Za gospodarje
Maribor, dne 15. decembra 1937 ćf i '
Zanimivosti z gospodarskega sveta
Naknadni proračunski krediti
V zvezi z novim proračunom za leto 1938/39 je finančno ministrstvo predložilo tudi naknadne kredite za tekoče proračunsko leto, ki znaäajo 424 milijonov dinarjev. Od tega odpade skoro 100 milijonov na povečanje uradniških prejemkov za čas od 1. oktobra 1937 do 1. aprila 1938, nadalje 2,7 milijona din za stroške naše delegacije v odboru za nevmešavanje v španske zadeve, 4 milijone din za udeležbo na svetovni razstavi v Parizu, 11 milijonov dip za plačilo prvega obroka na podlagi pogodbe o uvozu bencina iz Romunije, 4 milijone din za letalsko progo Bel-grad-Sarajevo-Dubrovnik, 2 milijona din za kratkovalovno radijsko postajo Centralnega presblroja, ■ 1,5 milijona din za «•n-oške v zvezi z volitvami senatorjev itd.
Plačevanje kmečkih dolgov
Privilegirana agrarna banka je prejela do 2. decembra na račun prve anuitete za kmečke dolgove 115,6 milij. din, to je okroglo 51% zneska, ki bi ga morali kmečki dolžniki vplačati za prvo anuiteto. Dne 1. januarja bo morala Privilegirana agrarna banka izplačati denarnim zavodom prvo anuiteto za odstopljene kmečke dolgove. Doslej so banke in zadruge na račun te prve anuitete vzele le za 28 milijonov din predujmov.
Prvo zasedanje tarifnega odbora
Zadnjič smo poročali, da hoče uprava naših železnic zvišati tarife za prevoznino. Načrt za povišanje je že predložen posebnemu tarifnemu odboru, ki je posvetovalni organ prometnega ministrstva. Ta odbor je imel 6. in 7. decembra v Belgradu dve seji, na katerih je razpravljal o predloženem povišku prevoznine. Ob tej priliki je ugotovil predsednik odbora Schneller, da se finančno stanje naših železnic zbolj-šuje. Do zboljšanja je došlo, ker so se izdatki znižali na najnižjo mero in so začeli v zadnjem času tudi naraščati železniški dohodki. Najslabše je bilo leta 1934/35. Do
leta 1936/37 so se dohodki povečali za 124 milij. din ali za 6%. železniška uprava pa ima znatne in nujne potrebe glede vzdrževanja naprav, ki se kažejo tudi v povečanju predloga novega proračuna prometnega ministrstva za 232 milij. din. Zato je treba povečati dohodke od blagovnega premeta. Polovico celokupne prevožene količine predstavljajo gozdni proizvodi skupaj s premogom. Kmetijski proizvodi pa predstavljajo skupaj s kamenjem in gradbenim materialom eno tretjino blagovnega prometa.
Tarifni odbor je na zgoraj omenjenih sejah izjavil, da se predlog železniške uprave za povišanje tarife lahko vzame zä osnovo nameravanega predrugačenja prevoznine. Pohvalno je omenil odbor glede izjave zastopnika-železniške uprave, da se bo končna klasifikacija blaga izvršila šele tedaj, ko bodo končana vsestranska posvetovanja prizadetih gospodarskih krogov v popolnem soglasju s tarifnim odborom, pri čemer bodo vpoštevane koristi ali Interesi posameznih gospodarskih panog. — Prihodnja seja tarifnega odbora bo februarja in na tej bo zavzel odbor končno mnenje o predloženem povišku,
Izvoz našega tobaka
V prihodnjih tednih bodo na Sušaku, v Splitu in Gružu natovorili nad 300.000 kg tobaka, ki ga je monopolska uprava prodala v Francijo. Nedavno je bil podpisan tudi kompenzacijski sporazum s Poljsko, v katerem se je Poljska obvezala, da odkupi od nas 250.000 kg tobaka v vrednosti enega milijona zlotov (preko osem milijonov dinarjev), in sicer v zameno za železnišk* material.
Vzposavitev trgovskih odnošajev s Francovo Španijo
Naša država se pripravlja na vzpostavitev trgovskih odnošajev z nacionalistično Francovo Španijo. V nacionalno prestolico v mesto Burgos bo odposlan naš predstavnik. Po vzpostavitvi uradnih odnošajev med Anglijo in nacionalno Španijo se Ju-

— 154 —
goslavija ne more odreči svojim gospodarskim interesom na področju Francove nacionalne vlade.
Obupen klic iz laškega okraja
Gospodarski položaj našega kmetskega ljudstva je letos v našem okraju precej žalosten. Ni nas sicer udarila toča kot nekatero druge okraje, pač pa je vseietna moča povzročila posebno v težki in ilovnati zemlji, da je bilo že žito prav slabo, krompir pa je v zemlji segnil, tako da ga marsikje nimajo niti za seme. To se zelo pözna po naših mlinih, kateri imajo že sedaj v jeseni manj žita za mleti kot druga leta spomladi maja. Po naših mlinih na manjših potokih je navadno tako, kadar je dovolj vode, kakor letos, manjka žita, kadar pa je žita dovolj, kakor pred dvema letoma, pa je manjkalo nekaterim mlinom vode. Sploh nam moča in deževje napravi več škode kot pa zmerna suša. Letos jo tudi slabše vsled tega, ker kmet v žitu nima več starih prihrankov, ker je bila lanska žitna letina tudi slaba. Izmed pridelkov je še precej obrodil fižol in pa jabolka. Žal pa jabolka vsled slabe kakovosti, katero je povzročilo deževje, niso dala kmetu tega, kar pred dvema letoma. Cena je bila slabša in majhen izvoz, zato so trgovina ni mogla razviti. Večino sadja so podelali v sadjevec, katerega sedaj kmet, ko rabi denar za davke in obleko, še ne more prodati.
1 Težko je letos tudi vsled tega, ker je zadnji čas trgovina z živino ponehala in so cene zopet občutno padle: za 1 din pri kilogramu in še več. Sploh vsa kupčija počiva, dočim je bil lani v tem času prav živahen izvoa Nujno potrebno je letos, oziroma v prvih mesecih prihodnjega leta, da vlada dovoli prost prevoz žita iz žito-rodnih pokrajin v našo kraje. To je splošna zahteva vsega revnega ljudstva in vlada pri tem ne sme imeti gluhih ušes, ampak mora pomagati ljudstvu v težkih časih!
Vinska razstava in sejem v Ormožu
Za vinsko razstavo in sejem, ki bo dne 16. decembra v Ormožu, je prijavljenih precej nad sto vzorcev, po Veliki večini ormoško-ljutomerskih, deloma pa tudi haloških in slovenjegoriškili vin. Zbiranje
prijav je s tem zaključeno. Ker so letos manjši vinogradniki po večini prodali svoj pridelek že kot mošt, bodo prevladovala na razstavi predvsem Sortna vina in v večjih količinah.
Za vse, ki se zanimajo za res pristna in dobra, posebno ormoško-ljutomerska vina, bo razstava najlepša prilika, da se pouče o kakovosti in razpoložljivih količinah tei vrstah letošnjih vin. Možnost primerjanja in temeljite izbere pač ni nikjer tako velika kot na taki razstavi in sejmu, kjer so pridelki vseh vinskih gričev in leg zbrani na prostoru nekaj desetin kvadratnih metrov, kjer človek lahko mirno, brez napora in brez izgube časa res temeljito poskuša, primerja in presoja. Vina so letos zaradi zgodnje trgatve že razmeroma dobro dozorela. Železniške zveze so v Ormožu zelo ugodne, saj štirikrat dnevno prihajajo vlaki od vseh smeri in takisto odhajajo na vse smeri.
K obilnemu posetu razstave in sejma vljudno vabi vse interesente Kletarsko
'dr '	■	"
Ljudski pravnik.
Osporavanje veljavnosti poravnave med zaščitenim dolžnikom in Upnikom. I. D. v D. Ste kmet, ki izpolnjuje vse pogoje, potrebne za zaščito Vašega dolga napram upniku, kateri je — ko ste mu potom občine postali obračun radi 50% znižanja dolga, kar »tekel na sodnijo«, kjer ste se a njim po posredovanju sodnika tako poravnali, da Vam je popustil le eno devetina dolga in mu ga morate plačati V štirih obrokih. Razen tega sto mu v zadnjih letih plačali 6 do 3% obresti in trdi upnik, da ste se s poravnavo odpovedali svojemu do-broimetju v znesku 450 din za upnika opravljene vožnje. Vprašate, ali bi zamogli doseči povračilo, odnosno vračunanje preveč plačanih obresti in ali ste radi poravnave res zgubili svoje dobroimetje. Na sodišču Vam pravijo, da ne morete ničesar zahtevati in da ne smete vsega verjeti, kar glede obresti piše »Slov. gospodar«. — Kratko pojasnilo na karti ste — upamo —■ sprejeli; današnje obširnejše bo najbrž ugodnejše. Zakaj ste se pri sodišču poravnali? 'Ali je morda upnik trdi), da ste Vi v boljšem gmotnem položaju nego on; ali da izvira dolg iz nakupa blaga na up ali iz obrtnega dela; ali da imate kake postran-
Wir* 155
ake zaslužke, od katerih plačate več davkov nego od kmetijstva? Ako ste pred sodiščem priznali katero izmed teh za Vas kvarnih dejstev in v tej zvezi sklenili poravnavo, je poravnava veljavna in povračila v zadnjih letih preveč plačanih obresti ne morete zahtevati. Ako pa ste se poravnali le, ker se niste hoteli »toževati« in niste priznali ničesar, kar bi omajalo Vašo zaščito, potem Vas poravnava ne veže, v kolikor so z njo v Vašo škodo spremenjeni predpisi uredbe o likvidaciji kmetskih dolgov. Ta ugovor stavite že v pravdi radi plačila prvega obroka, ako še ni rešena; ako pa je ta pravda že končana, ugovarjajte neveljavnost poravnave in da ste zaščiten kmet tedaj, ko bi Vas upnik ponovno prehitro tožil. Izračunajte po navodilih, ki smo jih v »Slov. gospodarju« že objavili (na obrestih ste dolžni plačevati od 24. novembra 1933 do 26. septembra 1936 le en odstotek; povejte dotičnemu gospodu na sodišču, da to določa uredba in ne mi!), koliko ste doslej že plačali več, nego bi morali, vštejte to v drugi, odnosno tretji izmed dvanajstletnih obrokov Ciic.štiriletne) na polovico znižanega dolga in boste videli, kdaj šele imate plačati prihodnji obrok. Zoper odločbo Vašega okrajnega sodišča so — ako bi se postavila na neugodno stališče — pritožite na okrožno sodišče. —• Vaše dobroimetje s poravnavo še nikakor ni ugasnilo, ako se mu niste izrecno odpovedali, odnosno se o tem dobroimetju ni govorilo. Tembolj ga imate pravico terjati, odnosno odračunati od prvega (ali drugega) obroka, ko pravite, da ste se z upnikom tako dogovorili. Dogovor drži, čeprav ni bilo prič poleg. Ako bi upnik dogovor tajil, bo moralo sodišče odločati, komu je dati več vere.
Revna upnica želi dobiti vrnjen posojeni denar. F. R. v Zg. Z. Leta 1931 ste posodili osebi, ki si je kupila posestvo, 14.000 dinarjev. V letih 1932 do 1937 ste ji posodili še nadaljnih 3000 din. Denar je bil doloma last Vaše hčere, sedaj ste brez zemlje, brez stanovanja, dolžnica Vam pa nič noče vrniti. Vprašate, kako bi prišli do svojega denarja. — Ako dolžnica ob času, ko ste ji leta 1931 posodili prvih 14.000 din, ni bila kmetica, odnosno se ni bavila s kmetskim delom kot zakupnica ali podobno, Vam mora vrniti ves dolg brez znižanja in takoj (ako je rok dogovorjene vrnitve 2e pretekel). Ako pa ji pritiče zaščita,
Vam je dolžna dolg, kolikor je nastal pred 20. aprilom 1932 vrniti v 12 letnih obrokih in po 50% znižanju. Ostali dolg (po 20. aprilu 1932) Vam mora vrniti takoj. Ako ste Vi siromašni tako, da nimate svoje imovine niti drugih dohodkov za nujno vzdrževanje, tedaj ne velja zaščita za Vašo dolžnico tudi ne za dolg pred 20. aprilom 1932 in mora vse takoj vrniti. Vašo siromašnost ugotovi sodišče na Vašo zahtevo. Razen tega Vaša dolžnica ne uživa zaščite, ako je v boljšem gmotnem položaju nego Vi. — Okolnost, da ste Vi posodil} deloma tudi denar, ki ni bil Vaša last, n«, igra vloge. — }Ako Vam dolžnica ne plačg dolga, v kolikor ga imate po gornjem pojasnilo pravico izterjati, jo boste pač morali tožiti. Tožbo daste lahko na zapisni!^ pri sodišču, kamor spada dolžnica. Ak« imate ubožno spričevalo, Vam ni treba plačati v pravdi nikaklh stroškov.
Stroški In desetek od prevzemne pogod-. be. K. Od očeta nameravate prevzeti posestvo v Vrednosti 50.000 din ter vprašate, koliko bodo znašali celokupni stroški. —-Nagrada notarja za sestavo pogodbe in taksa za podpis pogodbe znaša 544 din, za izvedbo v zemljiški knjigi (kar pa lahkq sami opravite S tem, da greste na kalt uradni dan s pogodbo v zemljiško knjiga in daste tam predlog na zapisnik; uradnik bo že napravil kakor treba) 759 din nagrade notarju, 20 din takse, državna prenosna taksa 4%, banovinska taksa 1%. Predlog na odobritev prenosa lahko napravita na žemljiškoprometnb komisijo sam, notar bi računal 121,50 din.
Kazim
Uradno določena vrednost denarja za mesec december. Finančni minister je predpisal za december te uradne tečaje; za 1 napoleondor 298.50 din, 1 zlata turška lira 339.70 din, 1 angleški funt 238 din, 1 ameriški dolar 43 din, 1 kanadski dolar 42.90 din, 1 nemška marka 14 din, 1 zlot 8.20 din, 1 avstrijski šiling 8.72 din, 1 belg 7.40 din, 1 pengö 8.60 din, 1 bražiljski milreis 2.65 din, 1 egiptovski funt 240 din, 1 urugvajski pezos 23.50 din, 1 argentinski pe-zo3 12.90 din, 1 čilski pezoS 1.45 din, J turška papirnata lira 34.80 din.
Ogromen dobiček angleškega kapitala V našem rudniku. Angleška družba, ki Izrablja v Trepči v Južni Srbiji svinčeno iti cinkovo rudo, Je dosegla letos dpbičstf
— 156 —
632.470 funtov (150,5 milij. din), kar predstavlja 56% delniške glavnice; v prejšnjem letu je znašal čisti dobiček 402.200 funtov (35.7% glavnice), v letu 1934/35 307.500 funtov (27.3%) in 1933/34 161.000 funtov (14.3%). Podjetje je samo v zadnjih treh letih izkazalo 1,342.000 funtov (320 milijonov din) čistega dobička, to je 120% delniške glavnice.
Dobra trgovina z dalmatinskim vinom.
Z dalmatinskih otokov je bilo letos od-premljenega na naš jugoslovanski trg 500 vagonov vina in so radi tega cene dalmatincu poskočile. Za boljša vina se plačuje vsaka hektolitrska stopnja alkohola po 26 din. Dalmatinski vinski pridelek bo do spomladi ves pokupljen, kar sc že dolgo ni zgodilo.
Razna sejmska in tržna poročila
Mariborski trg. Na mariborski trg dne 11. decembra so pripeljali 108 komadov zaklanih svinj. Svinjsko meso je bilo po 10 do 13 din, slanina 12—13 din kg. Kmetje krme niso pripeljali radi slabega vremena. .. Krompirja je bilo na trgu devet voz po 0.75 do 1.50 din in dva voza čebule 1.50—3 din. Česen 3—6, zelje 1—4, kislo zelje 5, kisla repa 2, karfijola 1—7, hren 7—8, fadič 1 din. Jabolka 3—6, hruške 3—8, suhe slive 10—14, celi orehi 6, luščeni 18—20. Pšenica 1.75—2, rž 1.50—1.75, ječmen 1.50 do 1.75, koruza 1.25—1.50, oves 1—1.25, proso 1.50—1.75, ajda 1.50, proseno pšeno 3.50, ajdovo pšeno 4, fižol 1.50—2.50. Mleko 2 do 2.50, smetana 10—12.50, sirovo maslo 28, čajno 34—36, jajca 1—1.25. Prinesli so 140 kokoši 18—25 din, 794 piščancev 20 do 60, osem gosi 40—50, 28 puranov 40—70, 14 rac 18—25, 12 domačih zajcev 5—25.
Na mariborski svinjski sejem 10. decembra je bilo pripeljanih 67 svinj. Cene so bile: prašiči 5—6 tednov 60—90, 7—9 tednov 80—100, 3—4 mesece 120—170, 5—7 mesecev 210—340 din, 8—10 mesecev 350 do 440 din, eno leto stari 620—780 din komad. 1 kg žive teže 6—7.50, 1 kg mrtve teže 9—11 din. Prodanih je bilo 45 svinj.
Cene na svinjskem sejmu v Ptuju 2. de-Sembra so bile sledeče: prašički komad od 50—140 din, pršutarjl 5.75—6 din, debele svinje 6—7 din, plemenske svinje 5—6 din za. 1 kg žive teže.
Živinski sejem na Planini pri Sevnici B. decembra. Cene so bile sledeče: voli I.
vrste do 6 din za kg žive teže, n. vrsta 5.50, III. vrste 4.50 din; telice I. vrste 6, II. vrste 5, III. vrste 4 din; krave II. vrsta do 4 din, III. vrste 3 din.
živinski sejem v Šmarju pri Jelšah dna 4. decembra. Cene so bile: voli I. vrste 3 do 5.50 din, II. Vrste 4—5 din, III. vrsto 3—4 din; telice I. vrste 4.50—5.25 din, II. vrste 4—4.50 din, III. vrste 3—3.50 din; krave I. vrste 3.50—4 din, II. vrste 3—3.50 din, III. vrste 2.50—3 din; teleta I. vrsto 6—7 din, II. vrste 5—6 din za 1 kg živo teže.
Cene živini in svinjam na sejmu v Kranju 6. decembra. Voli I. vrste 6 din, II. vrste 5.50, III. vrste 5 din; telice I. vrste
6	din, II. vrste 5.50, III. vrste 5 din; krave I. vrste 5 din, II. vrste 4.50 din, III. vrste 4 din; teleta I. vrste 8 din, II. vrste
7	din; prašiči Špeharji 8—9 din, pršutarji 7 din za 1 kg žive teže. Pujski 7—8 tednov stari 100—130 din komad. — Goveje mesc
I.	vrste prednji del 10, zadnji del 12 din,
II.	vrste 8—12 din, III. vrste 7—9 din< svinjina 16 din, suha slanina 20-—24 dir svinjska mast 19 din.
Dunajski goveji sejem 6. decembra. Pri gnanih je bilo 612 volov, 466 bikov in 72l krav, skupno 1800 glav, od tega iz Av strije 1528, iz inozemstva pa 277. Zarad, znatne ponudbe in slabega prometa so ce no prvovrstnih volov popustile za 2—3 gro še, srednjih volov in krav za 3—5 grošev; cene prvovrstnih bikov so nadalje padle za 3—4, srednjedobrih za 5, slabih za 1 in klavne živine za 4—5 grošev pri kilogramu žive teže. Cene so bile naslednje; voli 0.85—1.50, biki 0.85—1.12, krave 0.71 do 1.08, klavna živina 0.55—0.76 šilingov za 1 kg žive teže.
Dunajski prašičji sejem 7. decembra, Prignanih je bilo 9329 Špeharjev in 754 pršutarjev, skupno 10.083 glav, od tega iz Avstrije 3088, iz inozemstva pa 6995 glav. Pri razmeroma dobrem poslovanju so prvovrstni pršutarji obdržali slabe cene preteklega tedna, ostali pršutarji pa so imeli čvrste cene. Prima poljski prašiči so se pocenili za 2—3 groše. Špeharji so se pocenili za 2—3 groše, prvovrstni banaški so dosegli slabe cene preteklega tedna, ostali pa čvrste cene preteklega tedna. Cene so bile naslednje: Špeharji prima 1.61 do 1.62, stari 1.45—1.62, kmetiški 1.56 do 1.60, križani 1.53—1.65, pršutarji 1.26 do 1.66 šilinga za Ikg žive teže.