KRALJEVINA JUGOSLAVIJA
UPRAVA ZA ZAŠTITU
Razred 12 (3)
INDUSTRISKE SVOJINE
Izdan 31. Decembra 1929.
PATENTNI SPIS ŠT. 6640
Skappel Julietta, Oslo, Norveška.
Postopek za proizvajanje kristalnega aluminijevega oxyda.
Prijava z dne 12. maja 1928.	__________ Velja od 1. julija 1929.
Predležeči izum se tiče v prvi vrsti proizvajanja aluminijevega oxyda in drugih a-luminijevih spojin zadostne čistote za proizvajanje trgovskega aluminija, obenem pa tudi proizvajanja kristalnega aluminijevega oxyda v druge svrhe, n. pr, umetnega ko-runda in drugih kristaliziranih oxydičnih spojin z visokim tališčem, n. pr. spinela, rutila, titanita, zirkona, beryla i t. d, Poleg tega pa se lahko pridobivajo tudi drugi produkti kot n. pr. kryolit, plavik, kovine, zlitine i t. d.
Postopek temelji na raztopitvi surovega materijala s pomočjo talitve ali sedranja, s tem da se sestava raztaline s pomočjo ga-tiranja surovega materijala z drugimi mate-rijalijami regulira tako, da leži skupno tališče razmeroma nizko. Tekom nato sledečega ohlajevanja raztaline izkristalizirajo potom kristalizacijske diferentaeije zadevne oxydične spojine v zadostno čistem stanju in se lahko pridobivajo potom naknadne obdelava strjene raztaline. Tekom talitve se lahko izvestne sestavine surovega materijala n. pr. železa, silicija i. t. d. odstranijo popolnoma ali deloma potom izreduciranja, elektrolyze ali presnavljanja s pomočjo na-daljnih dodatkov.
Izum naj bo sedaj pobližje obrazložen na podlagi proizvajanja aluminijevega oxy-da iz nečistega beauxita.
Bistveni del izuma obstoja v znižanju visokega tališča beauxiia, odn. v tem, da preskrbimo topilno sredstvo za alumijev oxyd (naravno tudi za druge oxyde), tako da se
lahko vrši izkristalizacija pri razmeroma nizki temperaturi, in dalje, da se rezultujoča raztalina po svojem ohlajenju lahko porazdeliti v svoje kristalne komponente. Kot topilno sredstvo ali sredstvo v svrho znižanja tališča se uporabljajo halogenske soli, posebno plavik, kryolit in druge, toda ra-zentega tudi vodtopna sol, v svrho, da se olajša porazdelitev strjene raztaline v njene kristalne komponente, n. pr. CaCl2 NaCl in pod., katere razentega nadalje znižajo tališče mase. Na ta način se posreči, da lahko sestavimo zmesi z visoko vsebino Al;! 02, ki so ravnotako lahko ali celo lažje taljive kot navadne plavževe žlindre in katere se radi tega tudi lahko dovedejo do talitve v plavžih, plamenicah ali drugih, s premogom kurjenih pečeh.
Če izhajamo n. pr. iz beauxita, ki ima približno sledečo sestavo. 42,2u/0 AL,03, 28,97« Fe.,0„ 0,16/„ SiO.,, 4,75/o TiO* 0,287» CaO, 0,377o MgO, 23,45% puhtnih sestavin, in ga raztalimo, slednje reducirajoč, v jaškasli peči kot da bi bil železna ruda, v železo in žlindro ob dodatku približno 60 V« plavika in 30’/o natrijevega klorida, potem rezultira po eni strani surovo železo in po drugi železa-revna oxyd-flu-orid-klorid-žlindra. Ta žlindra se lahko podvrže bodisi direktnemu ohlajevanju in kristalizaciji ali pa se v svrho nadaljnega znižanja vsebine železa, silicija in titana lahko podvrže najprej kratki elektrolyzi v raz-talno tekočem stanju, n. pr. v predognjišču kjer se priklopi surovo železo kot katodo.
Din. 15.
dočim se ogljeno elektrodo kot anoda potopi v žlindro. Pri raztalilni elektrolyzi lahko na ta način ostanek žlindre, ki vsebuje železo, silicij in titan precej dalekosežno presnovi v surovo železo. Žlindra se lahko nato potom odtočenja odsebi od surovega železa in potom ohlajevanju take oxyd-fluorid-klorid-žlindre prično izkristalizirati najprej Al2On in druge spojine z visokim tališčem, pozneje istočasno s temi plavik, kryoIit in druge. Vodotopne soli (NaCl, CaCU), ki so navadno najlažje ta-Ijive sestavine, se nabogatijo v ostalni raz-talini skupno s takimi nečistostmi surovega materijala, ki se nahajajo v mali procentualni množini in ki radi svojih kristalokemič-nih afinitetnih razmer ne prehajajo izomor-fno ali na drug način v „prvo kristalizacijo". Nazadnje se strdi tudi ostalna raztalina ali eutektikum in tvori raditega nehote vezivo med preje tvorjenimi kristali. Ako grobo rezdrobimo strjeno raztilino in jo obdelujemo z vodo, potem se vodotopna sestavina raztopi, pri čemer se veziva med kristali razkroji, tako da postanejo različne kristalne komponente včasih neposredno prosto gibljive. V drugih slučajih je njih zveza tako rahla, da postanejo pri previdnem zdrobljenju medsebojno prosto gibljive, ne da bi se same bistveno razdrobile. Pri obdelovanju z vodo se sestavine raz-taline, ki niso vodotopne in ki so se nabo-gatile v ostalni raztalini ali eutektikumu, radi svoje fino kristalne kakovosti izločijo kot fini glen, ki se potom enostavnega gle-njenja v znanih aparatih izloči od debelejših kristalov, ki tvorijo glavno množino. S tem se torej izvestne nečistosti surovega materijala ne samo odsebijo od kristalnih koncentratov, ampak se obenem pridobivajo iz glena v močno nabogatenem stanju.
Tudi druge sestavine, ki se nahajajo v mali meri, imajo, če samostojno izkristalizirajo, tendenco, da tvorijo zelo male kristale, ki se ravnotako pri glenjenju nabo-gafijo v glenu.
Kristalni koncentrati, ki sestajajo v pred-ležečem slučaju v glavnem iz kristaliziranega Al2Oa plavika, in nekoliko nanovo tvorjenega kryolita kakor tudi iz mehanično sovzetega železa poleg neznatnih množin drugih mineralij (spinela, fopasa, titanita, zirkona, beryla in pod.), se podvržejo najprej magnetni separaciji v svrho odstranjenja železa in drugih magnetičnih komponent in se potem po drugih znanih postopkih trebljenja obdeluje v svrho odsebljenja aluminijevega oxyda od ostalnih sestavin, v bistvu od plavika. To odsebljenje se n. pr. lahko vrši potom izpiranja na ognjišču po predidoči klasifikaciji ali s pomočjo v najnovejšem času za plavik uporabljane
diferencijelne flotacije. Tako rezultira po eni strani čisti aluminijev oxyd in po drugi strani očiščeni plavik. V ostalem za uporabo aluminijevega oxyda za izdelovanje trgovskega aluminija ne škoduje, če ostane nekoliko čistega plavika v aluminijevem oxy-du. Odsebljenje A120;, (korunda) od plavika se lahko izvrši tudi na podlagi razlike v trdoti med tema dvema materijalijama, ker ima ena ti doto 9 in druga trdoto 4. Ce se namreč podvrže materijal tornemu zdrobljenju, lahko zdrobimo mehki plavik v fini glen, dočim obdrži korund neizpremenjeno svojo velikost zrn in se potom glenjenja lahko odsebi od plavika. Ta postopek se lahko samo ob sebi razumljivo uporablja tudi za odsebljenje drugih zmesi različnih trdot.
Taljenje se naravno lahko vrši tudi v e-lektriški peči ob uporabi istosmernega toka ali izmeničnega toka in ker se v teh pečeh razpolaga z višjimi temperaturami, ne potrebujemo tako velikih množin dodatkov, ki znižajo tališče, kot v ješkasti peči. Redukcija železa in silicij se lahko ravnotako kakor v jaškasti peči tudi v tej peči izvrši v glavnem čisto termično, smiselno ob bri-ketiranju surovega materijala s primerno množino redukcijskega premoga. Pri uporabi istosmernega toka se lahko vodi redukcija elektrolytično še dalje, ker učinkuje raztalina kot elektrolyt. Potem lahko iz-elektrolyziramo iz raztaline nekoliko aluminija, tako da se pod raztalino izloči zlitina železa, silicija, titana in aluminija. Navzočnost večjega odstotka aluminija povzroči, da je zgoraj stoječa raztalina revnejša na železu, siliciju in titanu kot sicer, ker se a-luminij presnavlja z nahajočimi se spojinami. Radi tega se lahko elektrolyza nadomesti tudi s pomočjo direktnega dodatka aluminija.
Namesto, da bi železo kovinsko izločili, se lahko zadovoljimo s tem, da reduciramo Fe203 — vsebino beauxita v FeO ali Fe:i04. Pri ohlajevanju lahko potem izkristalizira železo kot magnetit, spinel in pod in se potom magnetičnega trebljenja izloči. Izvedba postopka se lahko v tem slučaju izvrši namesto s pomočjo taljenja pod o-koliščinami tudi potom sedranja v plamenici.
Pri hitrem ohlajevanju raztalin, n. pr. potom granulacije v vodi postanejo kristali aluminijevega oxyda zelo mali in plavik se lahko deloma prevede v amorfno obliko, ker je prisiljen, da se s kloridi skupaj strdi v pri navadni temperaturi nestabilno obliKO, ki se potom vode dekomponira. Ta fenomen lahko v izvestnih slučajih olajša porazdelitev strjene raztaline. Lahko se o-hlaja tudi počasi, dokler ni izkristalizirana
glavna masa aluminijevega oxyda in naio potom nenadnega ohlajenja, s tem, da se vsa ostalna raztalina nenadoma strdi, povečamo množino fino porazdeljenih komponent. Obratno pa lahko potom izredno počasnega ohlajevanja ugodno vplivamo na tvorjenje zelo velikih AL03 kristalov, n. pr. s tem, da pustimo, da se vrši ohlajevanje raztaline v električni peči z uporom, katero se tekom daljšega časovnega intervala polagoma izkloplja. Na ta način lahko n. pr. proizvajamo tudi žlahtni korund ali rubin in tudi druge žlahtne kamne, če sestavo raztaline predno jo pustimo strditi se udesimo z ozirom na to. V svrho, da dobimo velike kristale, se je pokazalo kot potrebno, da se odmerijo kvantitativna razmerja pri gatiranju tako, da nastopa samo zaželjena kristalna vrsta kot prva kristalizacija.
Če raztalimo n. pr. zmes 100 delov po-preje očiščenega aluminijevega oxyda, 3 delov kalijevega bikromata (kot barvilne sestavine), 50 delov kryolita in 50 delov natrijevega klorida ob dodatku toliko bari-jevega fluorida, da je specifična teža kot topilo učinkujočih sestavin vaztaline za AL 03 približno enako velika ali malo večja kakor ona aluminijevega oxyda samega, in če podvržemo nato raztalino izredno po-časnemo ohlajevanju, potom izkristalizirajo kot „prva kristalizacija" rubini, ki se na-bogatijo počasi v zgornjem delu raztaline. Ko je v ostalni raztalini vsebina AL 03 sled izkristalizacije rubinov precej padla, se strdijo tudi druge spojine, na primer kryolit in natrijev klorid. Kot zadnji se strdi okoli popreje kot kristalov izločenih spojin, eutektikum, ki tvori na ta način vezni člen med lemi kristali. Če se sedaj razbije raztalino v grobe komade in se jo obdeluje z vodo in drugimi agencijami, se raztope vodotopne in potom agencij razkrojne sestavine eutektikuma, na primer natrijev klorid, vsled česar je zveza med posameznimi kristali razrušena odn. zrahljana, tako da postanejo kristali bodisi brez na-daljnega ali potom rahlega mehaničnega obdelovanja prosto gibljivi. Sedaj se lahko potom sejanja ali na drug primeren način (izbiranja) pridobe rubini. Glasom izuma se lahko razen Al2 03 ali beauxita podelajo tudi druge težko taljive oxydične spojine kot n. pr. Ti03 (rutil), zirkon, spinel, ti-tanit, topas, beryl i dr.
V predidočem je predpostavljeno, da se vsebina železa, beauxita odstrani bodisi potom izreduciranja v kovino ali potom kristalizacaijske diferentacije kot oxydična spojina, magnetit in pod. Pri odstranjenju kot kovinsko železo je včasih lahko smiselno, da povečamo množino železa n.
pr. v svrho, da dosežemo, da se s surovim železom odvaja več silicija. To se lahko doseže s tem, da se istočasno raz-talijo slabo hribinaste oxydične železne rude v železo, n. pr. tak železov oxyd, ki je pro-izvajan iz čisto raztaljenega (in zato prostega hribin) žveplovega kršeča. Razžve. pljujoče učinkovanje oxyd-fluorid-žlindre na železo se lahko tu kakor v navadni metalurgiji zboljša potom povečanja bazicitete n. pr. potom dodatka apna. Vendar pa je navadno plavik sam zadostno pomešan z apnom. Dodatak apna ima nadalje ugodno učinkovanje na žlindro, da se slednja po ohlajenju lažje razruši potom pomočenja z vodo in se tako porazdeli v svoje kristalne komponente.
V svrho nadaljnega znižanja tališča raztaline oxydhalogenske soli in v svrho povečanja množine vodotopnih sestavin, se lahko dodajajo lahko taljivi vodotopni oxydi, posebno alkaiijevi oxydi, ki se lahko dodajajo v obliki cenenih soli, ki se pri do-dotaljenju prevedejo v oxyde. V izvestnih slučajih se lahko prednostno dela tudi s čisto oxydično raztalino, n. pr. z aluminijevim oxydom, raztopljenim v zmesi kalcijevega aluminata in alkalijevega aluminata. Slednje zmesi tvorijo pri sirjenju raztaline eutektikum, ki se da razkrojiti potom vode in ki omogučuje razpad raztaline v kristalne komponente. Kalcijev aluminat je, kakor znano, razkrojljiv potom alkalijevega hydro-xyda, ker se raztopi aluminijev oxyd, kot alkalijev aluminat. Ta, kot postranski produkt izpadla aluminatna sestavina se lahko na znan način podela v aluminijev oxyd, dočim se pridobiva iz razpadle raztaline potom trebljenja kristalni aluminijev oxyd.
Namesto, da izločimo železo in druge težke kovine, kakor zgoraj opisano, v kovinskem stanju, jih prednostno lahko dovedemo do izločenja kot sulfide. Potem imamo prednost, da se železo radi nizkega tališča sulfida odtoči pri nizki temperaturi in se s tem, lahko odsebi od oxydičnih komponent. Razentega podaja to ceneno možnost vnesti alkalijeve oxyde v raztalino, s tem, da se n. pr. uporablja natrijev sulfat, ki se pomešan s premogom reducira v sulfid, ki se zopet presnovi z vsebino železa v beauxitu v železov sulfid in natrijev oxyd. Železov sulfid se izloči potem kot faza zase pod žlindro in le zelo neznaten del ga ostane v žlindri, iz katere se lako odsebi potom trebljenja strjene raztaline.
Navzočnost faze sulfida težke kovine se lahko še dalje porablja v to, da se odstrani iz žlindre oxydhalogenske soli lahkokovin-ski sulfid, ker so slednji v sulfidni fazi daleko bolj topljivi kakor v fazi žlidre. Po-
sebno važno je, da se lahko na ta način odstrani CaS iz žlindre oxydhalogenske soli ker na to lahko bazira postopek za-direktno proizvajanje kryolita iz plavika, bauxita med Na2 S04. Postopek se vrši tako, da se odstrani potom segretja odgovarjajoče zmesi omenjanih surovih ma-terijalij, s premogom vsebino kisika zmesi kot CO, da se železo in silicij iziočita kot surovo železo in da se eventuelno presnovi potom nadaljneg primešanja FeS (ali drugih sulfidov težkih kovin) ves CaO v CaS, približno po enačbi:
CaO + FeS -j- C = CaS + Fe + CO.
Totalna reakcija presnovitve se lahko predoči potom sledeče enačbe:
(beauxit)	(plavik)
(AI»Os -j- F^Oa) + (6 CaFo) -j- 3 NaoS02 — -|-3FeS-f loC= 2Na;i AIF(i -|-5Fe + 50aS (kryolit)	-j- loCO
Na ta način tvorjeni CaS (in drugi lahko-kovinski sulfidi) se potem vzprejme od na-daljne dodane množine težko kovinskega sulfida (prednostno FeS), ki tvori pod kryolitžlidro posebno ostro omejen tekoč sloj, in se na ta način odtegne nastalemu kryoIitu,
Smiselno ne delamo na čisti kryolit, ki se tali zelo nizko, ampak izrabimo istočasno njegovo raztopilno zmožnost za Al2 03, s tem, da dodajamo nadaljne množine beauxi-ta in premoga. Tako rezultira potem mesto kryolita n. pr. nasičena raztopina Al2 03, v kryolitu, katera raztalina se pri ohlajevanju potom kristalizacijske diferentacije diferencira v Ah Os in kryolit. Ako dostavimo pred ohlajenjem raztaline malo pro-centno vsebino vodorazkrojne sestavine, potem razpade raztalina potom obdelave z vodo (po predrazdrobitvi) v svoje kristalne komponente, ki se nato potom mehaničnega trebljenja lahko razsebijo; kot vodorazkrojna sestavina služi lahko tudi CaS.
V svrho, da odstranimo — potem ko je ekstrahirana glavna množina CaS iz kryo-litne žlindre-zadnje ostanke CaS in lahko-kovinskega sulfida lahko obdelujemo žlindro z novim raztaljenim težkokovlnskim sulfidom (FeS), kije reven na lahkokovinskem sulfidu, evtl. v protitočnem principu. V svrho popolnega presnovljenja CaO, MgO i df. v sulfid, lahko potom direktnega dodatka ali potom močne redukcije dovajamo nekoliko Al2 S3, ki kvantitativno prevede CaO, FtgO in FeO i td. v sulfide, ki se potem asimilirajo od splfidne faze.
Postopek se lahko porablja tudi za čiščenje rabljenega kryolita iz proizvajanja aluminija, to se pravi, da se pri talenju doda nekoliko Ah S3, ki tvori z nahajajočimi se Ca-, Mg-, i t. d. spojinami sulfide
(CaS, MgS i t. d.), ki se razlope potom FeS-faze.
Druga izvedbena oblika postopka je ta, da se presnovijo vsi oxydi razen Ah O., potom žvepljanja v sulfid, n. pr. potom uporabe žveplovega kršeča kot redukcijskega sredstva, približno po enačbi:
(beauxit)	(plavik)
(Al-Oj + Fe.,Oj) + (6 CaF2) + 3Na„SOs -4-2 FeSa —2 Na3 AlFe + (6 CaS —12 FeS) +
(kryolit)	(sulfidna faza) -j- 9 S02
Tudi tu lahko smisleno dodamo beauxit v prebitku in pridobimo tako istočasno Ah 03. Včasih je tudi lahko smiselno, da se podvrže beauxit ali zmes beeuxita ali plavika žvepljanju pred raztalitvijo, n. pr. potom obdelave z žvepleno paro (ali py-ritom) v rotirajočih pečeh.
Od talilnega procesa prihajajoča kryolit Ah 03-žlindra se lahko v raztalnotekočem stanju dovaja elektrolyzni peči in se polom raztalino-cleklrolytičnega izločanja očisti zadnjih ostankov Fe, Si, Ti in tudi neko liko Al. Če vodimo potem iz tega rezultu-jočo čisto kryolit-Ah 03-raztalino k nadalj-ni elektrolyzni peči, se da iz tega na znan način odločiti elektrolytičnim potom čisti aluminij, pri čemer postane naravno istočasno žlidra revnejša na Ah 03. Te tri operacije se dajo uvrstiti druga za drugo tako, da teče žlidra enostavno kontinuirno od prve talilne peči preko prve elektrolizne peči in od te v drugo peč. Vsaka teh operacij se eventualno lahko porazdeli na več peči. Zelezova-silicijeva-aluminijeva-žlitina, ki se tvori pri drugi operaciji, se lahko potom raztalnotekočega presnavljanja z FeS (ali drugimi težkokovinskimi sulfidi) podela v ferosilicij in Al2 S3, in slednjega se lahko uporablja deloma za čiščenje prve kryolitne raztaline, deloma pa se ga podela v Al.
Ekstrakcijo CaS in drugih lahkokovin-skih sulfidov (Na2 S) iz kryolitne raztaline se lahko povzroči potom raztalnotekočih raztopin samorodne kovine in sulfida, (n. pr. kamna) ki naj se po nekem drugem postupku razdelijo potom dovajanja lahko-kovinskega sulfida takointako v sulfidno fazo in kovinsko fazo, in na ta način dosežemo metalurgični dvojni efekt. To je tem važnejše, ker radi visokega tališča CaS more vzprejeti faza težkokovinskega sulfida le omejeno množino imenovanega. V svrho nadaljnega znižanja tališča se lahko dovaja sulfidni fazi Na« S.
Patentni zahtevi:
1.	Postopek za proizvajanje kristalnega aluminijevega oxyda v čistem ali razmeroma čistem stanju, ali drugih kristaliziranih oxydičnih Spojin z visokim tališčem iz ne-
čislih surovih materijalij in ob isločasnem pridobivanju drugih produktov, n. pr. kryo-lita, plavika, kovin, zlitin in pod., označen s tem, da se vsled dodatka halogenskih soli (plavika, kryolita, kuhinjske soli, kalcijevega klorida i. t. d.) ali oz. in oxydičnih spojin (alkalijev) tvori raztalina. ki raztopi surove materijalije in katere sestava se korigira potom izreduciranja, elektrolyze ali presnavljanja na podlagi nadaljnih dodatkov, tako da tvori raztalina pri ohlajevanju potom kristalizacijske diferentacije kristale rozlično težko taljivih spojin, med temi n. pr. take od čistega aluminijevega oxyda in eutektikum, nakar se ti različni produkti razsebijo s pomočjo trebljenja po poznanih principih.
2.	Postopek po zahtevu 1, označen s tem, da se železo in druge težke kovine ev. tudi silicij in titan izreducirajo tekom taljenja na znan način potom premoga, smiselno ob briketiranju ali aglomeriranju.
3.	Postopek po zahtevih 1 in 2, označen s tem, da se podvrže raztalina ob uporabi oxydhalogenske žiindre kot elektrolyt pred kristalizacijo raztalini elektro!yzi v svrho na-daljnega odstranjenja (in pridobivanja) sestavin, ki se dajo najlažje reducirati, katera elektrolytična redukcija se v izvestnih slučajih smiselno vodi lahko tudi tako daleč, da se lahka kovina n. pr. aluminij v bistveni množini izloči.
4.	Postopek po zahtevih 1—3, označen s tem, da se uporablja elektrolyza v svrho odstranjenja zadnjih ostankov nečisto!, n. pr. Fe, Ti in Si.
5.	Postopek po zahtevih 1—4, označen s tem, da se povzroči izločitev železa in drugih težkih kovin ev. tudi silicija in tita-na, popolnoma ali deloma potom dodatka surovega aluminija.
6.	Postopek po zahtevih 1—5 označen s tem, da se izvrši dotaljenje in predreduk-cija v elektrolytični peči ob ukoriščanju od-greva elektrolyze.
7.	Postopek po zahtevu 1, označen s tem, da se raztalina tekom dotaljenja sploh ne ali le zelo slabo reducira, tako da se železo in druge težke kovine izkristalizirajo potom kristalizacijske diferentacije tekom ohlajevanja kot posebne spojine in se naknadno potom trebljenja izločijo.
8.	Postopek po zahtevih 1—7, označen s tem, da se šarža pred kristalizacijo ne raztali popolnoma, temveč le deloma, ali sesedra.
9.	Postopek po zahtevih 1—8, označen s tem, da se s primernim gatiranjem skrbi za to, da dobi eutektikum strjene raztaline ali ostalna kristalizacija vodorazkrojne ali kemično lahko napadne sestavine s pomočjo
katerih raztopitve ali dekomponiranja postanejo po kristalizaciji raztaline različne kristalne komponente bodisi neposredno ali vsled rahlega naknadnega zdrobljenja prosto gibljive.
10.	Postopek po zahtevu 9, označen s tem, da se izpostavi kristalizirana raztalina ev. po grobem zdrobljenju daljšemu učinkovanju vode in (ali) zraku (treperenju) v svrho, da se napravijo kristalne komponente medsebojno prosto gibljive, nakar se re-zultujoča masa potom trebljenja porazdeli.
11.	Postopek po zahtevih 1—10, označen s tem, da se škodljive ali dragocene komponente, ki se nahajajo v malih množinah, nabogatijo v eutektikumu ali ostalni raztalini in se po sirjenju pridobivajo potom trebljenja kot izredno fini glen, kateri se potom glenjenja lahko odsebi od kristalov.
12.	Postopek po zahtevih 1—11, označen s tem, da se dovedejo Si02, TiO;, in druge spojine potom dodatka izvestnih snovi namenoma kot določene spojine do izkrista-liziranja.
13.	Postopek po zahtevih 1—12, označen s tem, da se kristalizacija raztaline regulira potom krmiljenja hitrosti ohlajevanja.
14.	Postopek po zahtevu 13, označen s tem, da se sestava raztaline za proizvajanje žlahtnih kamnov skrbno korigira z ozirom na to, n. pr. potom barvilnih dodatkov, in se podvrže nato, pred porazdelitvijo izredno počasnemu ohlajevanju.
15.	Postopek po zahtevu 14, označen s tem, da se udesi sestava raztaline tako, da nastopi substanca, ki naj se pridobi kot žlahtni kamen, kot prva kristalizacija.
16.	Postopek po zahtevih 1—15, označen s tem, da se dovedejo železo in druge težke kovine potom žveplooddajajočih dodatkov sulfidi do izločanja.
17.	Postopek po zahtevu 16, označen s tem, da se uporablja alkalisulfat plus premog kot žveplooddajoči dodatek v svrho prevedbe železovega oxyda in pod. v sulfid, ker se s tem dovaja raztalini istočasno lahko taljiva, lahko napadna alkalijeva spojina, ki lahko popolnoma ali deloma nadomesti halogenske spojine.
18.	Postopek po zahtevih 1—17, označen s tem, da je raztalina čisto oxydična, s tem, da se n. pr. uporablja aluminat zemne-ga alkalija in alkalijev aluminat kot tališče znižujoči dodatek odn. kot topilno sredstvo za težko taljive spojine.
19.	Postopek po zahtevih 1—18, uporabljan za direktno proizvajanje kryolita in kristalnega aluminijevega oxyda, označen s tem, da se zmes beauxi-ta, plavika, natrijeve soli in premoga ob dodatku težkokovin-
skega sulfida ali drugih žveplajočih sredstev podvrže segretju do talitve (ali sedra* nja), tako da se težke kovine (Fe) in tudi drugi elemeti (Si, Ti in dr.) bodisi reducirajo v kovino ali presnovijo v sulfid, da se večji del Ca—in Mg — vsebina rastaline presnovi v sulfid in da tvori AF 0;) — vsebina deloma skupaj z Na — vsebino razta-line kryolit, deloma pa se kot razmeroma čisti ALOa v novo tvorjenem kryolitom popolnoma ali deloma raztopi in se ev. lahko pridobi potom ohlajevanja, kristalizacij-ske diferen'acije in trebljenja.
20.	Postopek bo zahtevu 19, označen s tem, da se skrbi za istočasno navzočnost zadostno velike fuze težkokovinskih sulfidov, ki odtegne tvorjeni CaS in druge sulfide kryolil-oxyd-žlindri, ki se potem razen potom kristalizacijske diferentacije lahko podela tudi potom nadaljevane raztalilne elektroly/.e direktno v surovi aluminij, čisti aluminij in kryolif.
21.	Postopek po zahtevih 1—20, označen s tem, da se kryolit-oxyd-žlindri bodisi potom direktnega dodatka ali polom močne redukcije dovaja mala množina Al2S3,ki presnovi zadnje ostanke Ca in Mg v sulfid.
22.	Postopek po zahtevih 1—21, označen s tem, da se v svrho popolnega odstranjenja sulfida iz kryolit-oxyd-žlindre dovede slednja v raztalu po protitočnem principu v dotik s fazami težkokovinskih sulfidov, ki so revni na lahkokovinskih sulfidih.
23.	Postopek po zahtevih 1—22, označen s tem, da se v svrho extrakcije CaS in drugih lahkokovinskih sulfidov iz kryolita uporabljajo metalurgična kamenja ali surove kovine, ki vsebujejo sulfide.
24.	Postopek po zahtevih 1—-23, označen s tem, da da se podvrže zmes surovega materijala pred raztalitvijo žveplalnemu procesu.
25.	Postopek po zahtevih 1—24, označen s tem, da se rezultujoča kryolit-oxyd-rasla-lina oprosti v nadaljni peči potom raztalilne elektrolyze od zadnjih ostankov Fe, Si. Ti i. t. d, s tem da se izelektrolyzira zlitina teh elementov z nekaj Al.
26 Postopek po zahtevih 1—25, označen s tem, da se od elektrolytične peči prihajajoča čista kryolil-oxyd-raztalina v svrho proizvajanja čistega aluminija nadalje elek-trolytično razcepi v sledeči peči.