List slovenskih delavcev v Ameriki. Ste-v. 15. JSTo^^t- Yori:, 13. aprila 1898 Leto "VIE- Posredovanje. Predsednik priporoča to kot najboljše sredstvo. Ne Kubo prisvojiti. Mir mora biti. Na tisoče umrlo. Med prebivalci dežele segnanimi v m^sta (imenovanimi Fteconcen-trado<) se je umrljivost grozno poviša a. Meseca marca 1S97 je umrlo P" španski cenitvi 50 odstotkov ,,R -c mcentradov'* (skupaj nagna-nimi ljudmi). Na uikako pomoč niso mislili Španci. Prenapolnjena ui sta niso mi gla pomagati. Saj so domačini sami bili v stiskah. Ako bode potreba posredovati z orožjem. Kedaj in kako? naj se prepusti predsedniku. Kongres je sedaj odgovoren. Včeraj kongresu izročeno poročilo predsednika McKinleya se glasi v glavnih potezah: Kongresu Zjed. držav. . Po predpisih ustava, kteri zahte- Obrnilo se na bolje. Poročilo poroča potem dalje kako i - vsled umora španskega minister skega predsednika Canovasa prišla na krmilo liberalna stranka in za Kubo odredila „H-»menila*4, poleg tega pa tudi o lpuščenje in podporo vseh ameriških meščanov. Vspeh, kter ga je imela omejena podpora trp-čih ameriških meščanov, je , .. , . . , kiniJu .deloval na človeštvo v obče, vajo. da predsednik od »asa do , „ _ . ' 1 , oaviu so se z načrtom v pomoč si- časa kongresu poroča o razmerah , T, . ... r , . rotam. Priporočilo v to so odo- Uniie in priporoča stvari, ktere . . , _ , , . J 11 bril-- španske oblasti. Pred nekaj em-jo po sili skupaj stiraui ljudje zopet vrniti domu in jim celo obljubili podporo za vzdržanje. Uprizorili s »javna dela, da so delo pre-skr i tem siromakom in dovolili svoto S600.000. \idi, da so potrebne m mu umestne 2 . . . ... . r , , . , dnevi je hilo preklicano povelje iz dozdevajo, tako je sedaj moja dolž- , . • . . , dano po generalu \\ evlerju. '0!< > isnosti Kube nepraktično iu more na nič opirati in kot postala, da je že moj prednik poskušal napraviti častno poravnavo . ... j j, ... , ... ;>rip znanje vo.evalne moči se v med Španijo in nezadovoljnim . . . ■ • \ . t» i . siiii-i u občnih postav ne more jam- Ijudstvom. Poskus je ponesrečil, . , , , , . Ičiti. Predsednik je to naslikal obširno po besedah Granta in Jack- soiia. ker Španija ui hotela sprejeti ni-J. kake druge poravnave, nego brezpo-gojuo udanje vstašev. Vojna se jej nadaljevala iu tudi odp-.tr Kuban-j Nikako pripoznanje n e-cev. Višji kapitan Bando je pri- j odvisnosti, čel dne 21. oktobra 1896 s posebuo ! V svojem poročilu meseca decem-taktiko postopati v pokrajini Pinar l)ra e,.m rekel - ^Resno je uvažati, del Rio, to je zaničevanjem in kon- ako je kul.anska vstaja brezdvomuo centriranjem (združevanja), in to tudi vredna pridevka države, na taktiko so razširili po vsem otoku dokler daleč si je zamoglo moč pridobiti špansko orožje vsled zasedanja ali vojaških operacij. Prebivalstvo dežele se segnali v mesta kjer je bila španska posadka, ali pa kar bi se zamoglo pripoznati kot v jev&lua moč'4. Take zahteve je gotovo potreba dobro uvaževati, ako s » še bolj važna vprašanja glede pripoznanja; ker nedvomno je, da se mora pri važnih vprašanjih tudi v kraje, kjer hi bili močni španski gledati na velike terjatve; ona dr-vojni oddelki. Pridelovanje in od- žava mora pa tudi dobro uvaževati prmvJjanje vsega živeža je prejenjalo. V6e p,bledice in odgovornost za Polje je ostalo opustošeno, stano-valskim hišam so oropali strehe, li pa vse požgali, tovarne razdejali, ratko vse so uničili in opust jštli, kr bi ugajalo ljudem v bivanje k ▼ preživenje, a to so storile ^ stranke ter z vso silo, ktero so nt razpolago, izvršile. pripoznanje neodvisnosti, ali za vojno moč. Tudi v drugem pogledu mislim, da ne bi bilo modro in previdno, ako ta vlada ob tem času pri pozna takoimenovano kubansko republiko. Tako pripoznanje pa ni potn buo, da bi Zjed. države silile v pripoznanje, da bi se mir uapravil na otoku. Našo deželo obvezati k pripozuanju posebne vlade na Kubi, bi nas lahko tiralo k neprijetnim mednarodnim dolžnostim za tako imenovano vlado. Posredovanje z silo. Proti temu je posilno posredovanje Zjed. držav glede končanja miru, v smislu s postavami človeštva, v posuemanje mnozih zgodovinskih dogodkov, kjer sosedne države brez vsake koristi žrtujejo človeška življenja on stran njih meje, da posredujejo, da se temu konec napravi, popolnoma opravičeno, in to i^ uzrokov umevne narave; potreba bode silen pritisek na obe strani, da se prisilite ua premirje in konečno napravi pogodba. Uzroke k takemu posredovanju naj na kratko navedemo: Varstvo za življenje in imovino, ktero nemore dati nobena država ali jo neče dati, in da bi s temi pogoji napravila konec, ker sed:ij ni misliti na kako pokroviteljstvo. To posredovanje je tudi opravičeno VBled velike škode, ktera je nastala za naše ljudstvo v trgovini in obrtniji vsled uničenja imovine in opustošeuja otoka. Kai je vnanje važnosti, je to, da sedanje razmere na Kubi vedno prete našemu miru in prouzročajo našej viadi velike stroške. Take večletne spletke na otoku v naši bližnji soseščini, kteri je v vedni trgovski zvezi z našim narodom, kjer je življenje in sloboda naših meščanov v vedni nevarnosti ter se njih imovina uničuje, in bodo denarno uničeni; kjer se naše trgovske ladije vsako minuto po ladijah tujimi držav pred našimi vrati ovirajo aft celo preiskujejo in se je to že dogodi"^ kjer se tajne ekspedicije tako mnoZ3< da jih že ni mogoče več ovirati, vs& vprašanja in po njih nastale spletke, — -vse te in enake razmere, kterih mi hi potreba po-bližje navajati, vedno prete našemu miru in nas silijo z vojevalnim narodom stati vedno na pol v vojnih razmerah, s kterim sicer v miru živimo. ,,M a i n e". Kot dokaz neznosnih razui"r navaja predsednik razdejanje ,Maine'. V soglasju je bila vlada v njenih sklepih, da je bila „Maine4' od zunaj razstreljena, po pod kopu pod vodo. Ona ui naredila ni'koga za to odgovornega; to je treba omeniti. Na vsak način je razdejanje,Maine', kar se je dogodilo po kterej koli vnanji prouzročitvi, a vendar je neovrgljiv dokaz razmer na Kubi, kterih nemoremo trpeti. Dalje glede na zavezo s to zadevo vo eno dipio-matično dopisovanje, je Vaš poslanik doposlal dne 20. marca zagotovilo od španskega ministra vnaujih zadev, da bode Španija vse storila, kar zahteva čast in pravičnost „Maine" zadeve. Gorenje vprašanje je tudi izražalo pripravljenost Španije, da poravna vse diference, ako bode ta zadeva izročena mirovnemu sodišču. Nato še ni predsednik odgovoril. Kongres naj postopa. V imenu človeštva, v imenu civilizacije, in glede škodo van j a ameriških koristi, ktere nam dajo pravico in dolžnost, da govorimo in postopamo, mora vojna na Kubi jenjati. „Glede teh istin in z ozirom na to, prosim kongres, da da predsedniku polno moč poseči v take na-redbe, ktere nam dovedejo popolno in trajno mirovanje sovraštev med Španijo io kubanskim narodom, in pripomorejo otoku do stalne vlade, po kterej bode obdržan mir in red, ter bodo varovane mednarodne dolžnosti. Prosim kongres, da pooblasti izvrševal ui odbor, v korist teh namenov, ako potreba razpolagati z vso mornarnico in armado Zjed. držav. Na korist človeštva, da rešimo glad trpeče prebivalstvo otoka, priporočam še nadaljno deljenje živeža in nadaljno dovoljenje iz javnega zaklada, da popolnoma izpolnimo dobrodelnost našega naroda. Odločiti ima kongres. Odgovornost je težka. Uporabil sem vsa sredstva,da bi odpravil ta neiziiosni položaj izpred naših vrat. Popolnoma nato pripravljen, da bodem spolnoval od ustave iu postav naložene dolžnosti, pričakujem Va šega sklepa. Včeraj iu po odposlan ju tega po ročila sem dobil oficijelno poročilo, da je španska kraljica odposlala generalu Blanco dekret, v ktereni mu naroča, da razglasi premirje in napravi pot k miru. Posameznosti o premirju mi niso znane. Ta isti na iu druj;e okoliščine, ktere so Vam znane, sem prepričan, da bode našla pri Vas resen ozir. Ako bode omenjena naredba imela za-^ijg^ii vspeli, se bodo spolnile želje nasitta krščanskega in miroljubnega občinstva. Ako se pa to ne zgodi, nam pa to le ponuja opravičenost, da postopamo kakor smo nameravali". Kapital v Washingtonu, 11. aprila. William McKinlev. Blanco je izdal p roki a-m a c i j o. Državni odsek je dobil 11. aprila poibčilo, da je^ višji kapitan Blanco nai Evubi izdal proklamacijo za premije. Ge^f.Gomez in njegovi srlušljeuiki pa pravijO;- dfi pod jjj- kakimi pogoji ue sprejmo premirja, k® ti pravijo, da vstašem nikakor nekaže sedaj za Špance v slabem ča u mirovati; pač pa so vstaši .prpravljeni mirovati, ako se mir zavedno napravi, Španci otok za-pute in seboj oduesejo .svojo za- StiVO. Zaton Španije. to ta članek pišemo smo na pred-veeru rešenja odgovora, ali bodo kiDanske razmere povod vojne med Zjd. državami in Španijo ali ue. Al vsled odkladanja miuolih te-di»v in sprememb poslednjih me-seev, smo se že tako privadili, da seie bodemo prav nič čudili, ako se>- treuotku, ko to pišemo, ko je near nos t za vzbruh vojne največja, zopt najdejo sredstva za vzdržanje miu in se kubansko vprašanje na ka drug način reši. Ne kaže nam seuj modrovati, ko že skoraj kažejo kailci ure osode za Španijo, o ka-kihevantualnostih. lč pa se hočemo na kratko sporni jati osode španskega naroda, ktei ga doleti, ako vojna nastane. Ofijelua Španija, vojaška diktatura, oni ostanki one nenavadne aristokracije in neumno špaako meščanstvo, ne z isluži prav ničimpatije. Ali večina naroda, kt«; je politično še tako malo zrela, > je malo meščanstvo, delavci in aietje, kteri vsi se tako počasi zaviajo enakopravnosti in eneko-veljrnosti, te nam je potreba ob-zahati. Posebno ako vojna vzbruh-ue, tera —ako tudi spočetka ne popnoma odločna — za trajno pa veutr prouzroči Španiji uničujoči port Sle potem ko bode Kuba ločena od Sanije, kar bode gotovo konec pest, se bodo še lepokazaie škode, ktelso nastale vsled vojn za posest Glavni uzrok je pomanjkanje gospodarskega razvoja v velikem slogu, kar bi lahko vsemu narodnemu življenju pripomoglo do bol šega življenja, seveda bi se meščanstvo opomoglo, ali verno bi ga spremljal o delavsko ljudstvo. Podnebje dežele in dremajoči značaj južnih narodov, sta mogoče v tem mnogo ovirala. Ali istina je, da se novo-šegni obrtnijski razvoj dežele nahaja le v malih ueznatuih okrajih in v teh je postalo živahneje delovanje, "sa ostala Španija pa je ostala kakor je bila pred par sto leti. Da sh Španija ni gospodarsko razvila in napredovala drugim evropejskim državam enakomerno (izvan Turčije) ima pa pripisovati lastnemu, slabemu političnemu gospodarstvu in gospodarstvu kleri-kalizma, kterega tako grozno boli oslobodeaje Kube in bi še rad gospodaril ob pobeljenih grobovih. Nek list piše v tem oziru; ,,Grozna osoda se prikazuje v Spivniji in vendar se zgnba Kube pridružuje v vrsto enakih podobnih zgub, zmešnjavam in notranjim opustošenjem, vse je najdeti v španski zgodovini tega stoletja in minolega, od časa, kar je razpala svetovna vlada Španije. In vendar jo ljudstvo preveč kratkovidno, da bi storilo konec vsemu siromaštvu iu zato uzrok delalo vlado Filipov iz šestnajstega stoletja. Veliko huja ost -da in politična onemoglost, popolnoma razbrskane gospodarske razmere deže'e je imela Nemčija prestati ob istem času in vendar stoji ta dežala danes v prvej vrsti kulturnih dežel; nemško ljudstvo pp jg vgdrarailft.ftvnsi-mjži oto in i in to bode grozno čutil narod dokazalo na kako nizkej sto-piujbbčega razvoja je Španija ostala. boga, z dolgovi preobložena dežg si ue bode nikdar več poma- početkom tega stoletja, ter se pričlo duševno razvijati. Izvor tega zla je v istini iskati samo le brezmejnem gospodarstvu klerikalizma, kteri že stoletja na Španijo pritiska kakor mora. Uprav ta je bil oni, kteri je zahteval toliko krvi v Španiji pod Filipom, držal jo je se svojimi koščenimi rokami v temoti, kakor ob času Torquemade; vsakdo se še spominja grozne španske inkvizicije in nasledki te surovosti so še danes videti tam. Celo v slavni zmagi proti Napoleonovem iiasilstvu je bila moč Španijo živa ali namesto slobode pred tujim pritiskom, si je junaško ljudstvo priborilo po sednih krvavih iu opustošujočih letih le samovlado temnega veka. Uprav ta faktor in nekako hipnotizirano dušno življenje Španije, sta jej zn-branila korakati poleg ostalih držav v razvoju, stare rane bi se jej lahko brzo zacelile, a iz ruzvalni bi moralo vzrasti novo življenje. Pod koščeno roko srednjeveškega fgo-spodarstva je vsahnola razcvela kultura reuaisance, ktere ostanke nam kažejo razvaline ubožanih španskih mest; njegov kužni vzduh je spremenil božje vrtove ob Guada 1-quivir v — puščave*'. Ali vse to opustošenje je zamogla uči uiti staro veška vlada v zvezi z slabim političnim gospodarstvom, ^ato ker je dežela v gospodarskem razvoju zaostala. Kaj se bode iz te uboge dežele zgodilo po nesrečnej vojni, to pa še danes ni nikomur mogoče reči. Civilizacija — nesramno oku-ževanje. ne domnevajo pod hinavsko pretvezo evropejske civilizacije ,,v črnem delu sveta", to nam dokazujejo neštevilue nečloveške surovosti, in sicer od vseh narodnosti. Nobena od njih ni boljša, bolj človeška od druge. Včasih se kaže kakor bi hoteli nečloveške čine kapitalističnega ožemanja z desetkratno hladnokrvnostjo prenesti na uoi.ružU. Afrike. Ali do umetnega z nam e-n o m izvršujočega moreuja po gladu niso doscdaj šh napredovali. Ta najmlajša iznajdba t/linja iz angleške izobraževalne umetnosti. Posiušajmo besede klasične priče, Miss Harriet Uolenso,—hči umrlega južno-afrikam «ega škofa Colen-so, kteri seje vse življenje boril za nesrečne domačine za bolj človeško ravnanje, in to delo sedaj nadaljuje očeta vredna hči. Kot neutrudljiva pisateljica in agitatorica j« Miss Colenso lani predavala na Aug'e-škeni o nesramnem položaju v južni Atriki. Primerjala je te ra/.mere z onimi v Indiji in med drugim govorila o ume t ne j smrti po glad u, kter«. so prou/.ročili 1896i o 1^97 v Matabeleland. Ker so jo zato zelo pričeli napadati, je otlgi -vorila v nekem londonskem listu: V južni Afnki vedno kje razsaja lakota. Ta nastaja ali vsled pomanjkanja vode, ali Vsled kobilic, ali vsled goveje kuge. Ob obali, kjer se nahajajo železuice, je seveda mogoče pomagati v sili z dovažanjem živeža. V več prilikah sem bila na moje veselje sama priča, ko so se v Natalu in britiškej Culu deželi zelo vspešno trudili v pomoč; istina daje predsednik Kriiger tolik severne delertjer jšXia njegovem nadzoroval nem potovanju sprevidel „uepopisno siromaštvo in grozi o pomanjkanje" med domačini. ,,Mnogo tisoč jih je živelo od koreninic in jagod". Sedaj hočem dodati še nekaj zgledov iz bogate dokazovalne tvarine, za kar sprejmem popolno odgovornost in zagotavljam, da so Angleii [jrouzročili in uprizori li lakoto med Matabeli. Mr. Selous (kalouijalno politični šovinist) je pisal iz Uuiuwayo dne 26. avg. 1896 nastopno o razmerah domačinov na zapadli, severoza-padu, severu, severnem iztoku in iztoku: „Vsa pozvedovanja se zj<-dinjajo v tem, da večji del tega na-ro.la že sedaj trpi vsled pomanjkanja živeža, ker je ž« vsa živina pogiuola vsled kuge, veliko množino žita, kt-rega ti ljudje vsak j leto dobe v podporo, so jim pa odvzeli belopoltni in ga uničil i". ,,Times" od 20. julija 1896 pa je p.sala: „Komisar domačinov Thor mas je včeraj (27. jul.) dospel u»f iaj iz Inyama Endhlovu, 30 milj S I Superior Stock, tvoje ime je po-vsodi znano, kjer spoštujejo čisto in zdravo pivo. S popolno pravico smemo reči, da vse tekmovanje in hlastuo delovanje evropejskih narodov v črni Afiiki ni civilizacija temveč nesramno okuževanje in kamorkoli se usi-li kaka vlada, hoče nadkriljevati drugo v „kulturni11 surovosti; odkar so se tja urinile, pač ne vidimo druzega nego sistematično razširjanje lakote, bolezni iu smrti galfj pomagati ne bode mogla, med domačini. Grozno je, kaj si vse Vareno in no od v steklenic* d»ja- boscs mm co., LASE LINDEN, - - - HIOH. S Povsod i naprodaj v sodčkih in steklenicah. Entered as second clan matter at tbe New Yoke, N. Y. Poet office October 2. 1893 „GLAS NARODA". ijigt slovenskih delavcev v Ameriki. Izdajatelj in urednik: Published by F. SAKSER. 109 Greenwich St. New York City. Na leto velja list za Ameriko $2.—, sa pol leta..............$1..— Za Evropo za vse leto.....gld. 5, ...... pol leta......2.50, „ f*strt leta.....1.25. t(ilas NanxMa4 izhaja vsako sredo /,a oglase do 10 vrstic se p I a'a t oho tov. Dopisi brez podpisa in osobnosti -«» ne n»tis2°jrt. Denar naj se b.agovoli poslati po Money Order. Pri spremembi kraja naročnikov •os'mo, da se nam tudi prejšnje «.iv»li&če naznani, da hitr«je najde-.»lo naslovnika Dopisom in pogiljatvam naredite laslovoai: „Glas Naroda", l<»9 Greenwich St. New York City. s«'v Tozapadno od Buluwavo; bilje pri ekspediciji za pobiranje žita. Njegovo spremstvo j« bilo 90 ,,mladi" Ca^leubranlw*rs in so imeli In pet konj in 4 v».z >v*\ 1 j os pod Thomas j«- nabral*' blizo 1300 vreč /it i. . Od t«h j*- poslal na votu 2.>0 viW> v Buluw yo, ostanek pa je uni«'i! iiU str« povelje (vr-HllHtMl ju bilo 12.500 funtov št^rl.) \ sl^il t« ga uničenja žita preti v kratkem lakota in :ik vstaši sem pridejo (in v-lajn) b nemog »A« jih tadi sam«* jedra dan pr«-živ«-ti. Kaj bode temu sledilo se je za-mojlo povzeti iz pogovora 7. Mr. Coleabraiub-rjnm, kar je priobčila ,,Globe4' dne 23. nov. 1896. Mr Colenbrandnr j^ visok uradnik. ..Sedaj — rekel je — ko je Mr Rhodes odpotoval (na Angleško), i nam sam povelje nad Matapp« s Moj<>ga brata in dva svaka teuoval komisarjem za do-Po poroči 1 u pozvedo->ilo rjyo dne 19. (Hffbbra,^ .avi dalje •spod Cnlenbrander: Mnogoteri bodo morali trdo boriti, da bodo deževno vreme prestali .... To jutro bi znmngli biti priča grozne žaloigre v bližini pivovarne. Kakih 200 žensk in otrok je skopalo mrtvo žival, ktero je ukaiala mestna oblast zakopati, in jo za živež uporabili. Pomislite, Vi bi kuhali meso, kožo in kosti Živali poginene vsled kuge 1 M nogo teh bode umrlo vsled zaužitja te strupene tvarine! Mnogo ljudi ne-raa niti pojma kako veliko je siromaštvo že sedaj v našej deželi in za mnoge bode v prihodnjem letu še slabeje, — namreč za vse one, kteri sedaj okolu'tavajo in ne obdelujejo svojih vrtov. Mnogo jih sedaj živi -suhih korenin in med deževno dobo ne bodo nič druzega imeli kakor divjo špinačo". Iii to imenujejo kapitalistične roparske države — ,,razšiije vanje kulture I" Ar^ ni to prava kultura kapi ta-lism njega parnika, ker imel je listek za Holland parnik. Brzojavili smo nekemu rojaku, kterega nam je Lube navel kot znanca, a odgovora nižino dobili in siromak je moral zopet sam in brez denarja na pot. Došli rojaki se niso hoteli s takim parnikom voziti, ker raje vsakdo plača po 2 dolarja več za hitreji parnik. Znamenito pri tem je le, da so nas agentje v tem slučaju tako dobro našli, ako bi Lube imel saj 5 dolarjev, bi ga gotovo še ob te preje spravili, potem še le k nam pokazali. Lubea je imel v pesteh nek dalmatinski agent, kteri se v poslednjem času zelo razkorakava in ljudi k sebi vlači, češ, da gredd k nam, kteri imajo novce jim že gr§ z sladkim jezikom „na roke", siromake pa postavi na ulico kakor je tega. Danes 11. aprila pa je k nam prišla sirota z detetom, žena Johna Pečka, kteri že precej duša lepe novce služi v Crestet Butte, Colo.: mi smo prosili g. Krašovca, da ga je v delo spravil in takoj zaslužil $2.25 do $2.50 na nan, a ta „lepiu mož se ne briga za ženo prav nič. Sirota je Iiila 11 mesecev z detetom v bolnici, Peče k dela že leto dni, a ni jej pisal nobenega pisma, da bi jej kaj poslal pa ni niti misliti. Mi neverno 8 'daj kaj z siroto in 11 mesecem starim detetom, nje mož oziroma oče pa vse prisluženo po grlu požene. Neradi navajamo take zadeve, ali tako lahkomišljeni ljudje, ker taka lalikomišljeuost je kaznjiva, zaslužijo, da jih predstavimo našim rojakom ; rojake v Crested Butte, Colo., pa prosim >, da naj na John Peče k a pritiskajo, da stori svr>je dolžnosti proti siroti mat'ri, ženi in detetu, se neumna žival ljubi svoje mladiče. Polojujoče rojake pa opozorujemo, da naj se ne pu=te od nekih dalmatinskih ljudi lovcev pregovoriti in speljal', ako k nam žele; ti ljudje niso nič boljši neg.» navadni židovski lovilci in z onimi v kompaniji tudi svoj bussines delajo. Ti,.bratski" cestni agentje naše ljudi izročajo v čifutske hotele, kjer jih potem dobro odero ter celo na naš račun. Nikdar nemoremo dovolj zatrobiti našim rojakom: Pazite se prav toraj precej velika P reers zastrupljeno, ker sirota dalj zmota v modrovanju,prikazni" in č.-k8a ni mogla dela dobiti. _V J * ii se Dopisi. morali plačati $31 c jln:np, od puške $13 čoln i ne, od funta tobaka 5C i ,, nevarnostim Dne 5. t. m. smo tukaj pričeli sejati, do sedaj smo imeli še vedno hladno vreme in tako smo malo zakasnili z sejanjem, ker mislili smo, da preje pričnemo, sneg je že v sredi minolega meseca skopnil. Srčni pozdrav rojakom. J. Sch. Dyea, Alaska, 26. marca. Gospod urednik, prosim Vas, da mi natisnete mojih par vrstic v „Glas Naroda", kar lbe pokaži. A temu ni tako, mož ga ima najrajše sam zase. Zagotavljal pa nam je, da ga vsako leto toliko velja. Mož je star kakih 35 let in ako tra že 10 let tako žveči — v sorodnik v Puebli poslal same-g t na dolgo pot. Med jiotjo proti New Yorku je Lube Bog v£ na kak vlak fltfdel odkodar so ga stirali,' vanjem vraž, ljudje postanejo celo da naj nikar ne kupuje živeža v San Francisci, ker ga tukaj ceneje dobi; obleko pa naj si kupi v Seattle, Wash. Iz Dawson City bodem zopet kaj pisal, ko se bodem malo s poči 1. Pozdrav vsem rojakom po širne j Ameriki. Daniel Badovinac. tiska skrb za vsakdanji kruli. Tudi j tePač George Stout, kterega je ti poslednji bodo rešeni začasne si- včeraJ Oskar Gardner na tla pobil, bode strt zmaj Je umrl, ter se ni nič zavedel, Oba sta se že večkrat pretepala in bila glede tpga na dobrem glasu. Včeraj večer sta se zopet borila, Stout se je dobro boril, ali ni bil kos Gardn^rju. Gardner gaje udaril po bradi in Stout z veliko silo na t]a__padel^ llLJ^i^pe^stal. Gard- novci ? Za parnik ,,Merrimac", kterega fl ner in njegovi pobočniki so zaprti. Dgromno svoto $342.000, in tašk la ni prav za nič; kot podrtij^so jo preje kupili Hogan in sj^^i za j Ženska major. Lone Star črto za S48.00£j. Potem Boise, Idaho, 7. aprila. Po ii-lahko vsakdo miglHtako gospo- volilnej borbi je bila Miss larijo agentje Mcjfiu]eya. Jessie E. Parker izvoljena mojorjem (županom) v Kendrick. Nje na- Vojui davek. ,_Wa s h i n g to n, 12. aprila. Republikanski člani hišnega odseka so dogotovili svoj načrt kako bodo zvišali dohodke, ako nastane vojna sprotni kandidat je bil najbolj priljubljen mož mesta. Nesreča v Dvea soteski. Plaž pokopal zlatoiskalce. _ » L e a 111 e, 8. aprila. Danes večer je dospela iz Vancouver, B. C., vest o veliki nesreči iz Dyea soteske, ktera je zahtevala mnogo žrtev iskalcev zlata. Petinsedemdeset potnikov v Aiasko je snežen plaz zasul in iz hriba vrgel v dolino. Dosedaj so 31 trupel od nesrečnikov našli. Soteska je sedaj polna od iskalcev zlata, kteri se z veliko Razne vesti. Borza na veliki petek. Borza, ona hazardna igralnica, med Zjed. državami in Španijo in na kterej je že na tisoče ljudi bilo sicer so proračunali, da bodo ti ob svoje premoženje in se vsled davki na leto dali 100 milijonov tega umorilo, tisoče družin postalodolarjev več dohodkov. Zvišani da-Čez noč siromašnih, je letos na ve-vek na pivo p«> SI od sodu bode dal liki petek „delala" ali iiM-šetari!a.«35,000.000 več dohodkov: koleki Kar ljudje pomnijo, še niso go-P° uzorcu od leta 186(3. pa kakih spodje špekulantje, zvesti služab-;-»0 milijonov dol., od kave po 3 niki božji, kteri nikomur ne odre-ceilte pri funtu, od čaja po 10 ceu-žejo glave, ako jo nemorejo, baran-p0* °d funta, kar bode neslo S28,- tali na borzi na veliki petek kakorp00-000, povišani davek na tabak ----*-----— - letos. Kupčija je bila tudi ta danP* $15,000.000. Odsek je dalje skle- težbvo pomikajo proti Klondike, slaba, ker ni poročilo predsednika»ol izdati bonde v znesku 500 mi- Toliko ljudi je tukaj kakor lani. V pred ponedeljkom pričakovati. AliJijonov dolarjev. Vsak bond bode — ACi -- ti barantači in glavor«-zci ne zau-ve'jftl $50 in se bodo na poštah pro-pajo miru in zato so tudi veliki pe-dajali po vseh državah, tek ,,šahrali". Lahko bi se \ ■ „ Madridu ali Washingtonu pripetih Pm.vnri.arjem se mndli. tvropejske m druge vesti, in kaka škoda bi bila, ako bi lepe W ash i ugton, 8. aprila. Pivo- i p r a g a, 9. aprila. V bližini Li-priliko dobička zamudili, da b varnarji kupujejo velike množine i bochowitz, v kraju deset milj akcije po ceni kupili in zopet dragiek, da l< vse davkarj«-naznanilo, da naj vsem obogat«*, po smrti napravijo pa lea pivovarnarj~m naznanijo, da ti ko-ko volilo in hajd gorki v nebesaj l^ki po vsprejetju zvišanega davka ne bodo veljavni. hribih leži snega po 40 in 50 e«v-Ijev in p^gostoma se pripet1 sneženi plazi. potem moje bil odvzet vožnji listek, j fanatični, ako jim hočeš pojasniti novci in kovčeg; na nol en način zadevo si pa: socijalist, anarhist, ni-mo mogli i kterein alepajo „veliko" nesrečo, in nego obleči go^ nog do glave in glejte v San Francisci, 3000 milj skrbeti za uj-ga 12 dni do prihod- daleč je pa potre« bil, v New Yorku Velikonočni prazniki so bili lepi in prijetni. Ljudj obilo stvari nakupili, kar kaže, d Tudi cerkve so bile v petek, sobot in nedeljo dobro obiskane; pop< ludne so pa Newyorčani hiteli u vse strani na izlete. Biciklisti se kteri mi ni manjkalo tudi postari nih devic. Imeli so pa velikoučni prazni tudi zelo žalostne slučaje — sam morov. Veliko nedeljo zjutraj i Češkem so danes čutili hud potres. V vasi Kafiai se je Bedem hiš podrlo. Podzemsko gibanje je še čutiti. London, 9. aprila. Vsled pri govarjanja zdravnikov, seje Gladstone vendar odločil, da popusti | pisateljsko delo, s čemur je duse-Xad deset milijonov za šolske na- daj bavil; pisal je lastni životopis. mene. Sedaj je obvestil svoje založnike, da ljudje vendar le nekaj bolj deljgg Šolski svet za veliki New York ue ™ore več Pisati- n j!___i_____i: i _________j . :__i„„ ___i i- i . . n__: . n___-i je imel v ponedeljek sejo, v kterej Paris, 9. aprila. Nova pravda mu je bil predložen proračun za proti Zoli zaradi razžaljenja vojne leto 1898. VeB spis obsega 81 strani sodni je, ker je to oprostilo grofa in se v njem zahteva za šolske na- Esterhazya, se bode pričela dne tudi kaj marljivo drvili, nif m"ne 810,009.189 in sicer za Man- '25. maja pred porotniki v Ver- hattau in Bronx $5,842.852, za sailles. ^™otlyn $3^026 939, za Queens D u n a j, 12. aprila. Trije dunaj- " čanje: Selilichting, Zink in Pressler so na velikonočne praznike napra- Hamburg, 12. aprila. Tukaj poroča nek list, da je hamburška družba prodala parnika .Columbia* in „Normania" nekaj londonski tvrdki in to za špansko vlado. Me-šetarji Stric Sama so bili —prepočasni. V a n c o u v e r, B. C., 12. aprila. Častnik dospevšega parnika ,,Empress of Japan" je danes pripovedoval o velikem pretepu pomorščakov v Honkongu. Tik predno je parnik odpljul so se pričeli mski in angleški pomorščaki pretepati. Kmalu je nastala na Queen Street med Yoss tempeljnom ob obali prava bitka, kakih 400 ruskih, nemških in francoskih pomorščakov je izzivalo angleške in amerikanske mornarje,ter jim klicalo Johnnies' in ,,Yankees", toda ti poslednji so s pestmi šli nad nje klicaje ,,Hail Columbia" in „God save the Queen" ter ruske, nemške in francoske pomorščake prav dobro pretepli. Policija ni mogla ničesa opraviti, še le dospevši častniki so razpršili pretepače. C a n ea, Kreta, 12. aprila. Avstrijski vojni oddelki in parniki so danes Kreto ostavili. London, 12. aprila. „ Daily News" ima v svoji drugi izdaji nastopni brzojav iz Madrida: ,,Višji kapitan Madrida je obsodil generala Bourlona de Castelvi na dva meseca ječe v trdnjavo, ker je pri izgredih v nedeljo večer govoril proti razgrajalcem". — Ko so tega generala odtirala proti trdnjavi, mu je narod uprizoril demonstracijo. Q u e b e c, 12, aprila. Kardinal Toschereau je danes umrl po dolgem bolehanju. Kardinal je rodom Kanadijanec in star 78 let. London, 12. aprila. Brzojav iz Madrida poroča, da je položaj na Filipinah zelo kritičen za Spance. Deset tisoč vstašev je sedaj pod orožjem in število raste vsaki dan. V Manili, glavnem mestu otoka, se zelo boje resnega vpora. 0s vo je van je Sudana. Kairo, 8. aprila. Angleško-egiptovski vojni oddelki pod zapo-vedništvom Sir Herbert Kitchene- rom so danes ob 7.45 uri napadli derviše in v naskoku priborili,,Zariba" Mohmouds, središče utrdb. Angleško-egiptovski vojui oddeleki so vso noč korakali in prišli zgodaj zjutraj pred tabor sovražnika. Ko so s topovi dobro streljali na utrdbe, so kolone v prvem naskoku zasedle tabor. Derviši so Be hrabro branili in niso bežali, dokler niso napadalci prav blizo prišli. Mah-moud, general dervišev je med jetniki. Angleško-egiptovska konjiča in jahajoče topništvo z Maxim topovi so zasledovali bežečega sovražnika. Več angleško-egiptovskih častnikov je padlo v boju. Derviši so zgubi i deset topov, zastave, živino in vs-. prtljago. Mahmoud je bil med bojem skrit v nekem brlogu, kjer so g:l potem vjeli. Osman Dig-ma največji vodja dervišev je bežal med bitko. To zmago pripisujejo za zelo važno v angleško-egiptovsko politiki. 32* ulica mlado deklico Ani< 3652.061, za Richmond «309.074, za šolski svet pa S178.288. Pri posa- ------------. . . meznem posvetovanju se je poka- i vili izlet na Semmering in šli na našli na strehi štev. 443 zapadi zalo, da se v Richmond Borough j pečine planin, vsi trije so ponesro- i • _i _ .i „ J„LI:____ A •____________ao/u\ > . ............. nahaja mnogo učiteljic z $600 letne' čili in našli svojo emrt. Lis tollsi. v Časnikarski deček. Na najbolj živahnej ulici je hkrati obtičal promet voz. Vozovi kabel železnice so obstali jeden za drugim in napravili bolgo črto, tam pri prvem vozu, tik na vogalu ceste stoji mnogo ljudi na malem prostoru. Kaj se je zgodilo? Časnikarskega dečka je ua križpotju prebrnil voz kabel železnice, ga povozil in siromak je ostal na mestu mrtev. Tu leži malo truplo na zemlji, ter je pokrito s plaščem, kterega je v ta uamen dal — delavec. Kmalu bode prišla na lice mesta oblast, zapisala ves dogodek in najmlajšo žrtev modernega prometa bodo odnesli ali odpeljali iz pred oči šetal-cev. Nekaj minut pozneje že množica več no misli na to nesrečo. Kaj pa je tem ležeče na človeškem življenju — ua življenju ubogega človeka 1 Tam doli na iztočni strani mesta, na dvorišča stanovalske kosarne, tam kjer je revščina doma — v za-duhli temni sobici, sedi pri oknu žena. Pred njo leži velik kup obleke, na ktero pritrjuje gumbe. Trd in pričel zaslužek, ravno tako pičlo je odmerjen, da ne pogine vsled glada. Sedaj je prejenjala šivati. Svojo glavo j« vprla ob roko, da se malo spočije in zatopi v misli. Glej: Kakor solnčni žarski se ja nesmeh-nilo nje z brazdami posejano lice. Mislila je uprav na svojo mladost, na čas. ko je bila srečna, oh, tako srečna. Zopet se vidi v svoji ljubi domovini, daleč, daleč tam preko morja, tam v predragi hiši starišev, kjer ni nič vedela o siromaštvu in bedi — ne o gladu, ne o skrbeh. Nje stariši so bili premožni, in njej, edinemu otroku, niso prav nič odrekli, kar je želela in hotela, vse je dobila. Še enkrat se jej prikaže v duhu ili trenotek, ko je možu po nje- bi saj nekaj zaslužil. Ako ne bi v tem času usmiljeni sosedje, kteri sami niso imeli dosti, na pomoč priskočili — potem le Bog vč kako bi se vse končalo. Vendar se je osoda spremenila. Ona je okrevala in nje mož našel delo. Kako delo je dobil ni vedela, ali pošteno je moralo biti, ker sleherni večer je mož prišel zelo utrujen domu, zaslužek je bil majhen, ali saj so bili vajeni na slabo, zato so lahko shajali. Toda z strahom je opazovala, da je nje mož sleherni dan slabeji postajal, in ko je bilo že prepozno, ko je bolan ležal, je zvi-dela, da nje mož ni bil kos težkemu delu v tovarni Nikdar ni tožil — svojim ljubim ni hotel življenj ' ogreniti. Kako jej je bilo mogoče še nadalje životariti, ko jej je osoda nje ljubega moža odvzela? Misel na nje otroke jo je še obdržala pri življenja. Kaj l>i sicer postalo iz ubogih sirot? Nje mož, oče teh • >trok, je postal žrtev, ko je spolno- okusu, lepemu znancu mlade- val dolžnosti do svoje rodovine, — in niške dobe podala roko v zvezi potovanje skozi življenje. Nje sreča je kazala biti opravi-na.-- Hkrati jej otemni lice, kakor bi trpela duševne in telesne bolečine, nje srce je postalo boječe. V duhu čaje divje upitje, grozno pretenje druhali, ktero so naščuvali razni kolovodje drug«- narodnosti in so kljubu tolikega hvalisanja izobrazbe in lepih čednosti napadli ljudi slovaške narodnosti, na stotine ognjišč in urejenih razmer so uničili in celo pred umorom se niso plašili ti potomci Arpada in Hunov. Videla je tudi nje dom razdejan po srditosti naroda — tudi nje obstanek je bil uuičeu. Zopet je čula I nasede, ktere jej gov.oril nje ljubi •oprog po groznih dnevih : ,,Dora, moramo se ozreti po drugej domovini, tu nemoremo ostati. Celo, ako »e nam posreči zopet ustanoviti primeren dom, ali kdo nam jamči, da se enaki grozni dnevi zopet ne ponavljajo? In potem? To pot smo še srečno odšli. Naši otroci in mi ostali še zdravi. — Da, moja draga žena, odpotovali bodemo proti deželi prostoti, proti deželi ejo razlik narodnosti in žijo, tja kjer ima člo-še kaj pravice. Tam živi ua tisoče Slovako'v srečnih in zadovoljnih ; tam si ustanoviva naš novi dom. Mlada in krepka sva. Kdor tam hoče delati, ne trpi pomanjkanja. In delati hočem ravno. Delati in delo dobiti je dvojno— to bodeta zvedela, kadar po mno- ^ J ubljanske gem otrudu dospeta v deželo pro- Ljubljanska mestna stosti. Kaj ni vse poskusil nje ubogi mož, da bi zamogel delo dobiti, da bi zamogel zaslužiti kruh za svojo družino. Gotovo ni bila njegova kri\ ia, da so morali t liki» e a pomanjkanje trpeti. On je vedno in vsaki čas naredil svojo vnk -••na mati, hoče le za otroke skrbeti in vzgojiti za poštene ljudi. Močno * je poprijela te misli, in ta jej je dala moč in pogum ta grozni udarec prenesti. Kakor čudež se j«-j je danes dozdeva :<». kako se je mogla vzdržati, kako je razumela s tem malim, kar je zas užila sebe in otroke obvarovati pred gladom.-- Grozen čas je vendar bil; šejeden-krat ne bi m gla vs^ to prebiti. In das «.*=? — Da, danes je vse kaj druzega, tu ima v svojem sinu pomoč. To je kra-en deček! Kljubu mladosti, pozna resnost življenja, pozna žalostni položaj matere in Be trudi jej biti v pomoč. — Komaj je iz šol.' dospel, je bil že zopet na ulicah z v*; j ko kopico časnikov in se trudil prav vi liko prodati, saj njegova mamica potrebuje denarjev, da poravna stroške doma. Njegov zaslužek ni zametavati, on mnogokrat več zasluži nego ona. — Da, sedaj že gre, nje dete jej je prava pomoč In kadar doraste, potem je konec vsemu pomanjkanju. Popolnoma posnema očeta, je marljiv, ljubeznjiv in se žrtuje za ljubo mamico in sestrico. „Bog mi obvaruj mojega ljubljenca, on je moja tolažba, moje življenje!" O uboga, uboga mati! oraloy mladega gozda. Zažgal je 141etui Junez čarman, po domaČe Kosov. * * * Potres. Dne 23. marca zvečer ob 8. uri 3f». min. bil je v Kočevju precej močan potres, katerega je spremljalo zamolklo podzemsko bobnenje. Trajal je jedno sekundo. Smer mu je bila od severozapada proti jugovzhodu. Škode ni potres nič naredil. * * * Ubil se je 14. marca Anton Blažič, hlapec v Malinih v logaškem okraju. Blažič je bil v pijanosti zlezel na svisli Bpat in padel na tla ter se tako poškodoval, daje kmalu potem umrl. * * * Samomori. V Kostanjevici"se je obesil mesarski pomočnik Anton Gršak iz Zagorja pri Kozjem. V Boštanju je skočil neki Ivan Jakoš v blaznosti v Savo in je utonil. * * * Pod voz padel je 24. marca opoludne na Poljanskem trgu v Ljubljani Predovičev hlapec Alojz Marolt, doma iz Velikega Gabra na Dolenjskem. Vozil je premog s kolodvora v klavnico. Med vožnjo zlomila se mu je na vozu ročica in ker so vsled tega dile padle z voza in konjem pod noge, so se konji splašili in dirjali naprej po Poljanski cesti. Hlapec jih ni mogel konj obdržati in je padel z voza pod kolesa, katera so šla čez njega in ga zdrobila tako, da je kmalu potem umrl. * * * Iz Predvora se piše ,,Slov. Nar.": Včeraj po poldan ob uri gorelo je na srednji Beli. Pogorelo je hvala Bogu, le jedno poslopje, lastnina čevljarja Pernuša, kateri je bil baje zavarovan samo za- 300 gld. akoprav mu je škode nad 1000 goldinarjev. * * * smrt. Drobnosti. novice, godba ustanovi se prihodnje leto, ker prispevki od nemških društev na ravn< st odrekli. Sedaj bode pač mestna občina sama si oživotvorila tolikanj potrebni zavod, ki bode brezdvomno srečno uspeval in tudi napredoval. — Te dni je došio v dolžn - Ljubljano že okolu 500 zunanjih Žalostna smrt. Iz Novega mesta poročajo: 20. m. m. je prišel v Mali Ornel pri Zatični bos, ves strgan in gologlav mož, kateremu pa se je videlo, da ni berač. Mudil se je pred cerkvijo, hodil po njivah sem in tja ter odklanjal vse, kar so mu ponujali ljudje. Možje bil blazen, a miren in dostojen. Zvečer pa je prišel revež k županu, ki mu je dal prenočišče na svislih. Ponoči je blaznik začel glasno stokati, in ko so ga prenesli v hišo, je ondi umrl. Ker moža ni nihče poznal, pokopali bi ga bili, ako bi ne prišel v mrtvašnico kapelan M., ki je v mrtvecu spoznal brivca Jurija Dja-niča iz Novega mesta. Pokojnik je pred par leti zblaznel, a zopet po-so se vsem ozdravil, tako daje kakor prej izvrševal pridno svoj posel. Pred tedni pa je zopet obolel ter končno znova zblaznel. Nekega dne je izginil in vse iskanje je bilo zaman. Sedaj pa so ga prepeljali domov, kjer je bil pokopan. Djanič je bil rodom Hrvat, a bil delaven in požrtvovalen člen vseh novomeških narodnih društev. Kadi svoje ljubeznivosti in svojega rodoljubjaje užival simpatije v vseh slojih. Da je bil vrl obrtnik, kaže dejstvo, da Ko so po večletnem pritrgovanju delavcev (večinoma Furlanov), ka-in hranenju tako daleč dospeli, da tore 80 sprejeli v delo nekateri ta-prevzeli malo prodajal ni c za mošnji stavbeni podjetniki. Pomlad »cerij«, je vse kazalo kakor bi bil ll> stavbna sezona sta namreč na-onec njih pomanjkanju. Ali člo- i »topili in umevno je, da se bode ek obrača, Bog pa obrne, (»soda pri ' do sedaj v Ljubljani na vseh Bi je s svojimi prihranki mogel se-drogače hotela. Le krat k ča- sta stran h živahno gibanje pri Btavb- zidati malo hišo. N. v m. p » razveseljeval a svoje skromne sreče- "ih delih itd. Ljubljana in nje si so slabi j »ostal i, del njih odje- regulacija bodeta ietos znatno na-lcev se je razgubil, ko jim niso predovali. Da Ljubljana moderno mogli več na posodo dajati, drugi napreduje, priznavajo tudi tujci, k< jih število se od meseca do me-b ca veča. — Te dni prevzela je mestna občina definitivno elektrar-od tvrdke Siemens & Halske. ski dan zagledali so nekateri nekaj čudnega po Kolpi plu ti. Radovednost jih je gnala bližje, in kmalo so se prepričali, da je voda prinesla Bog vč od kje, mrtvo truplo. Mrtveca so potegnili iz vode, pa ga nihče ne pozna. Dosedaj se le toliko ve, da je vlaško hrvatsko oblečen, kacih 25 let star, srednje velikosti in kmetskega stanu. Imel je 18 kr. denarja, smodko in nekaj tobaka v žepu, druzega nič. Sodna komisija ni našla nič sumljivega na njem in se splošno sodi, da je dotičnik ponesrečil že pred par tedni. Bog mu daj nebesa. — Ravno isti dan videli smo pa pri nas tudi še kaj druzega izvanrednega. Na latniku ali brajdi pred hišo trgovca g. Vukšiniča zapazili smo 6 cm. dolgo zeleno mladiko z nežnimi listi iu trojimi grozdiči. O tem času pač menda to ni bilo nikdar nikjer. Dotična trta je stara 33 let, imenuje se ,,žametasta kaoščina". Kaže li to dobro letino iu boljše čase? — Upajmo! * * * Koroški novi čar. Prošl i teden obBiskala js nadvojvodinja Ana Toskanska s hčerjo svojega sina Jos. Ferdinanda, sottiika pri kranjskem pešpolku št. 17 v Celovcu, povodom njegovega godu. Vsak poseben vzprejem je bil odklonjen. — Železniško ministerstvo je podelilo jednoletno koncesijo v izvrševanje predpriprav za normalnotir-uo električno železnico od Trbiža in Prisnika ali pa po višarskem jarku na goro Sv. Višarje. * * * Čuden sneg. Piše se ,,S1. Nar." s Koroškega z dne 16. m. m. : Dočim imamo sedaj pri nas krasno vreme, se je pred kratkim pripetila v jednem najbolj južnem kotu Koroške čudovita prikazen. Okrog Rablja na primer snežilo je od pustnega torka do 10. m. m., iz-vzemši samo dva dni neprestano. Dne 7. marca so celo začele padati nežno rožaste snežinke tako, da so bila v kratkem času tla potrešena z rudečkastim snegom, pozneje pa je snežilo rujavkasto. Imeli smo poleg metra visokega snega še dve drugačni vrsti. Pobarvana masa je ležala približno 8 centimetrov visoko. Precej i ujavkastega snega padlo je tudi na Predilu. Skoro neverjetni sneg je pokrival zemljo tja do Trbiža. Praznoverni ljudje pripisujejo tem redkim naravnim prikaznim različen pomen. * * * Dvoboj dveh celjskih Grmanov. Pri dvoboju mej dr. V. Stepischneggom in dr. Evgenom Negrijem je bil Stepischnegg kakor pravijo, blizu levega očesa budo ranjen. Presekana mu je bajti kost in morali bo ga nesti z bojišča. Povod dvoboju je bilo zabavljanje mladega Stepischnegga na župana Stie-gerja. Po ostrih besedah pravijo, da je dr. Negri udaril dr. Stepischnegga v lice. Nasledek je bil dvoboj. Ob sklepu lista. Znamenja kažejo za vojno. Zbornica skoraj enoglasno sprejela. W a s h i n g t o n, 13. aprila. Odlok je tukaj.Zbornica je skoraj enoglasno sprejela resolucijo, ktera je popolnoma podobna napovedanju vojne. Takoj je posredovati z orožjem in napraviti mir na Kubi, in Kubancem prpoinoči do neodvisne vlade. Ni dvomiti, da tudi senat pritrdi temu zgledu. Prizori, preduo je bila ta resolucija sprejeta, so bili prav škandalozni. Zastopniki ljudstva so s pestmi okoiu sebe bili; kričali in zabavljali. Žene ua galerijah so omedlele. Vse je kazalo kakor bi došli do občega pretepa, kar se vendar ni /godilo. V senatu so bili bolj mirni^ Odločno so obsojali postopanje Španije, tudi so zahtevali, da se z orožjem napravi mir na Kubi, ktera je že toliko življenj in premoženja ve- £rce Jezusovo .+ 1. tjala. V petek stori senat najbrže odločen sklep. McKinley še upa na mir, dasi ga Španci vodijo ua vrvi kakor medveda. Listnica uredništva: Rojakom odpošljemo selaj za $40. (»0 100 gld. avsrr. vel j« ve, pri-dejati je še 20 ceutov za p.štuino ker mora biti registrirana. denarna pušiljatev KJE JE? ANTON TOMEC, doma iz župnije Osivnik na Kulpi, okraj Kočevje. Več nego štiri leta je že v tej deželi; ujegov brat bi rad zvedel njegov naslov in prosi rojake, da bi mu ga blagovolili naznaniti, ako kdo za njega vč. Jure Tomec, Miklich Comp. Bovles, Miss., ali pa ,,Glas Narodu".' (2—1) ktere imamo v naši zalogi in jih odpošljemo poštnine prosto, ako se nam znesek naprej pošlje: M o l rt v e n i k i : Gecemani iu Golgnta 81.50. Dušni vodnik SI.30. Marija t asa pom '•"•niča SI. Opozorenje. Kruh nebeški 85 ct. Zvonček nebeški 80 ct. Hvalite Boga 75 ct. Jezus ua Križi 50 ct. Pobožni otrok 55 ct. Spomin na Jezusa 45 ct. Vse v usnje vezane se zlato obrezo. Z a b a v n e knjige: Hedvika, banditova d eves ta 20 ct. Sveta Genovefa 18 ct. Erazem Predjamski 20 ct. Re pošte v 20 ct.fi Nižje podpisani opozorujem vse one rojake, kteri so mi kaj dolžni bodisi na stanovanju, hrani, aii v gotovini, da bi mi kaj povrnili, ker sem sedaj sam v potrebi vsled bolezni otrok in smrti: poleg tega me pa še druge nesreče tarejo Ako se C*Sar 111 tHSar 20 ct" malomarni roj -ki ne bodo brigali za ta opomin, jih bodem mora i po listih s poinim imenom javno ter- c, . ... J prestora na morisce 20 ct. JOŽEF OKN'KI. Močni baron Ravbar 30 ct Hubad pripovedke 20 ct. Sto pripovedek za mladino 20 ct. Črni bratje 20 ct. 1051 \V. 20 Str., Chicago, lil. Rje je? AN»TOV KOS, doma iz Loke. župnija Sant Jernej; preje je biva v East Heleni, Mont., in imel lansko leto saloon; njegov naslov hi rad zvedel Frank P i 1 e t i c h, \ San Fraticisc-i, Cal. Njegov naslov naj se blagovoli naznaniti: „Glas Narodu" 109 Greenwich Str., New York. Naznanilo. Godba v Butte City, Mont., bi rada pridobila tri godce in sicer za solo cornet, za bas in za trombon : godci morajo biti dobri, da zamo-rejo igrati na izletih in koncertih ; sedaj nas je skupaj 23 mož. Tem godcem bodem pomagali delo dobiti. Kdor rojakov je toraj dober godec in ga veseli sem priti, naj se pismeno obrne iti kar najhitreje mogoče na: MARCUS MAUTZ, 43G Watson Ave., Butte, Mont. Močn Lažnjivi Kljukec 20 ct. Etio leto med Indijanci 20 ct. Venec slovenskih pe-mi 60 ct. Narodne prepovedke I. del 25 ct. „ „ II. „ 35 ct. Materin blagoslov, 18 ct. Korotanske povesti 30 ct. Zu Boga in domovino 35 ct. Šaljivi SI venec, 85 ct. Fn:it"U zbrane pesmi A~t ct. Piigiiaruzi 1. del, poezije II. del, „ zoram III. d Robinson 50 ct. Perpetua aLi alrikanski ci 80 ct. Baraga, prvi slovenski š riki 50 ct. Evangelij, 50 ct. Zgodba sv. pisma 50 ct Domači zdravnik 50 ct. \Ia! i katekizem^ 7 ct, Ab-čednik, A. j&aiuinger Zamer, s podobami, vezan 2 Hitri racunar 40 ct. Bleiweis Slovenska kuharica $1.8 Angleško-slovenska slovnica (Je- ram) 81. Zbirka Ijnbimskih pisem 40 ct. Sanje v podobah 20 ct. no del pa je raje hodil kupovati v veliko pro4&jalnico, kjer so marsi-kako stvar ceneje dobili, nego je drage manjše prodajalce veljalo. Kaj jim je pomagalo, ako so še tako Tem povodom vršile so se tri dni hranili in bili delavni — vendar j garancijske preskušuje pod nadzor-kmalu niso več mogii plačevati stvom profesorja Schlenka z Du-najemščine in naposled morali trgo ▼iuo popustiti. Nje možje poskušal stotine stvari, da bi kruh zaslužil za rodovino, ali ni več imel ■reče. I^e zelo malo je zamogel zaslužiti, da so komaj životarili. Tudi naja. ki so se zadovoljno obuesle. — Prihodnji mesec se prično na Ljubljanci merjenja te vode. — Znani tivolski grad bodo to leto primerno prenovili. — Pri mestnem magistratu razpisano je mesto ai- ona ni hotela samo gbdati napor hivarJa v V kovnem razredu. moža, temveč delala iu pomagala. Zahtevajo se dovršene srednje šole kolikor največ mogla Kljubu temu, splošna usposobnost. da je morala oskrbeti hišna dela In • otroke, je vendar še našla toliko Ljubljansko porotno so- ča«a, da je za ptuje ljudi šivala in d i š č e je obsodilo A. Zalar-ja z Iga pral*, ter s tem nekaj zaslužila. v smrt na vislicah, ker je dnč 19. Da ako ne bi zbolela, bi se mo- febr- ustrelil svojega brata iz zavi- goče še na površini obdržali, dokler ati io sovraštva, ker mu je mati ob- bi se nje možu poaračilo bolj reden ljubila dom. ia boljši zaslužek dobiti. Ali ker * vedno raje slabeje dogodi, tako Požar. Dne 14. marca je v nje možai mogel dela dobiti, da Tehovcu pri Medvodah pogorelo 12 Najden mrtvec. Ivan Kramar, hlapec pri tesarskem mojstru Francetu Pustu, v Ljubljani našel je So.m.m. zjutraj na Pust >vem lesnem skladišči v Streliških ulicah št. 10 mrtvega pisarja Martina Lesarja. Martin Lesar pil je zvečer popred v gostilni Franceta Zarvšana na Karlovski cesti št. 24 iu se tako napil, da ni mogel iti sam domu in sta ga morala gostilničar in mizarski pomočnik Jožef Magister spremiti domu, to je v barako na Pustovem lesnem skladišču, kjer je navadno spal. Prišedša do barake poklicala sta Franc Završan iu Jožef Magister hlapca Frana Kramarja in mu naroČila, da spravi Lesarja spati. Hlapec pa je najbrže prepustil Lesarja samega sebi in tako se je zgodilo, da je pri vhodu v barako padel na a? ta, obležal in ee zadušil. Tako ležečega in mrtvega dobil je hlapec 25. m.m. zjutraj. Sledovi kakega nasilstva Be niso našli na traplu. * * * Iz Božakova pišejo „SIov. Nar." 21. marca: Prvi spomladan Lakota v Po savin i. Kako velika lakota vlada v Pasaviui, dokazuje dejstvo, da prodajajo ubogi ljudje celo najpotrebnejše perilo, posteljnino, obleko, samo da si morejo kupiti jela. Vlada pa ee za take razmere kar nič ne zmeni. V Brodu ob Savi se je konstituiral odbor, ki nabira milodare. '■RT V m H m n m S! M m M t" ■ ..* v v ^ ' ' ■• s ■• \ ■■. Mestna hranilnica ljubljanska obrestuje tudi nadalje hranilne vloge po 4°lo brez odbitka novega Denar — tudi amerikanski — nost ali pa s posredovanjem rentnega davka. iahko pošilja narav- Tožena cesarica. Na neki javni slavnosti je izgubila nemška cesarica sila dragoceno brošo, ki je bila zajedno — red. Našel jo je neki hišnik, ki je dobil za to samo 30 gld. Hišnik toži cesarico, da mu je dala mnogo premalo, kajti broša je bila vredna vsaj 1000 mark ali 600 gld. To je nečuvena umazanost in daje slab zgled drugim, da ne bodo več hoteti vračati najdenih stvari. O jezikih. Sedaj govori 500 milijonov ljudi jeden ali drugi glavni jezik sedanjega časa. 125 milijonov ali četrti del jih govori angleški, 90 milijonov ruski, 75 milijonov nemški, 55 milijonov francoski, 45 milijonov španski, 35 milijonoA italijanski in 12 milijo-nov portugiški. Dve tretjini vseh pisem in listnic po pošti, poslanih, je bilo pisanih v angleškem jezika. se jej rt.as Naroda v v v s?' JiSi^i H M M M M BI M S m se FRANK PRIMED alias Frank Zogar* morilec "ANTONA PERNICA, kterega je umoril dne 19. decembra 1S97 v Elv, Minnesota. Frank Primec, alias Zogar je Slovenec (Austrijan): govori precej do^ro angleško. Visok je pet čevljev in osom palfpv. tehta 1^0 funtov, star 2S let; ima sveti-» rujave lase; belolas, ima majhne rujave brke, okroglega, polnega bledega obraza; na desnej strani ima kratko zavita usta; ob istem času je bil na čelu obrezan. dve sto dolarjev $200 plača Board of County Commissioners of St. Louis County za njegovo prijetje in izročitev pravemu uradniku tega Countya. Naznanila brzojavna ali pismena naj se pošljejo: Wm. C. Sargent, Sheriff of St. Louis Countv, DULUTff, MINN. _ Slovenci 1 Ako pošljete denar v staro domovino, želite koga sem dobiti, ali potujete domu, obrnit« i v 11 i k u zaradi svoje bolezni, ali l>i i i/. kake bolnišnice odpuščeni k t neozdravljivi, ozdravljeni so 1'iii po doktor Hama. S tem ni še nič preveč povedanega, ker je resnica. Ne zatajuj sv< jo bolezen, ker p- -Mann neozdravljiva. Piši takoj dr. llamu. Z«!r >vila dr. Hama se ne dobe nikj- r druu'-j nego samo pri njemu, uiti v lekarnah, niti grocerijali, niti v kaki prodaj • inici z dišavami, ali |>i:: Icukt-m kroftuiarju (peddler). Kilor lio^e biti dobro postrežen in i dobiti prava zdravilu, mora pisati dr llamu. Steklenica stane 81, šMst bVekletuc So. Ako pišeš polek, opiši tudi tvojo bolezen, v pismo dodaj gotov denar, poštno tiakazui-, co;( Money order) ali bank cliek. Lek in nasvete pošlje y\Ji My i y NZIGE'R BROTHERS 36-38 Barclay Street, New York. TOVARNARJI potrebščin I za i katoliška % društva. P..ej~1>nosti naše hiše so: re-jalije (društvena znamenja). /astiive, b.-iiidcra, prejiasnice in rodovni znaki. nožnice, čelade, čepice, zavihane rokavice, rokavice itd. Vse to napravimo natanko po predpisu raznih društev. KNAUTH, NAGHOO & KUEHNE No. 11 William Street. Prodaja in pošilja na vse dele sveta denarne nakaznice, mnnjice, in dolžna pisma. Izposluje in izterjnje zapuščine in dolffcv* t MAIJRIMBANO 418 Pine Str,, Calumet, Mich., DOMAČA PDGREBNIKA pr i poroča ta Slovencem in Hrvatom za vse t »u trebil e opravke o priliki smrti, bodisi oskrbljenje okusnega mrtvaškega odra. maziljenje trupla, uredita ves pogreb, preskrbi ti krste po želji in grobišče. Žalujoči nemajo pkrbeti za nobeno stvar v takej priJiki£Vse to napraviva ceno in zelo fino. Na razpolago imava lepe vozove, ktere priporočamo /a k r s t e, poroke iu druire prilike. Priporočaje so vsem Slovencem in Hrvatom znamujeva se z veleštovanjem Maurin & Bano. JOHN GOLOB, izdelovalec umetnih or gel j se priporoča za izdelovanje in popravo KRANJSKIH HARMONIK Cena najcenejšim 3glas-nim od $25 naprej in treba dati $5 .,arelt. Bolj-š. vrste od $45 do $100. Pri naročilih od $50 do SKK) je treba dati polovico na račun. Glasi- >vi p-> iz jekla, trpežni za vse življenje. Delo garantirano in prva poprava brezplačna. JOHN GOLOB, 1111 Chicago Street. JOLIET. Ill . -1*. Mik- m,! MliL' -J, 'ML' ^ HOTEL Warenberger J. STREIFF & CO., lastnika 130 Greenwich Street, New York (v bližini tiskarne „Glas Naroda"). V našem hotelu ostanejo navadno Slovenci dohajajoči iz Avstrije. Dobra postrežba po ni/.kej ceni. ij Prodajamo I parobrodne in železniške listke I po najnižjih cenah »»»»i m.....».»»»»Hi* t»» Podpisani priporoča vsem Siovencnm svoj krasno vrejeni Hotel Florence 177 Atlantic Ave., Brooklyn, N. Y. Vedno bodem točil razno izvrstno sveže pivo, posebnost pravo importirano plzen-sko pivo, fina vina; izvrstne smodke in okusna jedila bodem dajal vsem gostom proti zmerni ceni; na razpolaganje je lepo ]s:©glgisc©. PoBebno se priporočam rojakom za razne svečanosti, veselice, poroke itd., ker storil bodem kar je v moji moči. Slovenci obiščete me obilokrat! Svoji k svojim! Se spoštovanjem Frank Gole, hotelir 177 Atlantic Ave., Brooklyn, N. Y. Ustanovljena 1884! THE CARNIOLIA CIGAR FACTORY, F. A. Dusohsk, lastnik. Priporoča posestnikom Beer Salonov m grocerijskih prodajalnic vsakovrstne fine smotke (Cigars) po iako nizkej ceni. Edini izdelevatelj : FLOR DE CARNIOLIA ali ..Kranjska lepote CigarB" z barvano sliko. Zaloga izvrstnih dolgih viržink z slamo. Na zahtevanje pošiljam cenik (Price list). Naročila se vestno in točno izvršujejo. Uzorce (Samples) kakor tudi večja naročila pošiljam po Expresu prosto in se pri sprejemu nič ne plača, ako se mi gotovi noyci, Money Order ali chek pošlje z uaroč!io vred. Novci se tudi lahko odpošljejo na ,,Glas Naroda". Moj naslov je: F. A. DTJSCHEK srebrno uro z j e !' sovjem na 7 kamnov samo. . . ^13.50 ■ in na 15 kamnov samo ^15.00 Na zahtevanje se razpošiljajo ceniki frankovani. Poštena postrežba in jamstvo za robo je moje geslo. 7jh obilo naročbe se priporočam z vsem poštovanjem: Jakob Stonich, VTHKKT. (Hli'AW«». li l .....THE STANDARD GEM ROLLER ORGAN L stanovljeno: Kew Ycrk 3. Circinnati, 1E60. Ch;cajol88". to je čudo sedanjosti. . .,— mik.—lii—tt'n'it— -rrrta-iigMmi'-^-^'......j JOSIP SOTLICH priporoča svojo t ^rocerijauii razno obleko, posebno delalno obleko in obuvala ia rudar *", »tavala za moške, ženske in deca ; hišni« in kuliiuj-sko opravo : k;ehnke, spodnjo obleko itd. ; itd. ; dalje svojo v k er~j je dobiti vsakovrstno sveže meso, kakor tudi prekajeno meso in fin« kranjske klobase. Prodajam parobrodne in železniške listke za v ne ^rte in vs-- krwjy iz Amerike v staro domovino, ali iz stare domovin« semkfj. t Dalje pošiljam novce v staro domovino hitro in ceno. K' t Hgeiit'parobrodnih družb poslujem že 16 let. Priporočam se vsem rojakom * Josip Sotlich, CALUMET, MICH. (Rojaki, podpirajte ilomacina! akt, podpnrajte domačina! I jW VWWW WWM-..JWW... I^i a nad 300 komadov. Vsako dete zna igrati. Ta godbeni instrument je nedosegljiv in najpopolnejš, avtomat. Ni potreba ni-kakeaa znanja muzi-kp. Vsakdo zamore na njem igrati cerkvene pesmi, valčeke, polke, škotsko itd. Izvrstno sprem Ijeva nje za petje. Naše orgije so lepo delo in celo kras v hiši. p0_ polne orgije, ktere __300 komadov . ™ . — veljajo le $6. Sedai je čas si omisliti ta instrument. Pošljite nam $3 in mi vam pošljemo in instrument, ostale plačate prj sprejemu. Imamo na tiseče pripo. znalnih pisem. V<»beli me, da imam tako dober orgau. Iv. Cernič. Organ, dobil, ravno tak je, kakor popisan. Provzroča, da dekleta plešejo, Si in. Novak. Jako pripr ven za dnrilo. Zelo dapade. C Justan. Dvojne ceneje vreden kolikor sem zanj dal, boljšega ne bi dobil. TIX - J?lld' p°cbauer. I oplo priporočam «»rgan vsem prijateljem godbe. Tom. Kiauc V mojo prodajalno vabi kape*. Kratkočasi ure. Ad. Jersich Denar zaslužim z organom Vsi ga ljubijo. John Zoblich Naslov: STANDARD MANUFACTURING CO P. O. Box 1355 45 Vesey Street New York. 345 K. 78 STR NEW YORK, CITY. Svoji k svojim! Spretni aarentie se spreimo proti nsrodnim pobojem HRVATSKE D0M0YIIE SIN glasoviti in proslavljeni zdravnik Dr G.IVAN POHEK sedaj nastanjeni zdravnik na corner 6th & Minnesota Ave. KANSAS CITY, KAN. kateri je predsednik velikega npmškega vseučilišča ter predsednik zdravniškega društva in jeden najpriljubljenejši zdravnik zaradi Bvojih zmožnosti pri tamošnjem ljudstvu, priporoba se slovenskemu občinstvu za vsakovrstnih til mjil ioleznij. i Mor Glasoviti in proslavljeni zdravnik, ki se je izučil in prejel diplomo na slove-čih zdravniških vseučiliščih vBe-ču, Monakovem, New Yorku,Phi-ladnlfiji itd. itd. je bil rojen v 3a-moboru na Hrvatskem, ima 25 letno zdravniško skušnjo, zdravi oajtežje in naj-opasnejše človeške bolezni. Prišel je mlad v (to deželo, z žulji in bogatim znan-:emin skušnjami Dr. G. IVAN POHEK, jega rojaka Dra. Gjura Ivana Poheka. On postal je predBed n i k dveh večjih medicinskih zavodov in dobil je glas svetovnega zdravnika. Radi tega naj se vsakdo, ki boleha vsled onemoglosti, ali na prsih, ušesih, očeh, ali srcu: želodcu,vodenici, mrzlici, glavobolu, naduhi, kataru, pluč-nici, oslabelosti, vsakovrstiiihžen skih bolez ih itd. — naj obišče ali se pismeno v materinem jeziku obrne na bvo- na at}Ot5±ZCLO ±3ZL ftt-.ntn m O nevarno bolnih oseb ozdravil, posebno pa mu je ljubo pomagatisv je u rojaku iu bratu, po krvi in rodu. Dr. G. IVAJST POHBK seje pokazal izredno nadarjenega pri zdravljenju žensk in otrok, v tem je nedosegljiv. kateri nemorejn osebno k njemu priti, naj opišejo natanko svojo bolezen, kako stara je bolezen, in on odpošlje takoj zdravilo in navod kako 8e zdraviti. V slučaju, da vidi, daje bolezen neozdravljiva, on to pove dotičui osebi, ker u^če da bi kdo trošil po nepotrebnem svoi krvavo zasluženi denar. NASVETE DAJE ZASTONJ. Vsa pisma naslovite na: Dr. G. IVAN POHEK, Cor. 6th ilo ob istem času v dvorani. Ubili lo okno in skozi šli po varstveni estvici za ognj v park, služabniki !o pa nekoliko časa preseneteni jitali, da jim je 12 ljudi ubegnilo. (Jecega moža je vjel policaj parka, rugi so pa odšli. pri njih na tlaki delujoči politikar-ji. To se je kaj dobro pokazalo pri uas v Leadviilu. V Leadviilu smo imeli dne 5. aprila mestne volitve, in imeli štiri tikete in sicer: Silver republican, Demokrat, Poepel party in regular Republican. Na Poepel party tike-tu je bil tudi naš rojak Joe Golob; ni se sam ponudil v to, ampak drugi so ga prigovorili, daje sprejel to imenovanje. Cele tri tedne so k njemu hodili znanci in prijatelji raznih narodnosti, in sicer Nemci, Švedi, Norvežani in tudi precej Slovencev iu ga nagovarjali, da je sprejel kandidature. Gospod Jožef Golob ima tukaj saloon in veliko trgovino z vinom, in whiskvem in drugimi stvarmi V prodajalnici oropana-Gospo Yeury, blagajničarica pri vrdki Higgius & Leiter štev. 50 in i na 22. ulici v New Yorku je v redo večer okoiu 6. ure napadel ašemljen lopov, ko je uprav hote-l nesti skupljene novce v znesku |700 in več č^kov v blagajnico v rugo nadstropje. Lopov jo je pri- sosednih poslopij je pa več ali manj poškodovanih. V skladiščih so imeli 20.000 funtov smodnika in ta se je razletel. Bella ire, O., 13. aprila. Danes popoludne ob 2. uri je nastala pri oljnatem izvirku Hartmanove družbe grozna razstrelba nitrogli-cerina, ktero so prouzročili ljudje sami, ker so zanikamo postopali s to nevarno tvarino. Razstrelba je bila tako grozna, da je preobrnila samotežnike, les pa na stotine jar-dov daleč razmetala. Okna sosednjih hiš so bila razbita. Konji in vo7, na kterem je bil nitroglice-rin, so bili popolnoma raztrgani, enaka osoda je doletela Ed. Skyesa in Daniel Pricea; Ed. Vincent je pa tako hudo poškodovam, da bode umrl. Nesreča v premogokopu. Hazleton, Pa., 17. aprila. Nesreča v Lehig Valley Coal Comp. premogokopu je danes zahtevala smrt jednega delavca, dva sta bila hudo, šest pa lahko poškodovanih Podzemska lokomotiva je vlekla dva voza, pri ogibališči je prvi voz skočil iz tira in na njem bilo 12 delavcev, drugi voz se je povspel na prvega, delavci niso mogli dovolj hitro poskakati raz voz. Jednega je tako pritisnilo, daje takoj umrl. Trust se žico znižuje zaslužke. Cleveland, 15. aprila. Zaslužke vseh delavcev trusta se žico so znižali za odstotka, in znižanje je prizadelo tukaj 3000 de<-lavcev; znižali bodo pa zaslužek delavcem po vseh tovarnah, ktere Trust koutrolira. Taki so nasledki združevanja kapitala! dalje je tudi zastopnik Milwaukee I piva. Pred volitvijo in potem je jatelji ponesrečenih bo se izjavili, da bodo trupla teh tudi dodj&li k onimi ponesrečenih in ti nečejo preje potovanje nadaljevati. Pretep je vsak hip pričakovati. Nek slepar je zahteval po $70 in to tudi dobil za pet trupel, čez da jih bo mazilil. Ko so b trupli dospeli do obali, so se prepričali o slepariji. Sleparja so zaprli in bode najbrže obešen. Centre pravi, da je vse reševanje bilo ,,humbug". Delo se ni pravilno vodilo, pomagati bi imelo 5000 osob, a delalo jih je komaj 500. Ne-ktera trupla so bila še gorka ko bo jih našli, a brzo so jih poslali v mrtvašnico in niso prav nič poskušali jih oživeti. Posamezni rešenih so bili po pet ur pod snegom. Nekteri rojaki nas poprašujejo, ako so bili med ponesrečenimi tudi Slovenci. a na to nemoremo še nič zanesljivega reči in Bog ve, ako so kaj natančuega zve. Evropejske in druge vesti. Dunaj, 13. aprila. Princezinja Louisa, Sachsen Kouburg, ktera je s poročnikom Matachich-Keglevich popihala iu popustila moža princa Filipa na cedilu, ter se sedaj nahaja blizo Zagreba v grajščini poročnika, je segnana iz avstrijsko ogerske monarhije, da ne bode drugim ženam dajala slab zgled. Princ Filip se hoče seveda tudi ločiti. B e r 1 i n, 14. aprila. Krupp, kralj topov v Es8eu na Nemškem bode oborožil parnike „Normania" in ,,Columbia", ktere je kupila španska vlada od hamburške prekmor-ske družbe. ' jkatljo l llicati stopnjicah novci, gospa in zahteval je pričela a jedno leto, kar je godba J -TTH-TI^vKr^^ mestu, rešila je svojo nalogo zelo mnogo ljudi k njemu zahajalo, ^^ ^ ^^ & lopoy yrgei ker ima mnogo prijateljev in tudi ^ ^ yzel gkat,jo ^^ Dfugi nasprotnikov. jan gQ našli na 19< uHci škat]j0 in Silver republikanci so skoraj vsi^ 80Veda UQycey Nobedeu Apaisti in ti so vse svoje moči na-iruzih alužabuikov ni ui6 peli, da ne bi bil naš rojak izvoljenfj^ ^ pa ut Po rudotopiinicah so kompauisti^^; u____—^ ^ . ,J naročili brezsrčnim bosom, da de lavce na dan volitve puste pr tno. Cast gre seveda g. J. Zormanu. In zopet v cerkvi, kako ganljivo, kako veličastno so odmevale krasne ] velikonočne pesmi: Zapoj veselo o kristijan, Veselja tvojega danes je dan. Duh se ti dvigue k Bogu, spomin pa sili nazaj v drago ti domovino, j in marsikteremu rojaku seje vtrtiln 1 boIzu z oči. Kdo pa je vse to predrugačil v enem letu? Slovensko godbo in pevsko društvo je izuril zaslužni g. J. Zorman. Ko je on začel poduče-vati, ni gledal na to, da minejo ur^ iu on dobi svojo plačo; ampak se je potrudil na vso moč, da bi izuril izvrstne godce i" *ni»re oe?*ce. Ali g. Zorma i odpo- tuje v staro domovino v svoj rojstni kraj na Gorenjsko. Iu kdo je temu kriv? Ni moj uameu koga žaliti, ali očitno pa moram reči, da je v Clevelaudu preveč k i m o v c e v, pa premalo zuačajnih mož. Ravno tisti mogočni prvaki, ki si Bog ve kaj vse domišljujejo, nimajo prav nobenega razuma za, napredek našega naroda : oni so srečni, če jih žarek milosti obsije „od zgoraj" in radi klečeplazijo in kimajo. Omenjalo se je že. da j« ima toOO Slovencev v Clevelaudu in vendar vsi ti Slovenci nismo v stani vzdržati enega moža, kter^ga tako neobhodno potrebujemo. Dalo bi se še mnogo pisati o tem pa za danes naj zadostuje. Gospodu J. Zormanu želim srečno potovanje v ljubljeno mu slovensko domovino. (Gorenjsko stran) Rojakom želim srčni pozdrav, izvrstnemu našemu listu ,,Glas Naroda" pa obilo vspeha. Cleveland, 0., 15 aprila. Pred par tedni sem sem prišel iz Dooglasa^^jj^^jer sem delal v sem obiskal Ije in čez nekaj mi domovino, tukaj, bi rad 'iti, ker ga je t&oro popisala, lasi ne videla y obraz. Tir ostala tam od dežja, črna kakor tinta. Vrtajo sicer tudi s cevmi v zemljo do vode, a ta voda je dobra le par dni; kadar pa stroj z oljem nainažejo, se voda zmeša z oljem in jo sploh ni mogoče uživati. Kar se hrane tiče, bi bilo najbolje molčati, tega ne more vrjeti nihče, kdor sam ni skusil, sramota je, da mora odrašen človek* toliko gladu prestati. Sploh se skoraj nobena stvar nemore uživati, vse zelo smrdi in kako pičlo je vsega. Kar se tega tiče, je vsega kriv rojak Slovenec John Ještsluik, ker se ni hotel pobrigati in preskrbeti od družbe ob pravem času boljšega živeža. V ta kraj so prišli ljudje minolo jesen iz starega kraja in si nobeden ne zna pomagati; ko smoJešelnika prosila, da naj nam preskrbi več in Injljše hrane, rekel nam je: „Pre-dobra je za Vas, doma še krompirja niste imeli!" Upam, da mu bodo rojaki kmalu posvetili, če mu še niso, kajti kakor on dela z ljudmi, ne postopa noben turški paša ali krvolok slabeje. Da je vse to resnica in še vsega popisal nisem, ker 1 * k bilo preveč, to naj Vam spričnjejo rojaki, kteri so še tam ostali, in ki nemajo denarja, da bi se od tam rešili; in kteri „Glas Naroda" z velikim veseljem čitajo. Rojake opozorujem in svarim, da ne bi hodili v ta kraj, in se ne bi potem prepozno kesali. Rojake po širnej Ameriki, posebno moje prijatelje v Douglas, Ark., presrčuo pozdravim. Jakob Zakrejšek. Leadville. Colo., 13. aprila. Priljubljeni mi list slovenskih trpinov, prosim te, da mi odkažeš malo prostora, da naznanim radovednim čitalcem kake novosti Leadvilla. Zimski čas je bil zelo prijeten, ker po navadi smo imeli tukaj vsako zimo yeliko snega, ali letos smo ga toliko imeli, da smo videli, da je še bel, seveda ga je bilo po hribih dovolj, ali oni je že Bog vč koliko let star. in na vse mogoče načine na nje pri tiskajo, da bodo volili srebrne re lBletna samomorilka. 161etna Henrieta Remrner, ktere Konec komunistične naselbine Zoar. Toledo, Ohio, 14. aprila. Ko munistična naselbina Zoar, ktera je kot taka doživela 751etnico seje razdelila; 136 zvestih članov si je razdelilo skupno premoženie^-"}^ vsacega teh našelnikov^jjfc^pada Be_ daj delež vrede^~§^r000. Vse po-,uucuou sestvo ^^ohčine je merilo 8000 č dobro obdelane zemlje. Ta naselbina je pač dokaz kaj je mogoče doseči v zjedinjenem delovanju ; potomci starih naselnikov so danes druzega mnenja in hočejo vsak zase delati in počasi tudi vsak zase propasti. publikance; pretili, so, da bodo šl . stanujejo štev- 506 6< uIica te dve rudotopilnice zaprli m P Nlhže ue naš rojak izvoljen, kteri je bil n£fe ^^ samomoru> Henrieta je tiketu za I. Ward Nasprotnik - ^ ce y ^^ iu Joe Goloba je bil Apaist L. ^^ delati n ur na dau> vard. Na dan volitve je naro< nestrpno pričakoval izida volitve Italijan nmoril komisarja, vsi so bili mnenja, da zmaga srebrn Italijanki delavec Fiori je v republikanec. Okolu polunoči ponedeljek popoludne ustrelil John je zvedelo, da imata g. Golob i^ Ryaufti pomožnega komisarja za Nevard oba jednako število glasOjavna posiopja iu razsvetljavo na in so vso volitev še enkrat P^Amsterdam Ave., ker ga je ta okral iskali; dne 12. aprila zvečer je p^^i Biabega deia pri novi stavbi. city cancel žrebal med obema kaiKo je Fiori ustrelil Ryaiia, je ube-didoma, ker sta imela enako številža, iu poiicija ga sedaj iš6e glasov, a žreb je določil za tiašeg rojaka g. Joe Goloba. Štrajk premoga!;jev. Toraj bode naš čislani rojak Jož Al too na, Pa., 16. aprila. Golob mestni svetovalec za I. okrOsemnajst sto premogarjev Clear-za dobo dveh let. Golob je dob field okraja je šlo na štrajk in se je rodoljub in pri. vseh narodnost bati, da se še drugi pridružijo. V priljubljen, je precej premožen, Harrison Ave. ima pol bloka štev. 101 do 109 dalje ima še dv poslopij na drugej ulici štev. 11 tam ima hišo, v kterej prebiva hlev. Gosp. Golob je doma iz Ks župnija Semič, ženo ima Nemko Povedati moram pa tudi, d t je mnogo naših rojakov dalo peljati in oddali svoje glasove-sprotniku katoličanov, to jei Apaista. Gospod Golob je ms-kteremu rojaku pomagal bodia ta ali oni način, ali sram nai mora biti, da so lastui rojaki fi njemu glasovali iu to iz sam-visti, ali vsejedno je izvoljen, p smo zvedeli, da je Josip Golc-voljen bo se obrazi nevošljrv spremenili, njih vest jim je pai-tala, da je bil ves njih napor ti rojaku zaman. Prav dobro slo zapomniti, da so Slovenci raje g>-vali za Apaista nego svojego-jaka ; toraj iz gole zavisti so lli nasprotovati Slovencu in na