GLASILO DELOVNEGA KOLEKTIVA IN KOOPERANTOV PERUTNINA PTUJ / LETO XIII. / ŠTEVILKA 2 APRIL 1989
Prazniki so bili od nekdaj svečani.
Imajo najrazličnejše pomene, svoj čar. Za nas pomenijo in morajo pomeniti pogled v prihodnost.
Zgodovinski 27. april, pa 1. maj, tu je še 9. maj. V maju se je rodil, nas osvobodil in za nas izgorel — Tito.
Jugoslovanski narodi še kako cenimo svojo polpreteklo zgodovino. Toda časi so takšni, da se moramo resno zamisliti nad sedanjostjo in prihodnostjo.
Marsikaj se je v zadnjih letih zgodilo. Zgodilo tisto, kar si delavski razred nikoli ni želel. Zabredli smo v gospodarske in politične težave,
teh pa ne morejo rešiti transparenti, parole, zastave, pač pa trezna pamet in zavihani rokavi.
Vsi si želimo avnojsko Jugoslavijo,
Jugoslavijo, kjer bo vladalo sožitje, mir in kot pravi Prešeren »kjer bo brat bratu brat«.
Ne želimo si socializma revščine, pač pa socializem blagostanja, odprtih poti v sodobni in razviti svet, ki zna ceniti pošteno in kvalitetno delo.
Tega pa smo delavci in kooperanti Perutnine navajeni. Ob letošnjem prazniku dela si želimo, da dosežemo planske in razvojne cilje, ki smo si jih zastavili ter da resnično zaživi geslo: DELU ČAST IN OBLAST.
27. april 1. maj 9. maj
prijetno praznovanje
Maj, mesec inovacij, ali: Sodeluj tudi s svojo idejo!
Časi, takšni kot so danes, zahtevajo od slehernega delavca še večje napore *pri zniževanju stroškov poslovanja. Vsi pa vemo, na imamo še mnogo tako imenovanih skritih rezerv. Ena od teh, morda celo največja, je človeški um. Namen akcije Maj, mesec inovacij, je izkoristiti ta potencial v odlivanju še preostalih rezerv. Delavec je dnevno sredi delovnega in poslovnega procesa. Vsak dan se srečuje z raznimi napakami, pomanjkljivostmi in ovirami pri delu. Ko se sreča s takšnim pojavom, hkrati pomisli tudi na morebitno rešitev, žal pa jo večinoma obdrži zase in jo sčasoma tudi pozabi. Z razpisano akcijo bi radi vzpodbudili vsakega delavca, da bi preprečil pozabo ideje in jo čimprej sprožil naprej. In, več bo idej, večja bo možnost izluščiti ideje, ki bodo koristile celotnemu kolektivu. Zato naj bo mesec maj zagon na področju inovativne dejavnosti, akcija pa del vsakodnevnega poslovnega procesa tudi v bodoče.
Poglejmo, kaj govori samoupravni sporazum o posameznih vrstah inovativnega dela:
IZUM — pomeni novo ustvarjalno rešitev določenega tehničnega problema, ki se ga da uporabiti v dejavnosti delovne organizacije in ki izpolnjuje zahteve, ki jih določa zakon za pridobitev patentnih pravic.
TEHNIČNA IZBOLJŠAVA — pomeni tehnično rešitev, ki je dosežena s smiselnejšo uporabo že znanih tehničnih sredstev in tehnoloških postopkov, s katerimi se dosega večji delovni učinek, večja kakovost, prihranek materiala in energije, boljši izkoristek strojev in naprav, boljša kontrola proizvodnje in boljša zaščita pri delu.
Za tehnične izboljšave se ne štejejo:
—	predlogi za izboljšanje organizacije na področju administracije, knjigovodstva, dokumentacije, statistike in načrtovanja ter za organizacijske spremembe na področju storitvenih dejavnosti in blagovnega prometa;
—	predlogi strokovnih delavcev v znanstveno raziskovalnih ustanovah in konstrukcijskih birojih, če se nanašajo na projekte, konstrukcije in tehnološke postopke, ki so jih strokovni sodelavci pripravili
in opravili v okviru svojih rednih službenih nalog;
—	predlogi, ki dejansko predstavljajo samo prenos že znanih tehničnih izkušenj domačih in tujih organizacijskih enot, oz. tehnično bolje razvitih organizacij, ali predlogi, ki izvirajo iz strokovne literature.
KORISTEN PREDLOG—predstavlja smotrnejšo rešitev za opravljanje katerekoli dejavnosti v organizaciji, a se po določilih zakona o patentih in tehničnih izboljšavah ne štejejo za izum ali tehnično izboljšavo. Taki pridlogi so:
—	predlogi strokovnih sodelavcev v znanstveno raziskovalnih službah, ki se nanašajo na projekte, konstrukcije in tehnološke postopke, ki so jih ti strokovni sodelavci pripravili, pri njih sodelovali ali opravili v okviru svojih rednih službenih nalog, če prekašajo pričakovane zadane naloge, oz. njihove redne zadolžitve;
—	predlogi, ki niso izvirni, pač pa predstavljajo samo prenos tehničnih izkušenj in dognanj iz drugih delovnih organizacij ali iz strokovne literature;
— predlogi, ki niso tehnične narave, ampak se nanašajo še posebej na izboljšanje organizacije na področju administracije, knjigovodstva, dokumentacije, statistike, načrtovanja in na organizacijske ukrepe na področju blagovnega prometa in prometa storitev.
Skratka: inovacija je vsaka novost, ki prispeva k porastu produktivnosti, ekonomičnosti in kakovosti poslovanja in življenja in je uresničena mnogo bolj z uporabo znanja in izkušenj kot z investiranjem.
Ni odveč tudi opozoriti na podatek, da bi razširitev znanih metod za aktiviranje človeške sposobnosti in volje za ustvarjalno delovanje lahko prineslo Jugoslaviji v zelo kratkem času inovacijski dohodek, vreden vsaj dve tretjini družbenega bruto produkta. Naj bo tudi ta podatek poziv vsakemu sodelavcu, da se vključi v proces inovativnega dela.
Kako podati svoj predlog?
V današnji številki Perutni-narja je priložena inovacijska prijavnica. Kolikor imaš koristen predlog, čimprej izpolni prijavnico in jo vrzi v skrinjico za zbiranje inovacijskih predlogov. Skrinjice so nameščene v vsaki proizvodni enoti, v PE Starši pa tudi po posameznih organizacijskih enotah. Sodelavci iz komercialnega sektorja in kooperanti, ki jim zaradi oddaljenosti skrinjica ni smiselno dostopna, naj svoje prijave pošljejo na sledeče naslove: Komercialni sektor:	Bojan
UČAKAR, PERUTNINA PTUJ, Potrčeva 10,
Kooperanti: Stanko TEMENT, PE Brojlerji, Sp. Hajdina 17
Za vsa merebiti potrebna dodatna pojasnila se lahko obrneš na svojega delegata v inovacijski komisiji, katere sestav je sledeč:
PE Tovarna krmil:
Marjan VINDIŠ PE Stari starši:
Jakob ČUŠ PE Starši:
Alojz AUER PE Brojlerji:
Stanko TEMENT PE Klavnica:
Franc KAMENŠEK PE Predelava:
Vera PEKLAR
Seminar o tehnologiji vzreje brojlerjev Arbor-Acres v Perutnini Ptuj
Leta 1987 je Perutnina Ptuj podpisala pogodbo s firmo AA farm Inc. in tako prešla na novo provenienco živali.
Vsaka sprememba provenience pa seveda zahteva natančno in strokovno izvajanje tehnologije reje živali. Ko so januarja leta 1988 bili vhlev-Ijeni v PE Stari starši prvi DSP se je s tem pričelo novo obdobje v živi proizvodnji Perutnine Ptuj.
Za nami so tri vhlevitve starih staršev in seveda že generacije živali, vzrejene v starševskih farmah.
Letos marca pa smo pričeli vhlevljati prve brojlerje AA v kooperacijsko rejo.
PE Promet:
Zlatko GRŽAN PE Servis:
Ludvik ŠERUGA, namestnik predsednika PE Ptujska tiskarna:
Ivan CIGLAR Strokovne službe:
Bojan UČAKAR, predsednik
Verjetno je odveč opozarjati, da bo vsak predlog, ki ga bo mogoče realizirati, nagrajen.
Naj ne izzveni kot fraza, če zaključujemo s pozivom:
NE DOPUSTI, DA BI TVOJA IDEJA ŠLA V POZABO — POSREDUJ JO NAPREJ! RAČUNAMO TUDI NA TVOJ PRISPEVEK!
Komisija za inovacije
Vse to pa je narekovalo, da smo povabili v našo hišo strokovnjake AA iz ZDA in Nizozemske. Zato smo 15. in 16. marca organizirali strokovni seminar in razgovor strokovnjakov ob okrogli mizi. Na njej je tekel pogovor o zdravstveni problematiki in tehnologiji vzreje brojlerjev.
Sodelovali so strokovnjaki iz ZDA dr. Lois van der Heide, dr. Bill Macpherson in John Ward, podpredsednik AA, iz Holandije pa Will Lelieveld, glavni manager, in Allan God-win, izvozni manager.
Tudi iz Jugoslavije smo povabili nekaj priznanih strokovnjakov, in sicer z Veterinarske fakultete Zagreb prof. dr. Mazijo, z Veterinarske fakultete Ljubljana pa prof. dr. Josipoviča in prof dr. Mrzela. Zraven pa so seveda sodelovali strokovnjaki iz Perutnine Ptuj. Plodna strokovna razprava je trajala do poznega popoldneva.
Naslednji dan, to je 16. marca, smo v Srednješolskem centru Dušana Kvedra Ptuj organizirali strokovni seminar za naše partnerje iz Jugoslavije in strokovne delavce naše hiše. Skupaj je seminarju prisostvovalo preko 80 udeležencev, povabljeni so bili strokovnjaki iz naslednjih DO:
— SOUR IPK Vrbas, PO Be-gej. Veterinarska stanica OOUR Peradarstvo Slavonski Brod, PIK Jadro, RO Kokapro-dukt, RO Agrovršac, Veterina-rija Zagreb, RO Planima Plan-
dište, Veterinarska stanica Prnjavor, PPPK Duro Salaj, ZZ Trgokop, ZZC Pomurka, Perutninarski kombinat Pivka, PK Pivka Cerknica.
Prof. dr. Louis van der Heide in dr. Bill Macpherson sta kot predavatelja podala poslušalcem izbrana poglavja iz patologije in tehnologije vzreje brojlerjev provenience AA. Predavanja sta podkrepila z diapozitivi in video filmom. Po predavanju je bila zanimiva diskusija. Vsem udeležencem smo razdelili v slovenščini prirejeno gradivo iz tehnologije vzreje brojlerjev
Udeleženci seminarja

AA in nekaj strokovnega in propagandnega materiala.
Mnenje večine udeležencev seminarja je bilo, da je taka oblika edukacije zelo uspešna in da so odšli s seminarja bogatejši za nekaj več spoznanj iz zdravstvene problematike in tehnologije vzreje brojlerjev.
Na koncu smo se po kosilu, ki je bilo za vse udeležence dobro pripravljeno v PC Perutnine Ptuj, razšli zadovoljni in bili enotnega mnenja, da je v naslednjem letu potrebno ponovno organizirati podoben seminar.
Dr. Roman GLASER
Huda bo borba za kos kruha, namesto, da bi krepili borbo za večji kolač
Prenova ZK tudi v Perutnini
Desetega aprila se je sestalo predsedstvo konference ZK Perutnine. Beseda je tekla o prenovi Zveze komunistov, za kar je bil organiziran razgovor s Cirilom Baškovičem. Na predsedstvu smo predvsem obravnavali delo naših partijskih organizacij. Ni bilo kaj veliko slišati. Osnovne organizacije, ki že prej niso bile ravno uspešne, praktično ne delujejo več, odkar je bil sprejet predolg, da bi se komunisti Perutnine organizirali v eno osnovno organizacijo na nivoju podjetja. K temu predlogu je dal soglasje tudi Občinski komite ZKS Ptuj, saj so zaradi izstopov članov nekatere organizacije številčno tako šibke, da bi bilo nesmiselno jih umetno ohranjati.
V	prihodnje bo torej le ena osnovna organizacija. Za koordinacijo dela znotraj osnovne organizacije naj bi skrbel sekretariat. Na osnovi pobud dosedanjih osnovnih organizacij predsedstvo predlaga sledeči sestav: Stanko Lepej, Igor Galič, Marija Rijavec, Janko Podlesnik, Lojze Cajnko, Ratko Krstič, Anton Šafranko, Tilčka Lovrenčič, Branko Holc, Miran Marinič. Predsedstvo predlaga za sekretarja Stanka Lepeja, za njegovega namestnika pa Igorja Galiča. Predlog naj obravnavajo vsi člani ZK in naj dajo pobude in predloge za morebitne spremembe ali dopolnitve.
Prenova
Zveze komunistov
V	četrtek, 13. aprila sta nas obiskala Ciril Baškovič, izvršni sekretar Predsedstva CK ZK Slovenije in Borut Pahor, sekretar komisije za organiziranost in razvoj pri CK ZKS. Pogovor z gostoma je bil namenjen prenovi ZKS in pripravam na 11. kongres.
V	uvodu je bilo poudarjeno, da se Jugoslavija nahaja v najgloblji gospodarski in politični krizi po letu 1953. Osnovni problem je materialna revščina, ta pa pogojuje ekološko revščino, socialno nemirnost in prerazporejanje in delitev sredstev, ki jih pridelajo drugi. Problem je tudi v neurejenih mednacionalnih odnosih. Vse bolj se vnemajo čustva in strasti namesto razumnega razreševanja problematike. Zato je nujno marsikaj spremeniti in prav to se pričakuje od prenove.
Temeljno vprašanje je razvoj. Treba se je začeti pogovarjati res odkrito in konkretno. To velja za vse članstvo. Spregovoriti je treba o odgovornosti pa tudi o primernosti vodstev. Na zgodovinske dosežke, oziroma prejšnja obdobja se več ne da zanašati in pričakovati pomoči za sistem, ki se je pokazal kot neučinkovit. Te pomoči ne bo. Bolj učinkovito se je potrebno vključiti v razviti svet. Prenova torej
pomeni, iskanje načinov in poti do družbene preobrazbe.
Še vrsto vprašanj je bilo načetih, recimo o projektnih skupinah, o odnosu med slovensko in jugoslovansko partijo, o pluralizmu pa tudi o tem, kako naj sedanje kritično stanje rešijo tisti ljudje, ki so nas v tako stanje spravili. Tudi o tem, da so tisti, ki so mislili s svojo glavo, še zlasti če so »na glas mislili« ostali »na stranskem tiru«. Kdo lahko trdi, je bilo vprašanje, da je nekdo, ki se prebije do oblastne funkcije sposoben za opravljanje vseh pomembnih funkcij. Zakaj potem omejevani mandati, če se na vseh funkcijah menjavajo isti ljudje, ne glede na njihovo sposobnost?
Projektne skupine niso neke formalne organizacijske enote. To je skupina članov, ki imajo sposobnost in voljo vlagati več truda v razreševanje določene problematike, na glede na osnovno organizacijo ali drugo organizacijsko obliko. Tem skupinam, ki bodo zmožne strokovno prispevati k razreševanju posameznih problemov je nujno potrebno nuditi vso podporo in jih pri delu spodbujati.
Obstaja prepričanje, da bo v določenem času v Sloveniji prišlo do političnega pluralizma (več enakovrednih organizacij). Če temu rečemo strankarstvo, potem to ni narobe, dokler ne bo prišlo do izključenega boja za oblast. Potrebno pa je poudariti, da bodo možnosti za delo komunistov v Jugoslaviji, še dolgo različne. V nekaterih predelih je najbrž direktivni način še vedno nujnost, medtem ko je za Slovenijo tak način že nesprejemljiv. Na gospodarskem področju bo huda borba za kos kruha, ki ni več velik, namesto, da bi se zavzemali, kako pridelati večji in boljši kolač. Za spremembo in prenovo so nujne kadrovske spremembe. V Sloveniji je na tem področju že nekaj storjenega, vendar se moramo truditi, da bomo storili več. Ugodnosti se namreč ne bo nihče odpovedal, nobeno vodstvo, za to se moramo vsi zavzemati in energično združeni nastopati. Proces prenove pa mora potekati, demokratično in z argumentiranimi zahtevami. Za takšen način dela moramo marsikaj spremeniti tudi pri sebi in v sebi. Če se bomo na sestankih dobivali nesklepčni, kar se vse pogosteje dogaja in drug drugemu dopovedovali o težavah, se dogovarjati o možnostih razreševanja, sklepov pa ne bomo izpolnjevali, potem ne bomo dosegli nič. Še najmanj zaupanje sodelavcev. Če smo se odločili za predlagano obliko organiziranosti, potem naj bo to zaradi nove akcijske kvalitete, ne pa zaradi formalne prenove.
Normalno je, da ZK ne more odločati o gospodarjenju, vseka-
kor pa je potrebno aktivneje delovati znotraj drugih DPO in v organih upravljanja tudi in še zlasti, ko gre za bistvene odločitve.
Vsak naj deluje na področju, ki ga najbolj obvlada, zato je
predsedstvo konference posredovalo vsem članom ZK Perutnine vprašalnik o področjih, ki ga zanimajo in na katerih želi aktivneje delovati.
Tudi to je poskus obogatiti aktivnost.	L. C.
Zaposlovanje invalidov
Po ugotovitvah ankete iz leta 1988 o zdravstvenem stanju v PE Predelava in PE Perutninska klavnica ima težave z zdravstvenim stanjem 30 odstotkov delavcev, med njimi najpogosteje zaradi revmatičnih obolenj, bolezni hrbtenice, bolezni dihal in živcev. Odstotek obolelih delavcev se konstantno zvišuje z leti delovne dobe in z leti dela za »tekočim trakom«.
Zdravstvena problematika je pereča tudi v drugih PE, predvsem na perutninskih farmah, zato smatramo, da se mora invalidska problematika reševati strokovno :in na nivoju DO.
V naši DO imamo trenutno 48 delovnih invalidov in delavcev s spremenjeno delovno zmožnostjo, vendar je še veliko več takšnih delavcev, ki jim grozi neposredna nevarnost za nastanek invalidnosti, kolikor v najkrajšem času ne zamenjajo delovnega mesta. Pogoji za pridobitev kakršnega koli naziva iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja se zaostrujejo, vendar je kljub temu trenutno v invalidskem postopku 14 delavcev.
Z novim sistemom invalidskega zavarovanja je delovna organizacija prevzela številne obveznosti do tistih delavcev, ki se jim med delovnim razmerjem zmanjša delovna zmožnost, kajti delavec kljub trajni spremembi v zdravstvenem stanju ne postane invalid toliko časa, dokler lahko glede na svojo strokovno usposobljenost opravlja kakršno koli drugo delo oz. naloge v temeljni organizaciji.
Delavci s spremenjeno delovno zmožnostjo in delavci, ki jim grozi neposredna nevarnost za nastanek invalidnosti tako po Zakonu o pokojninskem in invalidskem zavarovanju ne postanejo delovni invalidi, temveč gre za primer razporeditve, ki je pogojena s spremembo zdravstvenega stanja delavca.
Delavci, pri katerih nastane invalidnost ali spremenjena delovna zmožnost, pridobijo nasled-
nje pravice glede na preostalo delovno zmožnost in starost ob nastanku invalidnosti:
—	pravico do razporeditve na druga ustrezna dela,
—■ pravico do ustrezne zaposlitve v skrajšanem delovnem času,
—	pravico do prekvalifikacije in dokvalifikacije ter
—	pravico do ustreznega denarnega nadomestila zaradi dela v skrajšanem delovnem času in na drugem ustreznem delu, nadomestilo krije Skupnost pokojninskega in invalidskega zavarovanja razen pri delavcih s spremenjeno delovno zmožnostjo, kjer denarno nadomestilo zaradi dela na drugem ustreznem delu izplačuje delovna organizacija.
V	vsakem primeru je torej nujno delavcu zagotoviti drugo ustrezno delo. Prvo pravilo pri zaposlovanju invalidov je, da jim moramo najti v podjetju tako delovno mesto, kjer bodo dosegali enake delovne uspehe kot zdravi sodeavci. Pri tem ne gre samo za ekonomski cilj, ampak v prvi vrsti za uveljavitev človeka. Prav zato moramo skrbeti, da bo invalid dobil tako delovno mesto, na katerem bo polno učinkovit in na katerem se bo uveljavil. U-veljavitev pri delu lahko človeku toliko pomeni, da v veliki meri odtehta druge težave in tegobe.
Najbolj človeško in humano je, da se drugo ustrezno delo poskuša najti v OE, kjer je bil delavec zaposlen pred nastankom invalidnosti. Če to ni mogoče, se lahko ustrezno delo poskuša najti v drugih PE.
V	vsaki organizacijski enoti bi
se morami zavedati, da bodo nekateri delavci potrebovali sčasoma lažje delo, zato bi morala biti vsaka lažja dela v OE zdravstveno ocenjena in rezervirana oz, namenjena za bolne delavce, čeprav bi bila ta dela začasno zasedena z zdravimi delavci. Truditi se moramo, da izkoristimo notranje delovne potenciale, vendar pri tem ne smemo pozabiti, da nam je človek največja vrednota.	Vlasta Jeza
ZAHVALA
Ob boleči izgubi brata
FRANCA CAFUTA
se zahvaljujem vsem sodelavkam in sodelavcem za izrečeno sožalje, darovano cvetje in spremstvo na njegovi prerani poslednji poti.
Jožica MURKO farma Sela
ZAHVALA
Ob boleži izgubi drage mame
TEREZIJE ARTENJAK
se iskreno zahvaljujeva sodelavcem in 00 sindikata PE Ptujska tiskarna za darovano cvetje, denarno pomoč, izrečena sožalja. Posebej se zahvaljujeva za tako številno spremstvo na njeni zadnji poti.
Hčerki Frančka in Kristina
PERUTNINA PTUJ
	INOVACIJSKA PRIJAVNICA
Podpisani 		
po poklicu 	 na delih in nalogah 		
	PRIJAVLJAM INOVACIJSKI PREDLOG
Poleg osnovnega predloga,	ki je opisan na hrbtni strani te prijavnice, prilagam še naslednje
skice, sheme in drugi material:...............*.................
Pri inovaciji oz. pripravi inovacijskega predloga so sodelovali:
Prijavitelj 					 (ime in priimek)	
sodelavec 	 (ime in priimek)	
sodelavec 	 (ime in priimek)	
SKUPAJ		
Če je predlog delo posameznika oz. obenem prijavitelja, znaša njegova udeležba 100 %. Če je bilo pri predlogu udeleženih več sodelavcev, je potrebno posamično vpisati % njihove udeležbe.
Datum prijave:
Podpis prijavitelja:
Opis inovacije, tehnične izboljšave ali koristnega predloga: (Kratko in jedrnato opišite bistvo vašega predloga).
IZPOLNJENI OBRAZEC ODDAJ V SKRINJICO ZA ZBIRANJE INOVACIJSKIH PREDLOGOV,
»Brez intenzivne reje si ne vem več predstavljati kmetijstva! Uspešen si lahko le, če pravočasno sedeš na vlak, ki drvi v napredek. Če tečeš za njim, ga ne boš nikoli dohitel.«
Ni mu žal, da je ostal na kmetiji
Na Križnem vrhu, prijetnem naseiuj ob cesti Slovenska Bistrica—Poljčane, kmetuje naš kooperant Karl Brglez s svojo družino. Že včasih je bila to trdna kmetija in kmečko tradicijo hočejo še vedno negovati. Toda na 10 ha zemlje, od katere je le 6 ha obdelovalne, bi šestčlanska družina težko nadaljevala tradicijo, če jih ne bi pred dvema desetletjema naš kooperant Franc Kušar navdušil za intenzivno kooperacijsko rejo piščancev. Leta 1970 so pri Brglezovih preuredili gospodarsko poslopje in ga usposobili za vkle-vitev 3500 kljunov. Krmljenje in sploh vsa druga dela v hlevu so opravljali ročno. Ko pa so se naveličali vlačiti vreče po vzre-jališču, so se leta 1974 odločili razširiti zmogljivosti na 7500-8000 kljunov in obenem montirali krmilni trak. Objekt pa je bil nizek, zato niso mogli montirati silosa, niti prostorov strojno čistiti in so še naprej morali razkladati vreče. Otroci so rasli in pridno študirali. Najstareiši sin Mirko je postal elektrotehnik in se zaposlil v Impolu, hčerka Milena, medicinska sestra, pa je zaposlena v ambulanti v Slovenski Bistrici Na kmetiji in farmi delajo gospodar Karl z ženo Tilč-ko ter drugi sin Zvonko, ki namerava prevzeti kmetijo in je zato končal strojno kmetijsko šolo, pa tudi Karlova mati Tilčka, ki nosi sicer že osem križev, vendar je še vedno veliko v pomoč na kmetiji. V svojih letih je še zelo pri močeh in neverjetno zdrava. Ob mojem obisku je delala v vinogradu.
Zaenkrat vsa družina biva v isti hiši in vsi pridno primejo za delo, čeprav imata Mirko in Milena še svoje delovne in druge obveznosti v delovni organizaciji. Pri Brglezovih pa bi radi šli v korak s časom, zato so pred dvema letoma zgradili nov sodobni rejnj objekt z zmogljivostjo 18000 kljunov enkratne vhlevitve. Na to odločitev je najbolj vplivala Zvonkova volja, da ostane na kmetiji, na kateri nameravajo sodobno kmetovati.
O intenzivni reji pravi gospodar Karl takole: »Brez sodobnih posegov v kmetovanje ne gre več. Časi so vedno slabši in skozi prideš le, če sedeš na vlak, ki drvi v napredek, če tečeš za njim, ga ne boš nikoli dohitel. Gledam tiste kmete, ki niso pravočasno začeli z intenzivnim kmetovanjem, kako jim gre. Da vztrajam pri reji piščancev je to zato, ker je bilo s piščanci še manj težav. Imam pa občutek, da zdravstveno stanje piščancev peša. Tudi to moram povedati, da se je močno porušilo razmerje med zaslužkom koooerantov in cenami mehanizacije. Bil sem ponosen, da sem imel prvi v vasi traktor. Sedaj je tako investicijo veliko težje izpeljati kljub veliko številnejši jati. Nikoli pa mi ni bilo žal, da sem poslušal starše in ostal na kmetiji. Na seminarju za kooperante smo bili seznanjeni, da prehajamo na pitanje nove provenience Arbor Acres. Glede na prejete informacije sem prepr' čan, da so strokovni delavci dosledno proučili prednosti in da so pospeševalci usposobljeni za ta prehod, zato verjamem, da bo v prihodnje boljše.
Na seminarju je bilo veliko govora tudi o previsokem procentu pogina. Verjamem, da je takšen kooperant tudi površen, toda pri nas smo storili vse, kot nam je bilo svetovano od strokovne službe, in uspeh je bil lep, pogin pa kljub temu previsok Razmišljal sem že celo, da bi jato restriktivno krmil in bi na ta način morebiti znižal odstotek pogina, dasiravno vem, da bi bil prirast nižji. Smili se mi sleherna žival, ki pogine, saj z jato živim z dušo in srcem.
Tako namero mu je področni vodja Anton Šafranko takoj odsvetoval, češ da so se doslej vsi eksperimenti mimo strokovnih izsledkov izjalovili. Mene pa je zanimalo, kako razmišlja o visokem odstotku poškodb piščancev, do katerih prihaja pri nakladanju.
»O tem sem čital v Informacijah. Praviloma imamo relativno nizek odstotek poškodb, primeri pa se tudi da je visok. Mislim, da to ni odvisno le od nakladanja. Trudimo se. Morebiti k temu prispeva tudi to, da kooperanti pomagajo pri nakladanju drug drugemu in smo bolj pazljivi, ker če bom jaz površen pri sosedu, bo tudi on pri meni. Če pa ima kdo slab odnos do živali, je vsekakor potrebno ustrezno ukrepati«.
Karl Brglez ni le dober rejec — kooperant in uspešen kmet, ampak tudi prizdeven delegat v najrazličnejših organih opravljanja v KS kot tudi v Perutnini. Trenutno je član DS Perutnine. Pri tem ga jezi to, da bi velikokrat bilo možno kako zadevo enostavno in hitro uspešno razrešiti, navadno pa so potrebne
dolge birokratsko predpisane procedure, ki jih zahteva zakonodaja.
Še bolj se jezi na mitinge. Takole pravi: »Če kdo misli, da je sedenje nevzdržno gospodarsko in politično stanje možno razrešiti na uličnih sporih, naj hodi na mitinge, vendar ob dela p-o-stih dneh. Shodi med delavniki so nedelo in lahko le siromašijo mitingaše, podjetja in državo, nikakor pa ne prispevajo k izboljšanju stanja in k napredku.
Prisrčno vabimo vse upokojence Perutnine Ptuj na majski izlet, ki ga bomo organizirali 24. maja 1989 na Celjsko in Koroško.
Načrt izleta je v grobem naslednji:
Dne 24. maja 1989 se bomo ob 7. uri zbrali na javnem parkirišču pri Perutnini, odkoder se bomo ob 7.10 uri odpeljali z avtobusom do Celja.
Tam se bomo najprej oglasili v tovarni Emo, kjer si bomo ogledali del proizvodnega procesa ter se seznanili z njihovo proizvodnjo in načrti. Po ogledu v Emu se bomo za kratek čas še ustavili v njihovi trgovini, kjer si bomo po želji kupili posodo po znižanih cenah.
Nato se bomo odpeljali na stari celjski grad, kjer se bomo se-
z dneva v dan pa nas siromaši tudi strahovita inflacija in cenovna neskladja. Nobene logike namreč ni v tem, da je koruza dražja od pšenice. Tako nelogične cene lahko določi le nekdo, ki nima pojma o kmetovanju in gospodarjenju.«
Najin pogovor pa je zaključil z izrazom zadovoljstva, da je končno prišlo, čeravno 40 let prepozno, do neposrednih volitev z več kandidati in da je mladina začela gibati.	L. C.
znanih z zgodovino »Celjskih grofov« .
Naslednji naš postanek bo v Titovem Velenju, kjer bomo imeli ob tamkajšnjem jezeru v restavraciji »Jezero« skupno kosilo. Od tam se bomo vozili prek Koroške v Pliberk kjer bo krajši postanek. Iz Pliberka se bomo vračali po Dravski dolini proti Ptuju. Spotoma se bomo za kratek čas oglasili pri enem od koroških kooperantov. Kje bo to, naj ostane do takrat skrivnost.
V Ptuj se bomo vrnili med 21. in 22. uro.
Vsi tisti, ki boste hoteli preko meje, morate imeti s seboj veljavni potni list. Ostali nas boste počakali v gostilni pred mejo.
Upokojenci PP bomo ob prijavi vplačali po 25.000, ostali udeleženci pa 40.000 din. Rok za prijavo je 10. 5. 1989.
Leto 1989 - leto kakovosti
in varčevanja
Od leve proti desni: Zvonko, babica Tilčka, gospodinja Tilčka in gospodar Karl Brglez
Upokojenci, vabljeni na izlet
Naši upokojenci
Janez Lipavšek je že parkrat »gostoval« v Perutninarju. Ves kolektiv je izvedel za njegovo prizadevno delo strojnega mizarja, saj je bil izbran za najuspešnejšega delavca Transservisa v letu 1985. Izvedeli smo tudi o njegovem pomembnem prispevku pri razvoju civilne zaščite tako v Perutnini kot tudi v krajevni skupnosti.
Najbolj zavzeto in z največ veselja je deloval v gasilskih vrstah. Zadnja leta je tudi v Perutnini skrbel za požarno preventivo.
Nenehno smo ga srečevali v organih upravljanja, vodstvih sindikata in kot delegata v SIS.
Ob vsem tem pa je z vso resnostjo opravljal vsa mizarska dela, ki so mu bila naložena. Ni torej čudno, da je prejel vrsto
priznanj, zlasti ponosen pa je na Red zaslug za narod s srebrno zvezdo, s katerim ga je odlikovalo Predsedstvo SFR Jugoslavije.
Veliko bi lahko zapisali, kje in kaj vse je delal v teh štiriindvajsetih letih. Še zlasti, če se spomnimo, da je bilo vsako stvar potrebno opraviti takoj, ko se je pokazala potreba. Mnoga vzdrževalna dela so vezana za živo proizvodnjo, kjer ni možno reči: »Bomo jutri«.
Janez je odšel iz naše sredine 28. 2. 1989. Upokojil se je. Pogrešali ga bomo, vendar je s svojim delom zaslužil, da se je upokojil. Želimo mu trdnega zdravja in dolgo življenje v zasluženem pokoju. Veseli bomo, če nas bo pogosto obiskal.
Sodelavci
Kako hitro teče čas. Devetnajst let je minilo odkar je v našem kolektivu začel delati pleskar Stanko Petek. Letos, kmalu po novem letu je kolektiv zapustil in se upokojil.
Stanko je bil tih in marljiv delavec, vendar je hitro postal opažen. Njegov značaj krasi skromnost in zavzetost za delo. Bil je terenski delavec, kot temu pravimo. Delal je praktično v vseh Perutnininih poslovalnicah od Ptuja, Ljubljane pa vse do Beograda. Ta dela je velikokrat bilo potrebno opraviti v dela prostih dneh, da bi lahko prodaja tekla kar najbolj nemoteno. Tudi nekatere počitniške objekte je njegova mojstrska roka preoblekla v »novo obleko«. Takšno delo nikakor ni bilo lahko, še zlasti, ker bi vsak naročnik rad, da bi bilo delo končano prej preden je začel. Zato se je tudi njegov delavnik velikokrat podaljšal, tudi do 12 ur.
Po navadi je bil zelo resen, včasih pa mu je le pregnal resnost dobrodušni smeh. Takrat nam je postregel s kako domislico ali zanimivostjo, ki jo je na terenu doživel.
Ves čas, ko je delal med nami, smo ga sodelavci imeli radi in spoštovali njgov način tihega in pridnega delavca. Bil nam je všeč, ker se nikoli ni z nikomer prepiral. Ni poznal besede ne morem ali nimam časa. Velikokrat je raje kaj sam naredil, kot bi delo naložil drugemu.
Takšnega Stanka bomo ohranili v spominu, želimo pa si, da bi nas večkrat prišel pogledat, kako nadaljujemo njegovo delo. Rado bomo prisluhnili, če nam bo razložil kako živi in kako se počuti v zasluženem penzionu. Naša največja želja je, da bi pen-zijo dolgo užival zdrav in zadovoljen.
Sodelavci
Človek človeku volk
Iz leta v leto ugotavljamo, kako posamezniki obračajo pomanjkljivosti pravilnika o reševanju stanovanjskih razmer v svojo korist. Da bi takšne onemogočili, smo letos ponovno dopolnjevali pravilnik in verjeli, da bo brezhiben. Sedaj se že izvajajo določila dopolnjenega pravilnika, ki je nedvomno boljši od prejšnjega, vendar tisti, ki so vajeni »na lahek način« spet iščejo »luknje«.
To se je pokazalo ob ogledu stanovanjskih razmer naših delavcev, ki so si predhodno svoja stanovanja sami ocenili na osnovi podrobnih navodil. Kako bi sicer lahko nekdo, ki se je pred dvema letoma vselil v novo hišo ocenil, da ima povsem vlažno stanovanje, komisija pa ugotovi, da je vlažen le omet na prekladah, ki so nestrokovno izvedene. Človek si ne more kaj, da ne bi pomislil na kalkulacijo: »Potegnil bom še en kredit«. Komisiji res ne zavidam njene nehvaležne naloge. Še zlasti, ko pride v pravcato vilo, kot se je primerilo v Slovenskih goricah, ko je gospodinja člane komisije najprej vprašala, če imajo dobro očiščene
čevlje, da bi smeli vstopiti. Imena ne smem zapisati, ker zakon varuje osebno nedotakljivost. Sicer pa to ni osamljen primer.
Smem pa zapisati ime Angele Kopše, ki je res potrebna pomoči. Ker ni uspela dobiti stanovanja (morebiti ne ve izigravati zakonov) pri sestri kjer je prej bivala pa se je povečala družina in ni bilo več prostora za vse, zato je z možem začela z gradnjo. Leta 1987 se je z družino začasno preselila v novozgrajeno klet. Da, tudi lani je dobila nekaj malega kredita. Naredili pa so veliko. Sedaj je hiša pod streho, česar se najbolj radujejo.
Ljudmila Horvat je vdova, ki s svojima otrokoma (7 in 11 let) živi v skromni hišici staršev. Na voljo ima sobico katere kvadraturo je na centimetre izmerila in izračunala (dobičkarji kje ste?), je pa tako »velika«, da ima poleg omar in postelje še prostora celo za štedilnik, majhno mizico in dva stola. »Oprostite, ne morem vsem ponuditi stola, ker ni prostora. Kar na posteljo sedite«, je v zadregi ponudila. (Fotografiral sem lahko le skozi odprto
okno z dvorišča, tako majhna je soba).
Nekdo bi rekel: »Kdo pa jim je kriv? Naj boljše gospodarijo! Nekdo, vendar ne tisti, ki ima v sebi kaj človeka! Pišem o siromašnem delu Haloz. Horvatova živi v Kočicah. Hudomušnež bi rekel: »Bogu za hrbtom.« Še naši katrci je tod zmanjkalo konj-
»Žika potisni!«
skih moči in jo je bilo treba podpreti z Žikovimi. Horvatova pa je kljub izredno težkemu položaju spravila hišo pod streho, čeprav z mnogimi odrekanji. Človek bi sodil, da pozna le delo, delo v podjetju in delo doma.
Lahko bi še veliko pisal, kar sem videl. Recimo tudi to, da je prosilka napisala, da ima delno
Iz kadrovske evidence od 1.1. do 31. 3.1989
Arbor-Acres ni pošast
O novi provenienci Arbor Acres je bilo zadnji čas veliko slišati, recimo na cesti in še kje. Slišati je bilo celo, da nas bo pobralo, ker, da so zelo slabi prirasti. Pa izgleda, da le ni tako hudo. Stanko Zagoršek iz Zamene je med prvimi, ki je že oddal brojlerje nove provenience v zakol. Rezultat je takšen:
—	vhlevljeno 8.000 kljunov
—	42 dni reje
—	1,89 kg porabljene krme za 1 kg prirasta
—	1,88 kg poprečna teža ob zakolu
—• 5,63 % pogina.
Pa naj še kdo reče, da je slabo. Seveda me je zanimalo, kako
ob tem lepem uspehu razmišlja kooperant. (Žal je bila potreba, da sem bil v tem času na vojaških vajah, Perutninar je med tem že bil v pripravi, zato sem se pogovarjal z Zagorškom le po telefonu. Podatki so preverjeni). Takole pravi: »Uspeh je rezultat velike skrbi za jato, znanja in tudi sreče. Včasih spodrsne tudi, če vse dobro narediš.
V začetku smo bili rahlo zaskrbljeni, ket Je bil visok začetni pogin. Ko je ta prenehal, je šlo vse gladko. Če bo šlo tako naprej, bomo zadovoljni kooperanti in Perutnina.
Stanko Zagoršek je naš kooperant že 22 let.	L. C.
PRIHODI:
Januar:
MILOŠIČ Albin
Strok, službe — prod. Turn.
STOJČEVSKI Dimče
Strokovne službe
VIDOVIČ Robert
Predelava
BABIČ Tihomir
Strok, službe —Osijek
DOBRKOVIČ Goran
Strok, službe — Osijek
ŽALIG Zdenka
Strok. sl. — Mb ^— Koroška 15
BELE Zdenka
Brojlerji
VINDIŠ Zdenka
Strok. sl. — Titov trg
JANŽEKOVIČ Milena
Brojlerji
Februar:
ŠELIGA Majda Strokovne službe REPIČ Marjan Servis
EMERŠIČ Alojz Perutninska klavnica NERAT Stanislav Perutninska klavnica VAUPOTIČ Stanislav Perutninska klavnica MLAKAR Franc Perutninska klavnica KAMPL Dragica
ODHODI:
Starši — Sela KOVAČEVIČ Sonja Strokovne službe — Reka
Marec:
MLAKAR Bogdan Predelava RAKUŠ Marija Predelava ŠIJANEC Miran Starši — Starošince LETONJA Mojca Predelava DREVENŠEK Miran Predelava TOPLAK Andrej Predelava ČERNILA Božo Starši — Trnovec JURGEC Dušan Predelava CVETKO Boris Predelava iz JLA MEŠKO Miran Predelava JUNGER Angela Predelava
LEVIČNIK Andrejka Predelava ŠEL Janez Starši — iz JLA KOREN Saša Brojlerji — TOK BENČEVIČ Igor Tiskarna — iz JLA
GOMILŠEK TEREZIJA Ml — inv. upokoj.
LIPAVŠEK Janez
Servis — upokojen
KOCIPER Kristina
Perut, klavnica — upokojena
PERNAT Monja
Servis — potek prip.
CVETKO Stanko Predelava — izjava MERTUK Viktor Perutninska klavnica Marec:
PETEK Stanko Servis — upokojen LONČARIČ Rozika Strok, službe — upokojena BUČAR Alojz
Strok, službe, Lj. — spor. MLAKAR Srečko Predelava — v JLA MATJAŠIČ Janez Servis — v JLA VIDOVIČ Marija Starši, Sela — upokojena ZOBIČ Bojan Servis — potek, pripr. FURMAN Viktor Servis — potek pripr.
»Oh, da bi si lahko naredila le eno sobo!«
vlažno stanovanje, ker so stropov! še suhi in ni obkrožila, da nima kopalnice. Ko smo kopalnico želeli videti, smo lahko videli v posebnem, dokaj vlažnem prostoru, inprovizirano kad, vodo pa greje v kuhinji. Komisija je v tem primeru dodala precej točk. Prišli pa smo v drugo stanovanje, kjer je bilo vse urejeno in opremljeno (nekdo bi rekel super), vendar so pustili verando in ko-
Odprite okno prosim, da lahko naredim posnetek.
palnico v surovem stanju in seveda zapisali, da kopalnice nimajo, čeprav so vse inštalacije položene. So tudi primeri, ko je prosilec »upravičen« do kredita za adaptacijo, gradi pa vikend, ob tem pa drugi nima niti najosnovnejših bivalnih pogojev.
Še in še bi lahko našteval, vendar je dovolj, da se človek zgrozi, ker je res postal človek človeku volk!	Lojze Cajnko
Januar:
BELŠAK Veronika Tiskarna — pot. č. BEDENIK Janez Perut, klavnica — v JLA DEVIČ Štefanija Perut, klavnica, izjava ŠOŠTARIČ Srečko Servis — potek pripr. ŠEGULA Angela Strokovne sl. — spor. CIGLARIČ Branko Ml — izjava SLAPNIČAR Hugo Ml — v JLA TEMENT Leopold Ml — v JLA TOPOLOVEC Rudolf Ml — v JLA GAJŠEK Srečko Servis — pot. časa MAJERIČ Branko Servis — pot. časa
Februar:
KAMPL Dragica Starši — pot. časa NESTOROV Jovo Tiskarna — sporazumno
Praznična
križanka
REŠITVE NOVOLETNE NAGRADNE KRIŽANKE:
KOKS, ATOL, NOLA, TRIM, SREČNO, DŠ, HIPIJI, EPIKA, BAR, PK, ADENA, SLOVAN, ALO, EA, RACAK, TARITA, TELESKOP, ROVT, INKA, AL, OBET, SNET, SKAKANJE, KAL, SKELET, TAR, UJEMANJE, REISTI, OMA-
KA, GAAL, Ll, AT, DUR, DL, LUKE, TVOR, LIRA, DEDEK MRAZ, ZIMA, OLIMP, SADAR, ROOS, EV, MEL, EDDA, JOSIPA, ŠKET, ASIREC, TEJA, TRACV, VAN.
'e.rnvfi-
EPI KLMIMC
rtOPSKfl
PTiafl
fu-psut
l&oms)
ve&iE
Trnu
SPLH-
\Vf\-pEL.)
p-imi
m/Vt-
uvvlejfc
iez.0
gf«,
iG-pAiez
(tfhJj>P£W
rurm-
itemom
irftLU
Ž£N-IME
Wi£7PI
?£(-UT-
vivfl-
PTU)
usr&iicfi
mmetn
-rtC-K-
SOfM_
msrfi-
-vAHfe
LBmLfi
KM V MEHlH-l
Roose-
VEL.T
IKM-
SflW7£
Ofe/-
LOUft
\J VUKltf
V
ine
PSft
OTOK
SPtTNI
LIKEK
C&E&NI
ŽAIHEK
omrift
izi>e-
LflVO
LETU
hlLEUft'
VR.ffl/l(T
HOMESo
?f>PLPim
F/LHSKA
ismlkA
[MRfLIU/K
Koiuft
spopujt
tel
Kosove
mtisr
fOGEUo)
PETER
£11/51
snu ČEK
SfilLEK
Hoško
IME
IRSR/
&RAJ/E-
VGE
OCE
STEKA npLSkfl iEip/M ^ IG, 0)
LINIJE
JUMNSM
kehnM
SEPS
masi
REMI-
norEK
LtKKuSKI
KoNllČEk
nesiM
šiftuni
'»'I
PTU)
-UNČ
otmiu)
ANGL-
mivžA
KMn£
MM
»os-som
(vinKd)
vekvitc-
nAočekA
OUSfr
i-EHC,
H£jiEK_
ŠKEKH
smc-sfc
TWAM
ST®6£
ZIMSKA K
smuf v
POSJEH
3LSPU
mseup
SfT/B/JE
L07te
KRftm
ŽENSKO
IMF.
PLAŠILO
ZA
&UHO-
KOP
OLGfi„
MEGLIC
SLOV.
PESNIK
Bog?/
4£5,
BoVIKfi
MILANO
G-LAVUO
MES7V
E/l/~
Pinov
ifctva
HfiS RO-
K»60teC
CVOŠlf)
fbe/MtS.
MlTNINt
ieNSKA
NogftčA

MESTO v TRNAVI
SA/C/fL
^VO
PKEP/A
SELEN
N)II/SKI
PLEVEL
IS-RfliM
z/jopmi
vKvicJ
FILNSKI
ISKALEC
veioLi
KANunf,
&Mirm
mm
pew-
HlNfiP
NEMŠKA
Ml
LJU&LT
AKMW
O&iAST
AmsM
OKKteEK
UDfUS
FftKIN
TOP/SU) V
SlfiSltD
PAKiskP
Sf>LA/lti
liPBKMr
ME9A
o\Alna
puscm
Wwm] ISA mn
TV CI(SNl\-LOV
GfiAftCF-Si H &v
Li/Kf)
NOKHAIL
$17)
VouceK
oter
PEVEC
Pestnek
Tim
LES
TeSMo
INPHSTK
Pov-
LET7F.
N-neom-
7ANTE
? ON!
ow2>te?
NEfElA
VELIKO
zabavA
PRI
ieieiAHik
VOfISOl) v
ElWlo
.ptujski
Perut-
HlNfiK1
staro
PR£T>-
HESTTE
GORICE
PTUJSKI PERUTNINAR, glasilo delovnega kolektiva in kooperantov Perutnine Ptuj, izdaja delavski svet OZD. Glasilo ureja uredniški odbor: Alenka Brglez, Lojze Cajnko — predsednik, Milivoj Cimerman, Stanko Lepej, Janja Toplak, Bojan Vilčnik. Glavni urednik Lojze Cajnko. odgovorni urednik Jovo Tarbuk. Naklada 2500 izvodov, uredništvo in uprava Ptuj, Potrčeva 8. Rokopisov in faotografij ne vračamo. Glasilo je oproščeno temeljnega prometnega davka na podlagi mnenja Sekretariata za informacije pri IS SR Slovenije, številka 421-1/72, z dne 5. 12. 1977. Tiska PE Ptujska tiskarna, Ptuj.