-----    329    -----
Poučni in zabavni del.
Velika skupščina družbe sv. Cirila in Metoda v Kranji.
Pravi naroden praznik je bil dan, ko je zborovala velepomembna družba sv. Cirila in Metoda. L eta si je bila izbrala za svoje zborovanje starodavno gorenjsko mesto Kranj. Zaradi neugodnega vremena minoli četrtek se zborovanja .ni udeležilo toliko občinstva, kakor druga leta, in kakor je bilo pričakovati, ker letos praznuje ta družba svojo desetletnico.
Ko se je približal ljubljanski vlak Kranju, pokali so topiči in na kolodvoru je godba zasvirala našo narodno himno in iz grl je zaorilo sto in sto krepkih: »Živeli«! „Dobro došli"!
Na kolodvoru so bila zbrana narodna društva kranjska z dvema zastavama, gasilci v uniformi, lepo oblečene gospodične in brez števila ljudstva. Skupščinarje je pozdravil tovarnar g. Vinko Majdič v imenu moške podružnice. Poudarjal je velik pomen družbe in zaklical zborovalcem dobro došli. Gospodična Mici Šavnikova je naglašala, da je pripeljala v Kranj skupščinarje plemenita skrb za najvzvišenejše svetinje slovenskega naroda, ki so v mnogih krajih v nevarnosti. Nobena pot Vam ni bila predolga, nobena pretežavna, da ne bi bili iz vseh krajev, kjer se glasi beseda naša, kot verni sinovi zemlja slovenskih, prihiteli tu sem, v ljubljeni naš Kranj, ki Vas bo z navdušenjem in ljubeznijo vzprejel kot drage, jedna-kočuteče rojake svoje. Težavno, trudapolno je delo Vaše, mnogo požrtvovalnosti zahteva od Vas visoki poklic družbe sv. Cirila in Metoda. In vendar, Vi se ne strašite in stojite v boji za sveto stvar kot stoletna siva skala, ob kateri se razpeni besneči val razburjenih voda. Bog Vam daj še v časih bodočih one jeklene, neupogne moči, ki Vas je dičila do danes. A v malenkostno podporo naj Vam bo skromno, a tem iskreneje zagotovilo moje, da je, kakor povsod, tako tudi ženstvo kranjskega mesta pripravljeno, podpirati Vas po svojih močeh. Vi pa, prečastiti gospod predsednik, dovolite mi, da Vam v znak hvaležne sti in udanosti naše poklonim ta šopek.
Notar g. Viktor Clobočnik je pozdravil došle skupščinarje v imenu kranjskih narodnjakov. Vsak kdor opazuje naše narodno gibanje, mora biti prepričan, kako prepotrebna da je družba sv. Cirila in Metoda našemu narodu. Družba si je postavila namen, izobraževati našo mladino na podlagi maternega jezika. Kjer ni tacih zavodov, da bi se mogla mladina v takem duhu izobraževati, snuje jih naša družba, da je ne dobe tujci v svoje zavode in odtujijo našemu narodu. Naglašal je kako vestno izpolnuje družba svoje namene. Zatorej dobro došla družba sv. Cirila in Metoda, Bog blagoslovi nje delovanje.
Družbin predsednik g. Tomo Zupan se je zahvalil s primernimi  besedami za vsprejem.    Na to se  je vršil
------    330    ------
sprevod v mesto. Na čelu je korakala godba, za njo gasilno društvo, potem čitalnica in bralno društvo z zastavama in pa domačini in gostje. Mesto je bilo olepšano z zastavami in zelenjem. Velika množica ljudij je pričakovala došlece, iz oken so pa ljubeznjive gospe sipale na skupščinarje lepo dišeče šopke.
Blizu stare pošte je bil postavljen slavolok z napisom: V Vaši družbi je naš rod — Spremljujta Vas Ciril-Metod"! Tu je čakal skupščinarje mestni župan g. Šavnik z mestnima odbornikoma Krisperjem in Omerso. Gospod župan je pozdravil skupščinarje v imenu mesta, katero goji nado, da bode blagi uzor družbinih zaščitnikov združeval vse skupščinarje v složno delovanje. Kranj se veseli, da je semkaj sklicala družba svojo skupščino, in bode ta dan zapisalo mej častne dneve zgodo-dovine svoje. On je srečen, da more v imenu prebivalstva izreči skupščinarjem: Dobro došli!
Predsednik prof. Zupan se je zahvalil za prelep vsprejem in v svojem govoru poudarjal, da se je mesto Kranj vedno odlikovalo po svojem domoljubji in ni nikdar zatajilo slovenske trobojnice.
Sprevod je potem se pomikal v čitalniško poslopje. Povsod so se razlegali živio-klici.
Po zajutrku bili so skupščinarji v dekanijski cerkvi pri maši, katero je imel g. dr. Perne. Pri maši je lepo pel mešan zbor. Po maši je bil zbor v čitalnični dvorani, ki je bila polna. Posebno veselje je to obudilo, da je k skupščini prišlo tudi več koroških rodoljubov.
Predsednik g. prof. Zupan otvori zborovanje omenjajoč, da so leta 1495. naši predniki posvetili v Ahenu oltar v čast družbinima zaščitnikoma, sv. Cirilu in Metodu, ter nastavili tam slovenskega duhovnika, da bi rojakom, tja romajočim, oznanjal verske resnice v slovenskem jeziku. Leta 1886. je ministerstvo potrdilo pravila družbe sv. Cirila in Metoda in istega leta na dan teh blagovestnikov je osnovni odbor sklical prvo veliko skupščino naše družbe. Danes se vrši že deseta skupščina naše družbe. Ta doba je dosti dolga, da se smemo vprašati za račun, kako smo delovali. Družba je ostala ta čas zvesta staremu slovenskemu programu: Vse za vero, dom, cesarja. Ni poznala strank ; v družbi smo bili vsi jedini, (burni Živio-klici) družabniki vseh slojev, iz vseh krajev. Kazalo se je na ljubljanske razvaline in klicalo: Združite se v ljubezni. Za družbo to ne velja: v njej je bilo tako že pred potresom in bode tudi po potresu. (Burni Živio-klici.) Narod slovenski je prebil že huda leta, a to nas ne vznemirja, saj zašije solnce najlepše prav po hudi vihri. Vprašati se moramo : kako bodemo delovali v prihodnje ? Tudi na to je odgovor lahak : Tako, kakor do sedaj, proseč Boga, da bi hotel milosten biti Slovencem ! Potem je konstatoval sklepčnost in zborovanje se je pričelo.
Tajnik A. Žlogar je uvodom svojega  poročila   opo zarjal, da se je prvo vodstvo družbi sv. Cirila in Metoda volilo dne 5. julija 1886. 1. v ljubljanski čitalnici.   Tam se je temelj  položil rednemu poslovanju družbe,   katera
je po besedah Svetčevih nastala kot „prava prisiljena samoobramba". Neprijatelji na severu in na jugu so si zasnovali svoji družbi in mi nismo mogli mirno gledati njih početja. Zato smo se združili, da rešimo in obranimo, kar je še mogoče, da pospešujemo slovensko šolstvo povsod, kjer še ni doseglo svojih pravic. Vodstvo si je bilo vedno v svesti svoje naloge in je z jekleno vztrajnostjo delovalo, da se uresniči načelo: Slovenska šola za slovensko mladino. Ta smoter bi bili lahko že dosegli, ko bi se hotelo poslušati želje in opravičene zahteve našega naroda, tako pa si moramo z ogromnimi žrtvami sami oskrbovati šolske zavode osobito ob periferiji, povrh pa še plačevati za šolstvo, katero nam ne ugaja. A za zdaj ni druge pomoči nego lastna požrtvovalnost, katera je zaslomba naši družbi.
Svojo desetletnico je prišla družba slavit v središče krasne Gorenjske, v ono mesto, ki je slovensko zastavo vsikdar neomadeževano ohranilo.
Pri lanski skupščini so bili v vodstvo poklicani Matej Močnik, Ivan Murnik, dr. Josip Vošnjak in Andrej Zamejic. V nadzorništvo so bili voljeni vsi prejšnji člani.
Dospele vloge je vodstvo reševalo deloma upravnim potom, deloma v svojih sejah, katerih je bilo v zadnjem letu devet. Podtajnik A. Kcelj je izborno izvrševal svoj posel. K tako požrtvovalnemu delovanju more človeka vzpodbujati le domovinska ljubezen.
Družbi kot taki nositeljice so njene podružnice. Žal, da ji letos ni prirasla nobena. Podružnicam pravi ponos je pa število pokroviteljev. Teh število je letos poskočilo za 18. Do 1. avgusta t. 1. šteje družba 104 moške podružnice s 8150 člani in 27 ženskih z 2965 družbeni-cami, skupaj  11.115 društvenikov.
Kakor zadnji dve leti mora vodstvo tudi letos slovenskemu ženstvu priznati palmo prvenstva. To sodbo opravičuje že število letošnjih pokroviteljev. Slovenski svet se raduje, da se slovenske žene in dekleta zavedajo svoje važne naloge. Skušnja potrjuje, da je za dobavo denarnih pomočkov najizdatnejši način ta, ako podružnice prirejajo take veselice, ki nudijo pouk in zabavo.
Družbeni zavodi so: 1.) Zabavišče v Celji; 2.) Zabavišče pri sv. Jakobu v Trstu; 3 ) Petrazredna slovenska šola pri sv. Jakobu v Trstu; v to šolo je bilo vpisanih 322 učencev in učenk, a magistrat je hotel iz nje odstraniti 78 otrok, vendar je namestništvo privolilo obdržati okrog 300 otrok. Družba je pod ugodnimi pogoji kupila za to šolo primerno poslopje; 4.) zabavišče v Ro-janu, katero se je preselilo v ulico Belvedere; 5.) zabavišče na Greti; 6.) zabavišče na Pevmi pri Gorici; 7.) zabavišče v Ločniku; 8) žaba/išče Podgoro pri Gorici; 9.) zabavišče društva „Slogeu v Gorici v ulici sv. Klare in 10.) zabavišče v ulici Barzellini; 11.) slovenska štiri-razrednica v Gorici; 12.) zabavišče v Gorici pod Kostanjevico; 13.) zab višče v Mariboru.
Najlepši spomenik svoje desetletnice pa si postavi družba s slovensko ljudsko šolo v Velikovcu. Na lani kupljenem stavbišču blizu Št. Ruperta ob Velikovcu gradi
------    331    ___
se dvonadstropna hiša, ki bo semenišče krščanske in slovenske prosvete mej koroškimi brati; za našo družbo je jako ugodno, da je tam župnik kanonik Fr. Treiber, ki je z mladeniško navdušenostjo se lotil prevažne te zadeve. Mnogo gradiva dovažajo brezplačno vrli okoliški kmetje.
če se v duhu ozremo na vse naštete družbine zavode in na več kot tisoč otrok, ki se njih vzgajajo, vam naše srce pove, da s podpiranjem družbe vršite pravo krščansko delo usmiljenja, v istini človekoljubno delo. Zavest nam pravi, da izvršujemo patrijotično delo, pristno narodno delo, skrbeč za nepokvarjen naraščaj našemu dobremu narodu. Zadeva, ki je pred nekaj leti vzdrgetala slovenski svet vsled občnega toka, ki duhove deli v dva poglavitna tabora t. j. v krščanski ali zoperkrščanski, je v naši družbi že povoljno rešena; kajti ona je pokazala pot, kakeršna naj bo konfesijolna in narodna šola na Slovenskem. Družbino vodstvo lahko s ponosom konšta-tuje, da pot, katero hodi, je najprimernejša za naravni razvoj slovenskega šolstva. Največja nespamet in kritičnost pa je, ako se hoče naše ljudsko šolstvo rabiti kot orodje ponemčevanja ali  polaščevanja.
Razen „Vestnika" ni družba zadnje leto   izdala   literarnega proizvoda.                                 (Konec sledi.)
------   339   ------
Poučni in zabavni del.
Velika skupščina družbe sv, Cirila in Metoda v Kranj i.
(Konec.)
Družba ima povsod mnogo dobrotnikov, ker pa Kranjci vsled potresa ne morejo letos toliko darovati, kakor druga leta, naj bi se rojaki iz drugih krajev zavzeli toliko bolj za družbo
Poročevalec je potem omenjal, kolika podpora družbi je slovensko časopisje; spominjal se je daril, dobljenih od posojilnic in hranilnic ter v minolem letu zamrlih društvenikov, ter končal:
Vodstvo je tega mnenja, da, če bo v drugem desetletji vladal tak duh jedinosti v družbi, kakor doslej, nerazrušljiva jedinost v vodstvu, jedinost v podružnicah, razdeljenih sicer po raznih naših deželah, a vendar te-žečih po istem smotru, jedinost v družbinih zavodih, potem bo ona dosegla lepe vspehe, kajti tak duh jedinosti je odsev onega duha svetih njenih zavetnikov, Cirila in Metoda, ki sta Slovane klicala k jedinosti vere in jezika. Ako nas vodi tak duh, potem se ne bojmo, razpršili bomo vse nakane, ki se snujejo ob periferiji našega
ozemlja  zoper  naš  narod ter mu  bomo  priborili   lepše dneve. Tajnikovo poročilo se je odobrilo.
Blagajnik g. A. Koblar je na to poročal o računskem sklepu. Družba je imela 1. 1894. sledeče dohodke: Doneski podružnic 6335 gold. 86 kr. Pokroviteljine 1232 gold., 50 kr. Podpora si. dežel, zbora kranjskega 1000 gold. Podpora si. mesta ljubljanskega 500 gold. Darila in kronini darovi 1473. gold. 24. kr. Darovi 23 slovenskih posojilnic 660 gld. Kronin dar od ,,Slov. Naroda" nabran 1861 gl. 70 kr. Volila (dr. Čuček 1100 gl. itd.) 1370 gld. 33 kr. Za prodane družbine knjige 62 gld. 2 kr. Za velikovško šolo 448 gld. 48 kr. Naznanila v „Vestniku" 278 gld 34 kr. Razni 44 gld. Pre-hajalni 114 gld. Obresti od naložene glavnice 559 gld. 95 kr. Skupaj 15.940 gld. 42 kr. — Troškov je družba imela: Za družbine šolske zavode v Trstu in okolici 6902 gld. 35 kr. Za družbine šolske zavode v Gorici in okolici 2910 gld. Za šolski vrtec v Celji 333 gld. 73 kr. Narodno šolstvo na Koroškem itd. 1043 gld. Podpore podružnicam 331 gld. Tisk 10.000 „Vestnika" 888 gld. 31 kr. Vezanje in razpošiljanje družbinih in drugih knjig 341 gld. 76 kr. Podpore dijaškim podpornim društvom 130 gld. Nagrade pisateljem 80 gld. Nakup molitvenih, učnih in zabavnih knjig 944 gld. 57 kr. Za velikovško šolo 75 gld. 81 kr. Tiskovine 58 gld. 91 kr. Tajništvo, glavna skupščina, poštnine, časniki, pristojbine itd. 489 gld. 70 kr. Prehajalni 114. gld. Skupaj 14 643 gld. 14 kr. Prebitka je torej bilo 1297 gld. 28 kr. Saldo z dne 31 dec. 1894 znaša 17.529 gld. 41 ki\ Iz blagajnikovega govora posnamemo nastopne prav umestne pripomnje: Mož, ki je pred 10. leti v sosednjem Naklem sprožil misel, da naj se ustanovi družba sv. Cirila in Metoda, se gotovo sam ni nadejal, da bode ista že v prvem desetletji imela tako krasne vspehe. Ako pomislimo, da je ubogi slovenski narod, ki ima le malo bogatinov-rodo-ljubov, a mnogo drugih potreb, samo za našo družbo v preteklem letu zopet položil na domovinski oltar 15.940 gl. 42 kr., se ta požrtvovalnost mora imenovati velika in častna. Ako pa vrh tega še pomislimo, da je naš trpinčeni narod z imenovano svoto prav za prav olajšal breme državi, katere dolžnost bi bila, vzdrževati vse zavode naše družbe, da to narod daje sam iz sebe, brez pomoči od zunaj, ne za kak šport, ne da bi delal krivice tujemu narodu, se ta požrtvovalnost mora imenovati vzvi-šeno-patrijotična in plemenita. Tak narod je vreden, da živi! Naštel je potem govornik speče in prebudivše se podružnice in izrazil nadejo, da bodo tudi prve v tekočem letu, ko bodo videle velikanske družbine vspehe, zapisati se dale zopet v zlato knjigo delujočih. Mej dolgo vrsto naštetih podružnic ki so nabrale lani nad 100 gld., je bilo toliko ženskih, da je blagajnik moral dati venec prvenstva slovenskim damam, rekoč: Prav to je veselo za nas. Narod, ki ima probujeno, in za plemenite vzore vneto ženstvo, ne more izginiti, ampak pro-cvita v duševnem in gmotnem oziru. Z veseljem se tedaj klanjamo vam, častite slovenske dame, hrabre sobojevnice
------    340   ------
v trpkem boji za obstanek našega naroda, mi moški. Z zahvalo je omenjal potem govornik velikodušne podpore visokega deželnega zbora kranjskega, mesta ljubljanskega, slovenskih hranilnic in posojilnic, ter kako ljubeznjivo gre na roko družbi vse slovensko časopisje. V lepih besedah je govornik razlagal, kako velika nevarnost preti, da bi naš raj, očetom našim domovina, postal lastnina tujcev da pa nam ni obupati, ker družba kakor skrbna mati varuje svoje otroke, da se ne izgubljajo v valovih tujstva. V Trstu je kupila družba hišo v kateri ima zdaj šolo, za 19.000 in zanjo plačala že 6000 gld. V Št. Ru-pertu pred velikovcem, na istem mestu, kjer je sv. Ru-pert, prvi apostelj koroškim Slovencem, ravno pred 1200 leti -začel oznanovati sv. vero, se gradi krasna dvonadstropna nova šola veri in omiki in v obeh šolah bode tudi stanovanje za šolske sestre-učiteljice. Velikonočni potres je družbi škodoval, še hujši potres je pa zadel njeno blagajnico že meseca februvarija t. 1., ko je morala izdati visoke svote za omenjeni šolski poslopji. A nič ne de, navdušenje raste s stroški. Vrli Korošci, praznujoč vstajenja dan, so se posebno uneli za družbo. „Mir-ovoa uredništvo je prineslo danes 464 gld. in č. g. kanonik Treiber, voditelj šolske stavbe v St. Rupertu, 4000 gld., katere je darovala rodoljubna prijateljica Slovencev na Koroškem. Redni stroški se v tekočem letu ne bodo zmanjšali, ampak precej povečali, ker se bode pri Sv. Jakobu v Trstu število razredov razširilo na 7 in goriško breme ostane vsaj jedno leto še staro. Z ozi-rom na izredne stroške stoji letos družba v najbolj kritični dobi. A zmagala bo vse težave s pomočjo božjo in vnemo čvrstih blagajnikov in blagajnic ter posebnih dobrotnikov. Končal je blagajnik z besedami pesnikovimi: „Na delo tedaj, ker resnobni so dnovi, — A delo in trud nam nebo blagoslovi"!
Predsednik prof. Zupan je naznanil, da je dr. Voš-njak odložil službo glavnega blagajnika, katero je opravljal deset let. Predlagal je, da se mu izreče zahvala, čemur se je burno pritrjevalo. Omenjal je umrle člane in pozval skupščinarje, da vznak sožalja vstanejo, kar se je zgodilo.
Nato so bile volitve v vodstvo in so bili voljeni z vzklikom: dr. Karol vitez Bleiweis-Trsteniški; Gregor Einspieler; Anton Žlogar; dr. Ivan Svetina in — po kratki debati — dr. Ivan Dečko; v nadzorstvo gospodje,; O. Dolenec, F. Povše, J. Ravnikar, J Vrhovnik in J. Malenšek; v razsodništvo so bili voljeni vsi dosedanji člani.
Gosp. dr. Vilfan je predlagal, da bi se pravila tako premenila, da bi podružnice zastopal na zboru predsednik ali kak odbornik, da bi ne bilo treba vselej voliti odposlanca in nato je pa g. Globočnik predlagal, da se pomnoži število vodstvenih članov, tako, da bodo v vodstvu zastopane vse slovenske pokrajine. Predsednik je obljubil, da se bode vodstvo oziralo na ta predloga in morebiti prihodnjemu zboru stavilo primerne predloge.
Predsednik je   potem  naznanil,   da je bilo vodstvo
poklonilo se okrajnemu glavarju in ga prosilo, da sporoči na najvišje mesto izraz neomajljive lojalnosti naše, potem se je zahvalil zborovalcem in zaključil zbor.
Po zborovanji je bil banket, pri katerem je svirala godba in bilo več naudušenih napitnic. Po banketu so se gostje razšli. Ljubljanske je spremljalo mnogo rodoljubnih gospodov in dam na kolodvor, kjer se je prižigal bengaličen ogenj. Gostom in Kranjčanom ostane ta lepi dan v najprijetnejem spominu.