ž njimi zdraženl. S tem hočejo Ijaistro slepiti. Udrihali bodo dalje brea drojbeo slabem gospodarstra klerikalne stranke r deželni hiši, čeprar ne razamejo o tem prav nič, kakor dokazajejo v „Naiem gtaBa". „Naš glas" pise za „Sdöo" o ne- kem primanjkljaja 3,340.000 E in da je iiaančni polom r deželi neizogiben. To so Ijadski sleparji, prari liberalci od nog do glare. Poglejmo, kako so naiteli ta ¦traini primanjkljaj ? Prarijo, da pri- manjkaje samo za zidanje deželnega drorca skoraj milijon krön. VpraäiniD jih pa: Eje je deželni dvjrec ? Zi de- želni drorec mora äe-le nori deželni zbor odobriti naörte. V deželnem zbora pa bodo odločerali liberalci, „agrarci" in 0 ba o j e n i proit Faidatti. Ti bodo lahko preprečili zidanje norega drorca, kar bi bilo po našem mnenja porsem ameätno. Zx take Ijadi res ni treba norega de- želi ega drorca, ker je dorolj e n a sobs T nori noriinici na Št. Peterski cesti. „Sočau in za njo „sgrarci" vsterajo tadi vojaiko bolniinic3, ki bo staia sko- raj pol milijona, mad bodoöe deželna dolgove. Toda rojaika bolnišnica bo le inrestieija in sicar za doželo zelo agodna. Preskrbljeno je, da s e g 1 a t- nica in obresti te inrestieije T te ku 25 letznajemninoTrnejo Naj zadofctajeta ta dva zgleüa, kako razamejo liberalci in liberalni „agrarci" deželno gospodarstro. „Agrarci" hoiejo le s frazami: Eraeöka stranki, a- grarne st ranka itd., slepiti kmeöko ljadatTO. Zi kmečkoljud3troniBO se prar niö storili. Vse, kar se je storilo r zad- njih letih T prid kmaökema ljadstra, je zaslag« mož S. L. S., ki je edina prara kmeöka stranka na Coriškem. Priporo- čamo Tsem, naj se nikar ne dajo motiti s straäili o slabem gospodarstva [in po- loma v deželi. „Garica" in „Primorski list" boata tb& rpraianja natanöno po- jasnila. — „Deželno gospodaratvo" je naslov | velezanimivemo ia z aradnimi šterikami j podprtemu obiirnoma članka, katerega priobčimo ˇ prih. Stevilki. Na ta članek opozarjamo že danes n»še čitatelje, da ga pazljito prečitajo. Iz tega članka bodo razrideli, na kaki podiagi elonijo trditve ! dr. Franks, Gabrščeka in dr. Gregorina j o siaančnem poloma naše dtžele in o ' slabem gospodarstva. Obsudbe radi Ijubljanskih de- monstracij. — V pondeljek se je pri- ; čela pred ljubljaiiskim dežehiim sodiščem i obravnava proti 14 Slovencem, ki so bili toženi, da so o priliki demoiistracij due 20. septembra metali kamenje na vojake, orožnike in na nemška poslopja. Obrav- nava je končala v sredo z ostro obsodbo Slovencev, s katero je v polni meri za- doščcuo na Kranjsko privandranim in od vlade protežiranim Nemcem. Obso- ; jeni so bili vsi obloženci do 6 niese- : cev ječe, poostrene s posti, i večina po 6, 5, 4 in 3 mesece. Hujša { obsodba se ni mogla izreči nad obto- ženci. Kako so bili pa sojeni ptujski nemški izgredniki! Zona spreletava člo- veka, ko pomisli na to! Kdaj se neha v Avstriji s iakitn postopanjem? Gotovi faktorji mislijo s tem Slovence ugonab- ljati. Se varajo! Te krute obsodbe so glasen oponiin Slovencem, da se zdru- žijo v močno falango v boj za naše pravice ! Proč z dvojno mero. Davek pla- čujemo vsi enako! Pomagaj, kar pomagati more. — Tako si misli „Soöa" od torka ter po Tsi Bili hoöe Bpraviti dr. Gregorciöa v nekako zvezo s prekrščenjem Korenja t „Piazza Edmondo de Amicis" ter z me- stnimi oöeti, ki bo za to prekrBtitev gla- soTali. To je pač prebedasto tadi za one „So čine" öitatelje, ki neznajomialitis stojo glavo. Vsakdo, ki b* zanima za donaačo poli- tiko in zna 8am misliti, ve prav dobro, in „Soča" 8am» \e tadi prav dobro, da dr. Gregorčio ni v nikaki z t e z i in T nika'emprijateljstvuni- ti z italijanskina liberalnim k 1 n h o m niti z m e a t n ' na i očeti. Če sta klub S. L. S. in klnb libsralnih Italijanor nastopila ˇ deželnem zboru isto pot, so to da primerjati kvečjema !i»em& popotnikoma, ki sta se slačajno sešla na cesti, vodeči k ißtemu cilja (na pr. na Sv. Gore). Nikskor pa se ne mo- re iz tega dejstva sklepati, da sta ta dva klnba, czircma ta dva popotnika v kaki zTezi, če slnčajno zasledajeta iato svrho. To to „SocV dobro, ali ona ne zna drugaöe, kakor da pri vsaki priliki in nepriliki brez vsakih dokazov de- la svojeran političnemn nas- p rotni kn krivico, dol žeČ ga ne- resničnib, izmišljenih dejanj. „Soča" dalje trdi, kar je pa dc- cela (popolnoma) neresniöno, da se nahaja Gregoröiö t dražbi ljndij, ki odobrujejo Db AmiciBOve napade na ÄTstrijo. Mi pa smo v agodnem položaja ter moremo dokazati, — saj je „Soča" Bama priznala — daje Gabrščekv dražbi, t prijateljs t v u in v tes- ni zvezi — pismena pogodbajih Teže — aproštom dr. Faidntti- jeno, ki je r pesmi slavil Gins. Ixiirihaldia („Di?o tegliardo" etc. „Božji staröek" etc.), smrtnega sot- ražnikaAvstrije, kateri je f svojim deloTanjemod?7.el dve najlepši proyinciji. Da, da, Tedno niže in niže pada Gabriöek t grdi borbi za svoj žep in v slepem sovraštva do STOJcga politiönega nasprotnika. „Krani a hranilnica" v Ljubljani je oni denarni zavod, v katerem imajo tndi nekateri premožni Slovenci z Go- riikega st oje vloge shranjene. Ta denarni zavod je ena najveöjih trdnjav kranjakega nemštva, ki z dobičkom hranilnih »log slovenskih Btrank podpira ponemöevanje na Kranjskem. Tisoöaki podpor kar le- tijo za to in ono nltranemško društvo, ki potem z najveöjo predrznostjo in ne- sramnostjo naatopa proti Slovencem. Ta denarni zavod je najhojie gnezio kranj- skega nemitva, ki je napravilo na telean sloTenskega naroda ža nešteto haiih ran. In slovenska nezavednoat, ki je trnmoma vlagaU STOJe tisoče v ta z»vod, je po- ms gala sekati rane po telesa glovenskega narodV Dovolj je ran, doTolj trpljenja! Slovenci so uprizorili sedaj agitucijo proti temu denarnema z&voda, stebra kranj- skega nemštva, in kar po Trsti odpove- dujO svoje hranilne vloge. Naval je velik! Vaak goriški S ovenec naj si šteje v greh, imeti ie pfenik shranjan v tem gnezda vsenemške poplavel Opozarjamu na predavanje, ki ga bo pribodnji torek 10. dot. imel T „SI or. kräö. boc. z v e z i" (G )spoake aiice it. 6) g. dr. Gapadero Jateranstva as Go- rid k e no. Torkovo predavanje „Slov. krščan- eko-aocialne zveze", ki ga je imel dr. Brecelj o Pragi, praiki razstavi in če- ikem katoliäkem ahodo, je bilo prro v tej Bezoni. Nabralo se je t diuitvenib prostorih precej občinstva, ki je s po- zornoBtjo alediio predavanja. Posl. Lojzc Štrekelj je na avoji „oHparalni akciji" zaiel tadi v S ivno na Kraan. Takaj se ma je pa nspavanje in hipnotiziranje poslnšalcav b „Pujer Gre- : gorčičero zvezo" elabo izponeslo. Po ' večini niso bili namreö liberalni kimači, ampak aocijalni demokratje, ki so izvo- lili iz svoje Brede tadi predsednika sho- da, G. Lojze je moral gorke in debele poslašati in požirati. Di so se brezverski in brezdomovinaki sodragi drgaili mimo- grede tadi ob našo S. L. S., je prav a- mevao, Baj nimajo prav niö skapneg* z naio stranko, ki je povaom veraka, na- rodna, gospodanka in Bocialna. Tj nas | pošča torej povsein hladae, a ne tako pa naie liberale?. Veže jih ž njimi brez- verstvo in vclilno zavezniitvo. K)iili so jih sodragi — kskor znano — pri dr- žavnih in deželnih volitvah. Naši libe- ralčki so starili svoje npanje le na ožje volitre, ker so račonali, da jim pridejo aocijalni demokratje na pomoč. Zito bo tadi pri državoih volitvah na Krasa „\z- i tahtali" s svojimi tarezniki pri „Elino- | sti" čisto navadno politično sieparstvo, I da so postavili Gregorinovo kandiJataro | poleg Širekljcre ter so le s to komadijo : apsli razcepiti g^asore, da ni dobil dr. i Lnhsrnar abaolutne Tec ine, ter bo jim na ožji Tolitvi socilalni demokratje po- ložili zmego v naročj?. Jjdaako „libe- ral no zmago" bo izTOJevali socijalni de- mokratje naäim liberalcem tadi pri ds- želnih volitvab v sploäni kariji. In „Soöa" brblja o „liberalni večioi" t dsžilil! Pa če je bil ehod v Süvnem hud poper za naäo t/liberalnow, je bil prava praTcata nezaapnica za g. L->jzeU Štrek- lja. Oa je zlezel v državni zbor in v deželni zbor leskozi kljaöavniiko laknjico, Bkozi katero so ga potisnili zsdnji hip socijalni demokratje, ker „liberalci" niso mogli, in ti „njegovi* reiitelji iz skrajne sile ga perejo ziaj z žajfo», ki ni iz 6a- brščekore „narodne" fibrike. Ubogi Lijze !! SloTensko tr^ovsko dopisovaaje bi morali avesti slovenski trgovci in obrt- niki. Čema se vsiljevati z znanjem nem- ščine? Nemiki veletrgovci in fabriksnti bo nam smjjejo in imajo tndi prav. „A k o hoöe?, da naroöim kaj pri tebi, piii slovensko", tako bi morali puvedati slovenski trgovci in obrtniki agentom in njih šef jm, in Nemec, raje kot bi izgnbil naročilo, bi se že po- trndil, da bi vodil s Slovenci slovensko korespondenco. Pa saj ima on od naro- čila največji dobiček. Trgovci in obrtniki dobijo le mrvic9. Uiimo se od praktičnih Čehov! Slovenski denar velja ravno tc- liko kot nemiki. V tej zadevi Slovenci mnogo grešimo. Da bi tadi v tej zadevi napraviii korak naprej, v razširjenje na* šega jezika ! Za S. K. S. Z. so darovali it gg.: dekan dr. Rnavs 12 K, dekan Mn ro- ve c 10 K, kaplan Vodopivec 1 E. Bag živi darovalce in njihpoanemovalce ! Premi'ostljivi knezonadškof Fr. Borgia se je podal pretekli torek v Rim, da se pokloni sv. 05sta. Nemška požrtvovalnost. N^mški „Šalsarajn" je izdal pred kratkim znamko, na k&terih »o alike 9 krajev, kateri so, po maenju N^mcev, najbolj v nevarnosti, da padejo v Blovemke roke. Teh znamk so v le kratk^m Čma proiali N )tnci 600.000. — Uiimo se od Nemcev. Maog3 bi se dalo nabrati z narodiimi koleki . Goriiki Slcvonci imamo koleke našega .Šalskega Djuoa". kateri se dobe v naii tiskarni. Te koieke širimo med Ijadstvo, 9 temi koleki naj se kolekajejo Tae poitne pošiljatve in sploh vsaka listina, katero izdamo. S tem pomagamo naši narodni stvari v G jrici, pomagomo reša- vati slovensko deco iz laških brlogOT. — Ilmrl je t Bizovici tamoiaji župnik TeleS. mons. Jalij \V«rto. Po- kojnik, katerega so imeli v čislih Tsi, ki so ga poznali, poaebno pa Bizovčani, je bil 63 let star V Bizovici je ilažbova 1 8 let. Sretila ma večna laö l — Umrl je dne 4. novembra ˇ Fdldhofaa bliza Grsdca štajerski dažilni poalanec g. dr. Iran D e ö k o, ki ima za narodno probu o slovenakega Spodajega StajerskegÄ mnogo zaslag. Svetila ma večna laö ! — PremovaDje razstavljeuih del obrtnih aöencsr se bo vriilo v nedeijo T razstavnem prostora v alici M 3relli ob 10'/, p^edp. Vdbljen1 bo k premoranja aöenci, ki so razitavili dala, ia njih gospodarji. — Imenik parotaikov, izžrebanih povodom II. zisedanja porotaiikih ob* ravnav c. k. okrožne sodaije v Gorici za leto 1938, je naaledaji: Pie3 M roslav, Devin; Camar Jjs. Ktrol, Girici; Stanig Wan, Bilje; Figaneli M ha, Mran; M)r- autti Feliks, G )rica; M*corig Aleksander, Bracan; Siksida Ffaac, Djrnberg; Graa- tar Franc, Ssilo; Č "0 (sest od sto.) Posojila na mesečna odplaeevanja ostanejo ne- spremenjena tako, da se plaeuje od vsacih 100 krön 2 kroni na mesec. GORICA, 4. novembra 1908. ODBOR. Rnjigovsshego učenca spt^;ie Iv. Bednarik Via del la Croce. Štev. 3103 Op. Razglas. Naznanja se, da zastavil III. cefrtleta, t. j. meseceu javna dražba jniija, avttust in seitembra 1907, začne v pondeljeh, 7. decembra 1908, ter se bo nadaljevaSa naslednje de- lavnike in sicer četrtke in pon- deljke, od 9. ure zjutraj do 1. po- poludne. Od raunotcljstuü zastovljalnice. V Gorici, 3. novembra 1908. i Epilepsija. Kdor trpi na epilepsiji, bolezen sv. Va- j lentina in na drtigih sličnih boleznih, ta ' naj se obrne na privilegirano lekarno . Schwin en-Apotheke, Frankfurt A. M. Tu dobi tozadevno brošuro brezplačno. Na predvečer decembrä bodo velike razsvitljave v proširnej Av- striji katere preskrbi — po naročilih — naš pyrotehnik FERD. ITIAKUC v Gorici, ulica Mattioli St. 43. Iz prijaznosti te pprejemajo naročilatadi ˇ kararni „Dogana" tik jnstične palace. = Izgotovljeno pohistvo = lastn ega izdelka pri pro sto = in fino se dobi pri = fL Cernigo]-Gorica. ===== Tržaška ulica 18. ===== Izdeluje tudi stavbarska in cerkvenega dela. ! Strojevni obrat. Telefon št. 72 Poštnohran. rač. št. 51.292 „CENTRALNA POSOJILNICA" ===== V Ö0RKI ====== registrovana zadruga z omejeno zavezo v lastni hiši M M Corso Giuseppe Verdi št. 32, I. nadstropje m m Sprejema hranilne vloge vsak delavnik od 8. ure zjutraj do 1. ure popoldan in jih obrestuje od 1. jan. 1908 dalje po 5°/o. Daje posojila na menice po 6Vs% in na vknjižbo po 5Va%. Dalje daje posojila na 5-lelno mesečno odplačevanje ki znaäa od vsacih 100 K 2 na mesec ------—--------------------------------- Stanje hran. vlog dne 31. dec. 1907 K 1,816.352.73 Promet dne 31. decembre 1907 . . . K 5,457.131.53