POMURSKI VESTNIK GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA POMURJE MURSKA SOBOTA, 15. MAJA 1958 Leto X — Štev. 19 Cena din 10.— Še letos Okrožno sodišče v Murski Soboti Napovedano je, da bo letos s 1. oktobrom začelo poslovati v Murski Soboti okrožno sodišče, s čimer bo ustreženo željam prebivalcev Pomurja in lokalnih činiteljev, ki so si zlasti v zadnjem času prizadevali, da bi tudi naša pokrajina dobila to pomembno ustanovo, ki bo naše sodstvo še bolj približala ljudstvu in tudi v gmotnem pogledu mnogo pomenila za naše prebivalce in gospodarske organizacije, katerim so potovanja v dokaj oddaljeni Maribor povzročala doslej mnogo stroškov in izgube dragocenega časa. Pod okriljem te ustanove bo namreč poslovalo tudi okrožno gospodarsko sodišče. Sekretariat za pravosodje LRS je z naklonjenostjo sprejel in pomagal uresničiti pobudo lokalnih činiteljev. Poslopje za sodišče je v Murski Soboti kupil OLO, opremo in druge funkcionalne) stroške pa je prevzel omenjeni sekretariat. IVAN KREFT USTVARJALNA POBUDA KOMUN Glavna družbeno-politična osnova socialistične demokracije v Jugoslaviji je poleg delavskega in družbenega upravljanja samoupravljanja v komunah. v osnovnih celicah naše družbene ureditve, S prenosom glavnih pristojnosti okrajnega ljudskega odbora na občinske ljudske odbore so postali slednji osnovni organi oblasti. Z novo ureditvijo občin pa nismo le uresničili načela, po katerem imajo državljani in proizvajalci pravico do samoupravljanja domala na vseh področjih družbenega življenja, temveč je občina postala tudi osnovna gospodarska skupnost državljanov. Prav zaradi te značilnosti komunalnega sistema, to je decentralizacije v gospodarstvu, so nas nekateri v tujini napadali. Njim je tovariš Tito v svojem govoru na VII. kongresu ZKJ takole odgovoril: >Čedalje širša decentralizacija v naši državi ni povzročila anarhičnosti, kakor so napovedovali marsikje v tujini, marveč se je v razmerah decentralizacije kar najbolj izrazila in razmahnila ustvarjalna pobuda delovnih ljudi v naši državi. Naša država je s tem, da je z decentralizacijo začela prenašati funkcije socialističnega upravljanja tako v gospodarstvu kakor tudi na drugih področjih družbene dejavnosti na proizvajalce in druge delovne ljudi, izvršila samo neizogibno dejanje v procesu odmiranja države. Te njene funkcije so bile namreč samo nekaj začasnega v času, ko je namesto ljudstva prevzela proizvajalna sredstva, po tem pa je moralo nastopiti obdobje, ko smo postopoma izročali ta sred-itva in funkcije proizvajalcem in ljudstvu sploh." Nikakor ni možno zanikati, da se je z decentralizacijo močno razmahnila ustvarjalna pobuda ne samo v razvitih komunah, temveč tudi v manj razvitih in nerazvitih. V nerazvitih. kakor je Pomurje, najbolj zaostali okraj LRS, seveda drugače, kakor v razvitih. Tu se pobuda uveljavlja predvsem na področju elektrifikacije, urejanja vodnega režima in vzporedno s tem v pol jedelstvo, živinoreji, sadjarstvu in vinogradništvu. Vzemimo primer beltinske občine. V tej občini, posebno v vuseh ob Muri, je bilo lani s prostovoljnim delom storjenega selo veliko, zlasti pri gradnji nasipov proti poplavam Mure. Zahvaljujoč pobudi za prostovoljno delo in krajevno samopomoč, ki so jo pokazali predvsem Bistričani, je Zvezna komisija za vodno gospodarstvo letos domala podvojila sredstva za regulacijo Mure. Tam, kjer je prebivalstvo pripravljeno pomagati s svojimi sredstvi in svojim delom, lahko vedno računamo na pomoč skupnosti. Čeprav so letos za dela na Muri zagotovljena vsa potrebna sredstva, bi bilo vendar prav, da bi čimprej ustanovili tudi vodno skupnost za Muro, kateri bi plačevale prispevke predvsem gospodarske organizacije. Ta srestva bi zadostovala ne samo za ureditev izliva Ščavnice v Muro pri Razkrižju, temveč tudi za zgraditev pregrade na Blaguškem potoku. Skrb za gospodarski razvoj komun mora spremljati tudi skrb za človeka, kakor je dejal Aleksander Rankovič na VII. kongresu ZKJ: >Ko govorimo o komuni, bi rad omenil, da mora biti v središču našega političnega dela, v središču dela vseh organov družbenega upravljanja in vseh političnih organizacij skrb za človeka. Naša politična vodstva in organizacije so morale v minulem obdobju mnogo delati za izgrajevanje sistema. Razen te važne naloge je bila še preveč usmerjena skrb za »velika« vprašanja, za investicije. Seveda je bilo na določeni stopnji našega razvoja tudi to potrebno, kajti brez tega ni mogoče ustvariti pogojev za boljše življenje, toda pri tem so šla nekatera krajevna, pa tudi višja vodstva v drugo skrajnost in so tako imenovana »drobna« vprašanja znatno zapostavljala. Za temi »drobnimi« vprašanji pa se pravzaprav skriva človek, skrb zanj, za njegove vsakdanje življenjske probleme, skrivajo se družbeni odnosi. Nekateri komunisti niso razumeli, da sta ti dve nalogi tako tesno povezani, da je to celota. Zdaj, ko smo glede sistema in glede razvoja materialnih sil dosegli že velike uspehe, moramo neprimerno več skrbi posvetiti našim delovnim ljudem, tako da bomo čimbolj racionalno uporabljali, nalagali in investirali sredstva v tista področja, ki bodo neposredno vplivala na izboljšanje njihovega življenja.« Skrb za človeka je predvsem važna na našem območju z od-višno delovno silo. Komunalni sistem nam bo omogočil tudi rešitev tega problema. Spričo vse večjega zaostrevanja problema družbenega standarda v mestih in industrijskih središčih, kjer se zaradi koncentracije industrije koncentrira tudi delovna sila, ki terja graditev novih stanovanj, šol, električnega omrežja, kanalizacije in drugih komunalnih naprav, določata tako zvezni kakor republiški perspektivni plan, da zgradimo in razvijemo obrate, ki ne zahtevajo visokokvalificirane delovne sile, v okoliših, kakor je prav naše, kjer doslej ni bilo zaposlitve za tisoče naših ljudi. Sezonstvo, kakor je delo pri regulaciji Mure ali na poljih Vojvodine, je namreč lahko le začasna rešitev. Z zadnje seje OLO Murska Sobota BLAGOVNI PROMET ORGANSKO POVEZAN Z RAZVOJEM GOSPODARSTVA OKREPITEV DRUŽBENE VLOGE TRGOVINSKE ZBORNICE NA PODROČJU BLAGOVNEGA PROMETA S KMETIJSKIMI PRIDELKI - VPLIV ZBORNICE SE MORA OCITOVATI ZLASTI PRI UTRJEVANJU POSI.OVNE MORALE V TRGOVINI IN KZ - ODSLEJ PREDSTAVNIKI OKRAJA IN VODSTEV DRUŽBENIH ORGANIZACIJ V ZBORNIČNIH VODILNIH ORGANIH - SKRB ZA NEMOTEN BLAGOVNI PROMET, STALNO IN VAŽNO PODROČJE UKREPANJA IN DELOVANJA-LJUDSKIH ODBOROV Povečanje blagovnega prometa v trgovini na drobno, predvideno v petletnem perspektivnem načrtu o gospodarskem razvoju Pomurja leta 1957 je znašal nad 4 milijarde, v letu 1961 se bo predvidoma povzpel na 6 milijard dinarjev letno — bo terjalo mnogo večjo sposobnost trgovskega omrežja pri oskrbovanju potrošnikov z industrijskim blagom. S se- danjim stanjem ne moremo biti zadovoljni, kajti večina trgovin, zlasti še podeželskih, niti organizacijsko niti kadrovsko ni kos svojim nalogam. Število trgovin se je doslej iz leta v leto zmanjševalo. Sicer ni nujno potrebno, da bi moral imeti svojo trgovinico brez zadostne izbire blaga za potrošnika prav vsak najmanjši kraj, važno je, da z dobro razpredenim trgovskim omrežjem zadovoljimo potrošnike v vseh njihovih potrebah. Zato ni bistveno samo število trgovin, marveč tudi njihova zmogljivost, urejenost, zaloge po potrebi potrošnikov, zadosti strokovno sposobnega kadra in kulturna postrežba. V zadnjih letih smo uredili in sodobneje opremili precej trgovskih lokalov, zlasti še v mestih; slabše so urejeni trgovski lokali na podeželju. Na tem področju čaka obilica nalog novoustanovljena trgovska podjetja v večjih središčih; ta podjetja so že doslej pokazala s svojim delovanjem, kako pravilna je bila izločitev trgovin iz kmetijskih zadrug. Nekatera podjetja pa lezejo morda preveč v širino, saj imajo celo do 15 poslovalnic. Po perspektivnem načrtu bomo morali čimprej ustaliti trgovsko omrežje na drobno — glede tipov, velikosti in funkcije podjetij. Doslej so bila investicijska sredstva za urejevanje trgovin v občinah zelo pičlo odmerjena, pri uporabljanju so bila na zadnjem mestu ali pa so jih sploh uporabljali v druge namene. Se največ so storili na tem področju v Lju- tomeru in Murski Soboti. V prihodnosti se bodo morali investicijski odnosi do trgovine temeljito spremeniti; v občinah bo potrebno zbirati namembna sredstva v posebnih skladih, najemnino od trgovskih lokalov naj bi uporabljali za investicije, tudi same trgovine in podjetja naj bi več prispevala v ta namen itd. Po perspektivnem načrtu se bo povečalo število obratov za 68; pri tem niso mišljene samo trgovine, marveč sploh obrati, ki so povezani z blagovnim prometom. V mestih bo potrebno graditi nove lokale v skladu z urbanističnimi načrti. Več trgovskih lokalov bomo morali temeljito preurediti. V večjih gospodarskih središčih so že sedaj velike potrebe po ustanavljanju specializiranih trgovin, predvsem s tehničnim in reprodukcijskim materialom. V naših trgovinah skorajda ni mogoče dobiti kritičnega materiala, orodja in potrebščin za obrt, zato morajo obrtniki hoditi po te reči v večja, a oddaljena gospodarska središča, kamor se po približnih računih zaradi pomanjkanja kritičnih potrebščin steka okrog */s prometa, ki bi sicer ostal v domači trgovini, če bi bila bolje založena. V Murski Soboti in Lendavi predvidevajo ustanovitev blagovnic. Predvidena je tudi strokovna rast trgovskega kadra. Po dograditvi vajenske šole v Murski Soboti naj bi se povečalo število vajencev v trgovski stroki od 134 v letu 1957 na 240 v letu 1961. S strokovnim izpopolnjevanjem trgovskih delavcev v izobraževalnih središčih in prevedbo naj bi se v leta 1961 povečalo število visokokvalificiranih delavcev v trgovini za okrog 200, a kvalificiranih za 65. (Nadaljevanje na 3. strani) Pretekli petek je bila v Murski Soboti sejo OLO. Najprej sta imela oba zbora skupno, pozneje pa ločeni seji. Mimo tega, da so Da sejah izdali gospodarskim organizacijam več poroštvenih pisem za najetje kreditov in odločali še o dragih upravnno-gospodarskih zadevah, je bila osrednja točka dnevnega reda sknpae seje obeh zborov poročilo predsednika Sveta za blagovni promet pri OLO Janka Stranjšaka in razprava o stanja in perspektivah blagovnega prometa v Pomurja. PRLEKIJA POSLALA POZDRAVE TOV. TITU (Republiška štafeta krenila od Jeruzalema) 7. maja malo pred 8. uro zjutraj je krenila štafeta mladosti od Jeruzalema, z najvišjega griča Prlekije. Svečanosti pri Jeruzalemu je prisostvoval ves kolektiv VG in krajevnih društev. Štafeta je tekla skozi vinogradniške kraje mimo Že-leznih dveri proti Ljutomeru. Malo pred 9. uro se je pojavila prod tribuno na ljutomerskem Glavnem trgu, kjer jo je pričakalo okrog 1500 delavcev in prebivalcev mesta, razen njih pa še pionirji osnovnih šol in učenci vajeniške šole. Godba domače »Svobode« je igrala koračnice. Štafetno palico je sprejel sekretar občinskega komiteja ZKS Aleksander Pirher. V tem času so pritekle štafete a pozdravi za tovariša Tita tudi iz drugih krajev občine in se v Ljutomeru priključile glavni republiški štafeti. Ko so pritekli vsi nosilci štafetnih palic na Glavni trg, je navzoče pozdravil Aleksander Pirher in v krajšem nagovoru orisal življenjsko pot tov. Tita in izročil glavno štafetno palico ljuto- merskim mladincem in članom »Partizana« s čestitkami delovnega ljudstva za njegov 66. rojstni dan. Po častni salvi je eno minuto pred deveto uro glavna štafeta krenila iz Ljutomera skozi Kamenščak proti Ormožu. V ljutomerski občini so štafete mladosti tekle skozi 25 vasi in naselij, na 83 km dolgi progi; v štafetah je sodelovalo nad 600 mladincev in mladink, članov društev »Partizan«, obveznikov predvojaške vzgoje, gasilcev v svečanih uniformah in pionirjev. V vseh krajih so bile štafete deležne lepega sprejema in toplih pozdravov za tov. Tit«. Spet bodo taborili vrsti mladinci ljutomerske občine; v taborišče bodo prišli že 15. maja. Mladinci bodo tudi letos taborili v gozdu nad Ljutomerom. le sedaj živahno razpravljajo m se pripravljajo na taborjenje, saj si bodo tu lahko pridobili precej vojaškega in tudi drugega znanja. Po taborjenju se bodo praktično urili še v občinskih odredih. Od 5. maja se v Ljutomeru usposabljajo komandirji čet in vodov, ki bodo vodili taborjenje in bodoče delo v občinskih odredih. Konferenca evangeličanskih duhovnikov V dneh med 6. in 8. majem so imeli v Murski Soboti duhovniki vseh štirih evangeličanskih skupin v Jugoslaviji svojo letno konferenco. Konference, ki ji je prisostvovalo 19 škofov, seniorjev in duhovnikov iz Jugoslavije, sta se udeležila tudi visoka predstavnika svetovne luteranske zveze, dom-probst dr. Ragnar Astkmark iz Goteborga (Švica) in dr. Hans Weissgerber iz Ženeve (Švica). Razen teoloških predavanj so delegati evangeličanske cerkve razpravljali o vprašanjih organizacijskega značaja. Izvolili so komite evangeličanske cerkve v FLRJ, ki bo zastopal interese cerkve pred ljudsko oblastjo in v tujini, za ureditev in enotnost duhovniških plač pa so predlagali ustanovitev centralne blagajne, iz katere bodo črpali plače za duhovščino. Ob zaključku konference so gostje in domači delegati obiskali zdravilišče Radenci. Visoka gosta iz tujine sta izrazila zadovoljstvo nad lepim sprejemom in lepotami naše zemlje. POSVETOVANJE O ALKOHOLIZMU V POMURJU ? Na plenumu okrajnega odbora Rdečega križa, ki je bil pretekli ponedeljek v Murski Soboti, so živahno razpravljali o delovanju te človekoljubne organizacije v preteklem letu. O delu okrajnega odbora kot celote je poročala njegova predsednica Sida Podleskova, o zdravstvenem prosvetljevanju v Pomurju med. sestra Eržika Vereš, o malih asanacijah ing. Franc Zadravec in o delovanju podmladka RK Vilko Bežan. Poročila in živahna razprava je nakazala obilico aktualnih problemov in nalog, ki jih bo organizacija Rdečega križa še morala izpolniti v prihodnosti. Med njimi vzbuja posebno pozornost predlog, po katerem na; bi napravili temeljito analizo o stanju alkoholizma v Pomurju, njegovih posledicah in ukrepih za preprečevanje; to analizo naj bi sestavilo okrajno vodstvo RK v sodelovanju z drugimi množičnimi organizacijami, ki se ukvarjajo z vzgojnimi in socialnimi problemi, potem pa sklicalo okrajno posvetovanje o tem problemu, ki je v naši pokrajini še vedno žgoč in aktualen. Na seji plenuma so delegati izrekli priznanje za uspešno delovanje okrajnemu vodstvu RK in njegovim komisijam, saj je bilo iz poročil in razprave mogoče razbrati, da je organizacija RK v Pomurju lani dosegla prav lepe uspehe, zlasti še na posameznih področjih. Udeležence plenuma je pozdravila skupina pionirjev in pionirk iz soboške osnovne šole in jih ganila s kratkim kulturnim programom, ki je obsegal petje in recitacije. Pionirka iz skupine je tudi izročila šopek vrtnic v priznanje tov. Sid: Podleskovi, ki se je pionirjem toplo zahvalila za njihovo pozornost in delovanje v podmladkih RK. ll-mlinarski kanal in prispevki kotlino je lani dokončala nekatera regulacijska dela ob Plitvici in drugod. Tudi letošnji delovni načrt predvideva nadalnjo regulacijo Plitvice. Kot važno pa so delegati na občnem zboru poudarili tudi ureditev 11-mlinarskega kanal«, ob katerem je precej zemljišč izpostavljenih poplavam. Na občnem zboru so med drugim govorili tudi o ustanovitvi vo Prekmurje« iz Beltinee priredil cestno kolesarsko dirko »Skozi vasi beltinske občine«. Proga je bila dolga 38 km in je vodila skozi vse vasi beltinske občine. Glede na udeležbo iu organizacijo je bila ta dirka ena od najlepših v zadnjih dveh letih, saj se je zraven precejšnjega motornega in avtomobilskega spremstva borilo kar 22 kolesarjev. 2e takoj na startu Je bilo jasno, da je konkurenca huda. Mladinci in člani so štartali na eni progi z razliko, da so mladinci imeli 3 minute prednosti. Toda že nekaj kilometrov za startom so jih člani dohiteli, pri 23 km proge pa §o imeli člani že 11 minut prednosti. Precejšnja množica Beltinčanov je nestrpno pričakovala zmagovalca dirke. Ko sem se pripeljal na motorju nekaj minut pred prvim dirkačem na cilj, so me kar obsipali z vprašanji: »Kdo vodi?« »Kdo bo zmagal?« itd. žal jim nisem mogel dati odgovora, čeprav sem zasledoval vso dirko, kajti vsi člani so bili po vsej progi v strnjeni skupini. Čeprav je bilo več poskusov za beg, se nobenemu to ni posrečilo. Nismo se še do kraja zmenili, ko smo zaslišali klic množice: »Kavaš je prvi!« Okrog MO metrov pred ostalimi je beltinski »satelit«, kot g« imenujejo prijatelji, pretrgal rdeči trak na cilju. Rezultati: Člani: 1. Kavaš 1:4:0, 2. J. Vereš 1:4:11 (oba iz Beltinee), 3. Kreno« 1:4:15 (Sotina), 4. Gjerek 1:4:28 (Beltinci), 5. Janežič 1:4:47 (Odranci) itd. Mladinci: 1. Pucko (Gančani) 1:21:4?, 2. Fras (Bratonci) enak čas, 3. Zver (Beltinci) 1:21:53, 4. Smolko (Beltinci) 1:22:35, 5. Franc Zorko (Lipovci) 1:22:35 itd. K rezultatom je treba pripomniti, da so zelo dobri, če upoštevamo, da je domala po vsej progi oviral kolesarje veter. Gledalci so bili z dirko zelo zadovoljni. Izrazili so, da bi v bodoče želeli videti prekmurske kolesarje v konkurenci drugih klubov. To je za nas težka stvar, kajti taka dirka stane, mi smo pa v zelo slabih finančnih razmerah. Kljub temu pa obljubljamo, da bomo priredili meddruštveno tekmovanje, če ne prej, ob 10-Ietnici obstoja našega kluba, ki bo letos v juliju. Za takrat predvidevamo, da bo v Beltincih startalo okrog 80 kolesarjev iz vse Slovenije. Janez Sreš ALI RES PRIMANJKUJE STANOVANJ Tudi pri nas občutimo precejšnjo stanovanjsko krizo, nikakor pa ne moremo verjeti, da v mestu ni mogočo dobiti opremljene sobe. Pred nedavnim sem se po naključju srečal s profesorico, ki je bila premeščena na našo gimnazijo in si je hotelo poiskati stanovanje v bližini hotela. Ne samo, da bi skušal ugoditi njeni želji, temveč predvsem zato, da bi spoznal, kakšne preglavice imajo ljudje pri iskanju stanovanja, sem ji obljubil, da ji bom skušal pomagati. Toda zaman sva iskala vse do večera, kajti povsod sva dobila podobne odgovore: »Ne, pri nas nimamo, vprašajte v sosednji hiši!« Takšni so bili torej odgovori, čeprav sem dobro vedel, do je bila pri tem ali onem soba, ki bi jo lahko odstopil. To je dovolj žalostna slika ljudi, ki nimajo toliko uvidevnosti, da bi prosvetnemu delavcu, ki poučuje njihove otroke, odstopili odvisno sobico. Sicer bi pa takih primerov lahko naštel še stotero. Zal se je to zgodilo v Ljutomeru J. S. TAKŠEN TRAKTOR MORAMO IMETI! V 16. številki »Pomurskega vestnika« ste objavili »Ocvirke z letnega zbora kmetijske zadruge«. Stvari so sicer žalostno resnične: ne samo, da so bili ravno tisti, ki bi morali razumeti sodobni razvoj kmetijstva bolj kot drugi, proti »Fergusonu«, temveč so bili sploh proti temu, da bi KZ Puconci nabavila traktor. Da ti in celo nekateri iz zadružnega vodstva niso upravičeni govoriti in glasovati v imenu zadružnikov, so kmalu potrdili dogodki, ki so pokazali dokaj drugačno razpoloženje zadružnikov do kmetijske mehanizacije, kot pa tistih petnajst, ki so glasovali proti in — zmagalil Kmetijsko-gozdarska poslovna zveza je nedavno nabavila traktorje »Ferguson« za nekatere zadruge v Pomurju in kmetijsko gospodarstvo v Soboti, žal, samo s štirimi priključki: plug, kultivator, krožna brana in prikolica. Na KGPZ so se verjetno spomnili, kako so na letnem občnem zboru KZ Puconci nekateri »bojkotirali« traktorje, še posebej pa »Ferguson«, zato so se odločili, da bo referent za mehanizacijo pri poslovni zvezi uvedel traktoriste v delo s »Fergusonom« prav v okolišu te zadruge. To bi morali videti! Ko je napravil prvi poskus s plugom, nato pa še s kultivatorjem in krožno bra- no, — ki so ju, mimogrede povedano, tokrat prvič uporabili na tukajšnji zemlji — so prihajali zadružniki najprej počasi ogledovat opravljeno delo, potem pa so kar trumoma želeli: »Pridi še k meni orat ... In k meni.« In tega ni bilo ne konca ne kraja. Takrat sta se referent za mehanizacijo in upravnik zadruge v Puconcih odločila: »Referent bo opravil delo zastonj, zadruga pa bo dala nafto!« V nekaj popoldnevih je traktor preoral ali skultiviral okrog 8 ha zemlje pri 30 zadružnikih. Prvi so hoteli biti tisti, ki jim ni bilo kdo ve za traktor, kaj šele za »Fergn-son«! Toda šele potem Je nastal hu- dirl »Kdo pa je bil pravzaprav proti traktorju? Kdo je trdil, da traktor ni za našo zemljo? In kdo je menil, da je »Ferguson« zanič, da je pre-težak, da preveč stlači zemljo?« Takšna in podobna vprašanja so kar deževala. Temu primerni so bili, seveda, tudi zaključki: »Ta traktor »Fergu- son« ne stlači tako zemlje kot »Steyer«, ker je lažji in daljši in ima zato manjšo potisno silo. Sicer pa: kaj bi stlačil, če ima kultivator iu krožno brano, pa zemljo za sabo razrahlja. In kaj bo govoril o kultivatorju tisti, ki ga morda še videl ni?! To je odlično in naši zemlji potrebno orodje! Prav takšen traktor moramo imeti,« je marsikdo vzkliknil. Takšno je bilo torej vzdušje, da ne rečem navdušenje, za »Ferguson« po tej nepredvideni akciji v okolišu puconske zadruge. In to zdaj, ko so uporabili komaj 3 priključke. Lahko si predstavljamo, da bo takrat, ko bodo imeli tudi naši »Fergusoni« še vse ostale priključke, t. j. klinasto brano, podrahljač-krtičar, kosilnico, trosilec za hlevski gnoj, tro-silec za,. umetna gnojila, vrtalec jamic itd., da bo takrat njihova uporabnost in vrednost še narasla v očeh zadružnikov. Primer v Puconcih—Gorici je samo poučen in dokazuje, kaj se s traktorjem da narediti, če ga uporabljamo v kmetijstvu iu za kmetijstvo, dokazuje pa tudi, da se v tej zadrugi boje traktorja le nekateri, da pa večina naprednih zadružnikov dobro ve, da si je s traktorjem — in sploh z mehanizacijo — lahko olajšati delo in se končno oprijeti sodobnejšega načina obdelovanja zemlje. Za to pa je treba več razumevanja v zadružnem vodstvu, ki naj bi šlo z dobrimi zgledi naprej, ne pa viselo na repu starokopitne-ževl S. K. Pri ogledu kmetijskih strojev na KG Murska Sobota POMURSKI VESTNIK, 15. maja 1958 4 za tečaj Politične šole pri CK ZKS (OD 2. SEPTEMBRA 1958 do 30. JANUARJA 1959) Tečaj Politične šole Je namenjen predvsem delavcem in delavkam v industriji in kmetijstva, ki že delajo v organih delavskega in družbenega upravljanja in jim je zato nujno potrebno osnovno znanje iz politične ekonomije in znanstvenega socializma. Prijave z osebnimi podatki, s podatki o dokončanih šolah, tečajih, o osnovnem poklicu, zaposlitvi, višini mesečnih prejemkov ter tudi o stažu in funkcijah v političnih organizacijah in družbenih organih pošljite do 25. Janija 1958 na upravo Politične šole pri CK KZS, Ljubljana, Parmova 39 in tudi na svoj občinski komite ZKS. Sola ima tudi internat za slušatelje, ki so doma izven Ljubljane. O sprejemu v tečaj bo vsak posameznik pismeno obveščen, in sicer najmanj 14 dni pred pričetkom tečaja. Podrobnejše informacije dobite na npravi šole oziroma na občinskem komiteja svojega področja. SEDEM : DVA Če je na soboškem zelenem polju »žogobrc« malo večjega formata, je to za naše vrle kibice izredno doživetje, o katerem govorijo potem še dneve in dneve. A kaj je šele, če se drug proti drugemu postavijo možje, denimo: na eni strani ciceri, borgisi, petl-ti . . ., na drugi strani suknjiči, hlače, plašči . . . Da, to je bila zares tekmo dneva! Pretekli ponedeljek, že proti večeru. Prijateljsko srečanje med soboškimi grafičarji in krojevci. Da je bilo zares prijateljsko, sta obe strani poskrbeli že v uvodni ceremoniji, ko so grafičarji izročili vsem svojim nasprotnikom lepe knjige s šopkom tulipanov, krojevci pa so se kolegom v drugih dresih oddolžili z lepo spominsko zastavico. In igra? Brez pretiravanja lahko rečemo, da je bila na dostojni višini, borbena in — fair, zares športna, kar je potrebno še posebej omeniti. To velja za obe strani. Nobenih izgredov in drugih nevšečnosti, pač pa bi prej lahko rekli: vzorna disciplina in potrebno športno razumevanje. Sodnik ni imel posebno težavnega posla, razen da je moral tu in tam zažvižgati. . . Laiki se navadno ne spuščajo v strokovne zadeve, zato se tudi mi ne bomo, razen tega, če morda povemo, da je v tem srečanju zmaga »Grafičarja« nad »Krojem« (7:2) manj važna od dejstva, da je tokrat, na športnem področju, prišlo do zbliževanja in prijateljstva med ljudmi dveh soboških kolektivov. Zdaj pa še nekaj vrstic o tem, kako so »Grafičarji« po tekmi ocenili svoje moči na zelenem polju! Vratar Dobrotinšek: Če bi bil malo daljši, bi mu žoga prav gotovo ne ušla čez glavo v mrežo . . . (visok je 185 cm) . . . Kapetan Jani: Najbolj hladnokrven in umirjen mož na terenu. Pridno je čakal na vsako žogo ... (Iz zaupnih virov smo izvedeli, da se za njega zanima celo nogometni klub »njegov« plavi »Dinamo« iz Zagreba. Toni: Dobro čistil pred svojim »svetiščem«. Reprezentativni igralec. Pišta: Oh, če ne bi imel takega trebuščka . . . Jože: Pišta v drugem polčasu. Sprva odlični streli, toda če bi bilo proti koncu več sape . . . Obilna konstrukcija še ni tudi odlična kondicija. Lali: Vrata so bila prenizka, sicer bi. . . Feri: Obilna »korenina« ni pokazala, kar smo od nje pričakovali, vendar pa: glavno je, da so njegovi nasveti dobri. . . Jovo: Se ni bil v svoji polni formi. Vendar je v njem veliko upanje do grafičnih iger, če bo vsaj en teden vsak dan opravil obvezen koktail v obliki maratonskega teka iz Kroga v Soboto in nazaj. . . Ivan: Pravi športni tip . . . Da ste ga videli! Lali N.: Odličen dribler, toda iz te umetnosti se vedno ne rodijo goli. Tanšek: Ce bi bila žoga bolj debela, bi posnemal Mocoja . . . Močo: 4 goli . . . Bravo! V nasprotnem taboru, torej med krojevci, se za enkrat še niso mogli odločiti za podobne ocene, vsi pa so si enotni v tem, da sta se najbolj pridno poganjala za žogo mlada E. Farkaš in K. Franko. Tako menije tudi grafičarji. Drugače pa se je ves kolektiv srčno boril, kot že pravimo v žargonu nogometašev. Občinstvo je bilo mirno kot le kaj. Morda so bili bolj glasni navijači krojevcev. To je bilo tudi potrebno. Sicer pa je tudi to lepa športna gesta. Sodnik je odlično opravil svojo nalogo in menda ga ni med nami, ki mo ne bi priznal poklica nogometnega sodnika. JAKA KIBIC VREMENSKA NAPOVED za čas od 16. do 25. maja Konec tega tedna ali v začetku naslednjega bo prešlo Slovenijo težko neurje z obilnimi padavinami in močno ohladitvijo. V ostalem bo prevladovalo lepo in toplo vreme, četudi je računati, predvsem v alpskem svetu, s pogostnimi krajevnimi nevihtami V soboto, 17. maja. ob 17.30 nogometna tekma »GRAFICAR« : »TRGOVEC« (Sobota) (Sobota) Igrišče NK »Sobota« Vabljeni! ZATIRAJMO KOLORADSKEGA HROŠČA Na osnovi temeljnega zakona o varstvu rastlin pred boleznimi in škodljivci (Uradni list FLRJ, št. 26/54) in odredbe o zatiranju koloradskega hrošča (Uradni list FLRJ, št. 42/47) odrejamo OBVEZNO ZATIRANJE KOLORADSKEGA HROŠČA NA CELOTNEM PODROČJU OKRAJA MURSKA SOBOTA 1. ORGANIZACIJA Tehnično stran zatiranja 60 prevzele v celoti kmetijske zadruge, ki so v ta namen formirale zadružne ekipe. Teh mora biti toliko in tako opremljenih, da bo možno ves krompir pravočasno škropiti ali prašiti. V hribovitih predelih, kjer se lahko uporablja samo ročna oprema, so kmetijske zadruge prav tako dolžne, da sodelujejo pri nabavi ročne opreme in kemičnih zaščitnih sredstev, ki jih potrebujejo tamkajšnja kmečka gospodarstva. Povsod morajo kmetijske zadruge preskrbeti dovolj zaščitnih kemičnih sredstev in kontrolirati, če je obstoječa apara-raturn (škropilnice in zaprašilci) sposobna za delo in če je med akcijo pravilno izkoriščena. ŠKROPLJENJE ALI PRASENJE JE TREBA IZVRŠITI NAJMANJ DVAKRAT, t. j. V ČASU PRVE IN DRUGE GENERACIJE HROŠČA. Občinska kmetijska služba je odgovorna, da se bodo navodila v zvezi z zatiranjem koloradskega hrošča izvajala. Organizirati je treba kontrolne preglede, s katerimi bo mogoče odkriti lastnike tistih nasadov krompirja, na katerih zatiranja ni izvedeno, in ukrepati na osnovi čl. 12 in 27. temeljnega zakona. Pri vseh občinah so formirane komisije, ki bodo vodile akcijo zatiranja, organizirale kontrolne preglede in predlagale v kaznovanje kršilce zakonskih predpisov. 2. ZATIRANJE Kemično zatiranje se vrši povsod. Letos so na razpolago naslednja kemična sredstva: LINDAN-OLJE — 0,10 do 0,15 % (1 do 1,5 del na 100 1 vode), PANTAKAN — TEKOČI — 1 % SVINČENI ARZENAT — 0,75 % do 1 % za škropljenje. Za istočasno zatiranje krompirjeve plesni se dodaja na 100 litrov škropiva 1 kilogram bakrenega apna ali 200 do 300 gramov Dithana ali Lirotana. ZA PRASENJE: PANTAKAN, PEPEIN, DILIDEN in LINDAN. Bentox-a ne uporabljamo, ker povzroča na gomoljih vonj po trohnobi. OKRAJNI LJUDSKI ODBOR Kmetijska inšpekcija MURSKA SOBOTA Čestitki Čestitamo članu našega kolektiva — strojnemu stavcu MARJANU ST1BERCU - ob rojstvu njegovega sina. Enake čestitke tudi našemu strojniku JOŽETU HABJANIČU — ob rojstvu njegovega prvega sina. CZP "Pomurski tisk" Delovni kolektiv Murska Sobota SOBOŠKA KRONIKA POROKE, ROJSTVA IN SMRTI od 3. do 10. maja 1990 Poročili 6o se: Avgust Lukač ia Kroga in Kristina Kološa iz M. Sobote; Avgust Serec iz Murskih Črnc in Marjeta Jančar iz Rakičana. Rodile 6o: Angela Pucko iz Bogojine, deklico; Terezija Forjaa iz Veržeja, dečka; Elizabeta Olah rz Rudenc, deklico; Terezija Milosavljevič iz Trdkove, dečka; Dragiea Kokaš iz Kuštanovec, deklico; Štefanija Kumin iz Satahovec, dečka; Angela Stiberc iz Murske Sobote, dečka; Vilma Kološa iz Sebeborec, dečka; Francka Bencak iz Rakičana, dečka; Vera Kavaš iz Bratonec, deklico; Vera Rajnar iz Kroga, deklico; Terezija Šeruga iz Pečarovec, dečka; Olga Krapec iz Ižakorec, dečka in Marija Sandor iz Kuštanovec, deklico. V avto je s kolesom zavozil 16-letni mizarski vajenec Alojz Kosi iz Branoslavec pri Ljntomeru in dobil hude poškodbe na glavi. Z vročim mlekom se je polil 15 mesecev star Zdenko Bundel Iz Gr-lave pri Ljutomeru in se močno opekel. V vroče pomije je padla 2-letna Gabrijela Dora od Grada in dobila hude opekline. OBVESTILO Sole, prosvetna društva in druge organizacije, ki želijo obiskati Pokrajinski muzej v M. Soboti naprošamo, da nam svoj obisk predhodno najavijo — pismeno ali telefonsko. Uprava muzeja VPIS V PRVI RAZRED EKONOMSKE SREDNJE SOLE V MURSKI SOBOTI Dijaki, ki se hočejo vpisati v prvi razred ESS v M. Soboti, morajo ravnateljstvu zavoda do 8. junija 1958 predložiti: a) spričevalo o dovršeni nižji gimnaziji b) rojstni list c) prošnjo, kolkovano s 30 din državne takse Sprejemni izpiti bodo od 12. do 15. junija 1958 iz predmetov: slovenščina, tuji jezik in matematika. Sprejemni izpit je pismen in ustmen. Ravnateljstvo Tedenski koledar Nedelja, 18. maja — Dubravka Ponedeljek, 19. maja — Vitoslava Torek, 20. maja — Bernard Sreda, 21. maja — Dan JVL Četrtek, 22. maja — Milan Petek, 23. maja — Željko Sobota, 24. maja — Cvetka KINO MURSKA SOBOTA - od 16.-18. maja ameriški barvni film: »Trije v reviji«; od 20.—22. maja ameriški film: »Gospod 880«. LENDAVA — od 16.—18. maja italijanski film: »Fruto prohibito«; od 20.—21. maja ameriški film: »Južno od Sahare«. LJUTOMER — od 17.—18. maja ruski film: »Arena smelih«; od 21.— 22. maja angleški film: »Tisti iz sanj«. KRIŽEVCI PRI LJUT. — 17. in 18. maja angleški film: »Jaz in g. minister«; 21. maja jugoslovanski film: »Solaja«. GORNJA RADGONA — 17. in 18. maja ameriški barvni film: »Bosonoga princesa«; 21. in 22. maja angleški film: "Žena na brodu". CEPINCI — 18. maja »Kadar žene ljubijo«. ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nedelja, 18. moja 1958 Dr. Nikolaj Lanščak, stanuje na Leadavski cesti št. 7. Ordinira v splošni ambulanti od 8. do 12. ure, v nujnih primerih popoldne in ponoči na stanovanju. TEDENSKA DEŽURNA SLUŽBA od 19. do 25. maja 1958 Dr. Nikolaj Lanščak, stanuje na Lendavski cesti št. 7. PROSTOVOLJNI KRVODAJALCI Jožef Jablanovec iz Bakovec, petič; Kristina Sapač iz Zenkovec ia Stefan Kucko iz Turnišča, oba tretjič; Helena Makari iz Bodoncc, Marija Fridau z Anženskega vrha, Marija Drčar iz Radgone in Veronika Poredoš, vse štiri drugič; Mihael Grečl iz Kapce, Marija Bencak iz Vaneče, Marija Kuzmič in Ludvik Sukar, oba iz Bodonec; Marija Barbarič, Jožefa Rodi, Irena Vlaj, Stefan Lončar, Karel Lončar in Valerija Cipot, vsi iz Zenkovec. OKRAJNA GASILSKA ZVEZA v M. Soboti obvešča IV. Kongres Gasilske zveze Slovenije: Dne 17. in 18. maja t. 1. bo v Ljubljani IV. Kongres GZ LRS, na katerem se bodo zbrali zastopniki naše človekoljubne organizacije in ocenili štiriletno delovanje slovenskega gasilstva. Društva vabimo, da okrasijo domove in izobesijo zastave Iz pisarne OGZ 33 AROV NJIVE pri glavni cesti med Lipovci in Gančani prodam. Poizvedbe v gostilni pri Štajercu (Flisar), M. Sobota M-428 RADIOAPARAT »Tuškanec«, 6 cevni, malo rabljen, ugodno prodam. Aleksander Čarni, Kančev-ci 20, p. Križevci, Prekmurje. M-437 POMURSKA NOGOMETNA LIGA V VI kolu PNL se bosta srečali v nedeljo, dne 18. maja 1958, naslednji moštvi: Radgona : Nafta II Igrišče: NK Radgona; sodil bo Perkič; pričetek ob 15. uri; službujoči bo Svetozar Krstič. NK Rakičan II je predal tekmo z rezultatom 3:0 p. f. v korist NK Radgona. POMURSKI VESTNIK Izdaja Časopisno in založniško podjetje »Pomurski tisk« v Murski Soboti — Direktor in odgovorni urednik Dragan Flisar — Uredništvo: Murska Sobota, Stefana Kovača 16 — — Telefon 138 — Uprava: M. Sobota, Kocljeva ulica 7 — Telefon: 53 — Oglasni in naročniški oddelek: Stefana Kovača 16 — Telefon 138 — Naročnina četrtletna 100. polletna 200, celoletna 400 dinarjev Naroč. za inozemstvo 1060 din — Rokopisov ne vračamo in ne odgovarjamo zanje — Tek. račnn pri Komunalni banki, M. Sobota, štev. 64-KB-1-2-365 — Tisk Pomurske tiskarne v Murski Soboti GOSPODINJSKO POMOČNICO,™d 18 let, veščo kuhe, sprejmem takoj. 4500 din mesečno. Naslov v oglasnem oddelku PV. M-440 IŠČEMO večje število KMETIJSKIH DELAVCEV. Prijave poslati do 18. maja na naslov: Martin Bo-nifart, Gerlinci 121, p. Cankova. M-441 49 LETNI LOCENEC s 3,000.000 din premoženja želi spoznati ločenko ali vdovo šiviljo, od 38—45 let, brez otrok, z lastno hišo, zaradi ženitve. Pismene ponudbe poslati na oglasni oddelek pod šifro »Solidno življenje«. M-445 VEČJO KOLIČINO KORUZE zamenjam za pijačo. Naslov v oglasnem oddelku PV. M-447 DVOSOBNO STANOVANJE v vili blizu Ljutomera v I. nadstropju — krasna lega — zamenjam z upokojencem, ki bi odstopil dvosobno stanovanje v Mariboru. Za-željena kamniška četrt. Ponudbe pošljite oglasnemu oddelka PV. M-447 1,5 ha POSESTVA zaradi starosti ob glavni tlakovani cesti (Rogaška Slatina) z več sobami in prostori za vsako obrt, 15 minut od postaje prodam za 1,250.000 din. Vodna moč, elektrika. Primerno za kovača, kamnoseka ali drugo obrt, kjer Je betonski pesek. Jo-sipina Murva, Zg. Poljčane 38. M-449 ELEKTROMOTOR znamke »AEG«, 9 KS, in 45 metrov trofaznega kabla ugodno prodam. Naslov v oglasnem oddelku. M-451 GOSPODINJSKO POMOČNICO staro do 13 let k enemu otroku iščem. Po mogočnosti iz M. Sobote: Ernest Branzberger, Mladinska 18, M. Sobota. M-453 ŠTIRI STIRIMETRSKE TRAVERZE prodam. Naslov v upravi lista. LA JOS ŽILAH Y: s« SMRTONOSNA POMLAD Bil sem popolnoma zmeden. Stopil sem proti vratom. Čokanaijeva me je pospremila do predsobe in med vrati dejala: — Tudi to pismo je za vas... Izročila mi je pismo v vijoličastem ovitku, katerega sem stlačil v žep. Potem se je z zgovornim pogledom poslovila od mene. — Pričakujem vas jutri ob petih, vas... ali vaše pismo. Zdrvel sem po stopnicah navzdol. Spodaj na ulici sem se zaustavil in odprl pismo. Edit je pisala. Za hip sem nehote dvignil ovitek k obrazu in ga poduhal. Kot takrat prvič, ko mi je nepoznanemu poslala vabilo na hišno zabavo. Ogledoval sem ta vijoličasti ovitek in spomnil sem se ur, ko sem še v budimskem stanovanju pri tetki Kamili ležal na divanu kot živ mrlič, se vznemiril ob vsakem šumu in čakal... to pismo. Pričakoval sem roko, ki bi mi ponudila ta vijoličasti ovitek: — Izvolite, to pismo je prišlo za vas! Pismo je bilo napisano z nemirnimi, v naglici načečkanimi črkami brez naslova: — Oprostite mi... Vem, storila sem vam strašno krivico, toda oprostite mi, morate mi oprostiti, kajti tudi sama sem mnogo trpela ... Ne zaradi sebe, ampak zaradi vas ... Oh, tudi jaz sem bila kaznovana, niti ne vem, kaj se je zgodilo z menoj, zavrtelo se mi je, prevzela me je bolestna želja ob misli, da bom žena grofu... Nikoli nisem ljubila Ahrenberga. Ljubila sem samo vas, vedno samo vas. Tudi zdaj. Vse sem vedela o vas... Oče je vselej pripovedoval, da sleherni v klubu govori le o vas, da kot blazni drvite v lastno pogubo in da vas vsakdo pomiluje... Oče niti ni slutil, da mi je v srce zabodel nož, ko je pripovedoval o vaših velikih izgubah, o katerih so govorili v klubu. Nekoč nisem mogla več vzdržati. Nekega večera — to je bilo že na Dunaju — sem odšla v očetovo sobo in mu med jokom vse povedala. Da vi zaradi mene drvite v pogubo, da ne ljubim Ahrenberga in da sem vas zapustila samo zaradi tega, ker sem hotela postati grofica in s tem njemu — očetu — pripraviti veselje.. Oče je do konca poslušal moje priznanje, potem je vstal, me z obema rokama prijel za glavo in me poljubil na čelo: — Draga moja hčerka, — je rekel — odslej te bom še bolj ljubil. Tvoja sreča je zame važnejša od vsega drugega. Odpotuj takoj v Pesto, primi tega mladega človeka za roko in ga pripelji k meni. Moj oče je gospod in človek v pravem smislu besede. To se je zgodilo sinoči. Takoj sem napisala Ahrenbergu pismo in mu vrnila zaročni prstan. Danes zjutraj sem s svojo sobarico sedla na brzi vlak in opoldne prispela v Pesto. Vem. da ste materialno popolnoma uničeni. Tudi to vem, da ste zapustili ministrstvo. To ve tudi oče, toda to ni važno... Vi morda niti ne veste, oče je pred nekaj meseci podedoval veliko premoženje; nenadoma mu je umrl neki stric in vse njegovo premoženje je pripadlo nam. Oče me je takrat proglasil za polnoletno in moj delež dal prepisati na moje ime... — To se je zgodilo še v Pešti... Takrat sem na ulici slučajno srečala Mandla ... Veste, tistega, ki ste mu naročili, da vam kupi parcelo v ulici Manyoki.. Od Mandla sem zvedela, da hočete prodati posestvo... Naročila sem mu, da posestvo v Peterfalvi za vsako ceno kupi zame, toda tako, da ostane v strogi tajnosti, kdo je kupec ... Uspelo je. Dobila sem posestvo in videla v zemljiški knjigi strašne sledove vašega propadanja ... Izplačala sem vse dolgove ... Posestvo je zdaj brez vseh bremen in je prepisano na moje ime. Jaz... jaz vam ... ga vračam ... Nisem mogel brati dalje. Zmečkal sem pismo in ga vrgel vstran. To je bil nenavaden trenutek: popolnoma jasno sem videl pred seboj Jožo. V trenutku, ko sem jo udaril in je vsa trda od strahu dvignila roko v obrambo. Usta je imela na pol odprta, obraz spremenjen. Negibno je ležala pred menoj na tleh. In potem trenutek, ko sem se vrnil: sedela je na postelji, obe roki je z neskončno žalostjo in otrplostjo spustila v naročje, obraz je nekoliko dvignila, kot bi ga izpostavila žarkom nekakšnega nevidnega sonca. Ni trenila z očmi, niti se ni zganila. Z odprtimi očmi je gledala pred se in v obraz je bila smrtnobleda. Na belem obrazu se ji je videla rdeča sled udarca. Pred njo, na tleh. prevrnjena miza, na preprogi madeži razlite kave, črepinje skodelic in košček namočenega kolača. Matjaž! Ko sem tako stal tam na ulici, sem vse to videl s pošastno natančnostjo. — Neumnost! — sem vzkliknil glasno. — Vrnil se bom in rekel Čokanaijevi: — Vsaka beseda je odveč, gospa! Prihodnji teden se poročim ... ZAHVALA Ob izgubi našega dragega moža, starega očeta, tasta itd. ANTONA NOVAKA višjega sodnega oficijala v pokoju izrekamo najtoplejšo zahvalo vsem, ki so v težkih dneh pokojniku in nam nudili pomoč in tolažbo. Zahvaljujemo se zdravnikom, ki so mu v bolnici in prej lajšali trpljenje, kakor tudi bolniškemu osebju za požrtvovalno postrežbo. Prav tako se najlepše zahvaljujemo za izraženo sožalje, za darovano cvetje, govornikom za poslovilne besede in vsem udeležencem, ki so pokojnika spremljali na zadnji poti v tako lepem številu. Družina Novak — Herman v Puconcih ZADRUŽNA HRANILNICA IN POSOJILNICA z n. j. Murska Sobota razpisuje na podlagi Zakona o javnih uslužbencih sledeča usluž-benska mesta: 1 POMOŽNEGA KNJIGOVODJE, 1 SEKRETARJA, 2 KREDITNIH REFERENTOV in 2 FINANČNO ORGANIZACIJSKIH INŠTRUKTORJEV. Pogoji: dovršena srednja ekonomska šola ali popolna srednja šola. Nastop službe takoj ali najpozneje 1. julija 1958. Plača po zakonu o javnih uslužbencih. Prošnje s šolskim spričevalom in opisom dosedanjega službovanja poslati do 30. maja 1958. Rakičan se ne da • • • RAKIČAN : BRANIK II 7:1 V nedeljo dopoldne je NK Rakičan v tekmovanju mariborske nogometne podzveze premagal nogometaše mariborskega Branika s 7:1. Vse kaže, da se bo moštvo Rakičana ob koncu tekmovanja uvrstilo na eno izmed prvih štirih mest. Za domače barve je bil uspešen popularni »Sujo« kar štirikrat. Zlobni jeziki celo trdijo, da je tekmi prisostvoval tudi Petakovič, kateri je potem v popoldanski tekmi (približno v istem stilu) v Beogradu trikrat zatresel mrežo Angležev. Poleg omenjenega so se v domačem moštvu še izkazali Rituper, Merica in Zavec, do-čim je bil v nasprotnem taboru najboljši Petek. POMURSKI VESTNIK, 15. maja 1958 5 POKOJNIK "Janoša Debelogrče ni več med živimi .. ." ja zašuštelo o našem slavnem kraju in kajpak so se lahko spet zganili tisti, ki jim je po sveti, a nikjer zapisani pravici dano, da obirajo kosti, ki padajo izza vogalov. S čim naj bi se nekateri spokoj-niki našega slavnega kraja še ubadali in kako dolgčas bi sicer bilo, če ne bi bila včasih nared tudi "duševna" hrana take vrste, ki jo lahko temeljito premlevaš — denimo: kar na ulici — celo po svoje zabeliš in morda še kaj dodaš (bog ne daj, da bi kaj odvzel!), samo da si še aktualen z dnevnimi novicami in da ti ni treba tratiti besed za pametnejše stvari. sle leto in pol ga ni na spreglede je zastokal nekdo, ki si je bil precej na roke z Janošem Debelogrčo. Toda to je bilo nekoč... "Vzelo ga je nekje o južnem mesta Osirnik.. ." se je spomnil sosed lir, ki sicer velja za pravcatega izvedenca v takih rečeh. "Ustrelili so ga .. ." je v potoku solza (!) zapiskala Janoševa predobra tetka Piru-ška, ko je tam nekje — bogme, drži kot pribito — od sinjega Jadrana priromala novica. "Pa le ni kakšen avto lopnil po n jem...!" je modrijansko zaokrožil mož Drugahlačnica, kajti da je o tej naši presneto nabiti atomski dobi mogoče tudi kaj takega... Kaj bi sicer dolgo razmišljal mož Drugahlačnica. Moder in preudaren, kot že je, se je naglo domislil, da je zdaj treba nekaj ukreniti: urno je oddrsal o sosednjo sobano, odprl omaro, si nadel suknjič, ki je že dobri dve leti čakal zaprašen na Ja-noša, in odhitel o soseščino, kajti kdo bi le mogel prikrajšati za tako žalostno vest svoje predobre znance in sorodnike. Menda tudi ne bo preveč, če kar tako, mimogrede omenimo, da je bila tistega dne inventura tudi po ostali Janoševi lastnini. Nič koliko verzij v različnih izdajah je bilo o Janoševi usodi, ki se je zares žalostno končala z nesrečno smrtjo v južnem kraju Osirnik. Nekdo je celo povedal, da so Janoša Debelogrčo kar mimogrede pihnili za vogalom zaradi Ijubimstva... Menda ga ne bi našli najboljšega med preroki, ki bi mogel uganiti, kaj bi še po-gruntali lir, Piruška, Drugahlačnica in vsi drugi, če se ne bi po gostem dežju, ki je neusmiljeno padal od oseh strani po Janoševih najbližnjih, prikazalo toplo prvomajsko sonce. Brzojavka se je glasila: ŽIV... STOPI... NAŠLI... STOP... Zdaj menda zares ne more nihče zanikati, da Janoš Debelogrča ne živi več o južnem mestu Osirnik in da v sedmem mesecu ne bo morda priromal celo o naš slavni kraj. Sicer pa naposled tudi ni važno, ali je to moral biti res Janoš Debelogrča ali kdo drugi, nekdo je pač moral biti, da ni bilo dolgočasja o teh sončnih spomladanskih dneh, kajti kako bi sicer bilo, če ne bi nekateri zlobni jeziki našega slavnega kraja lahko spet znova preizkusili svoje moči pri tipanju ljudske lahkovernosti. »AGROMERKUR« PRIKLJUČEN POSLOVNI ZVEZI Kakor so sporočiti na zadnji seji OLO Ilirska Sobota, Je soboško za-drnžno podjetje »Agromerkur« (lani je prišlo pod prisilno opravo) prikazalo v svoji bilanci 32 milijonov dinarjev poslovne izgube ca lanska in prejšnja leta. Ugotovljena poslovna izguba je resno ohromila nadaljne izglede ca poslovanje tega podjetja, mimo tega pa je potrebno reorganizirati ali opastiti, ker zadružna ureditev, ki jo oblikujejo novi zakonski predpisi, ne prenese več podjetij s tako notranjo organizacijo in poslovnim delokrogom. Tudi sedanje stanje v podjetja ne daje zanesljivega jamstva, da bi s krediti znova povem sanirano podjetje lahko še uspešno samostojno poslovalo v korist kmetijskega zadružništva, zato so na seji sklenili, da bo OLO plačal 13 milijonov din sanacijskega kredita pod pogojem, da bo podjetje »Agromerknr« prevzela območna kmetijsko-proizvajalna zveza z vsemi pravicami in obveznostmi (aktiva in pasiva), o čemer je vodstvo te sveže že sklepalo. Ostalo izgnbo bo krilo podjetje s prodajo deviznih sredstev, letošnjim dobičkom in iz drogih virov. Razprava o tem poslednjem aktu OLO, ki je prav za prav žalosten zaključni akcent na dogodek zad- njih let v tem podjetja, je bila v obeh zborih zelo živahna; odborniki, zlasti s podeželja, niso le zahtevali, da je treba krivec, ki so neposredno udeleženi pri ngotovljeni posloval zgubi, odločno poklicati na odgovornost, še več: z budnejšim spremljanjem razmer in poslovanja v gospodarskih organizacijah moramo v prihodnosti že v kali prepre- čiti podobno primere, ne pa dopustiti, da se razbohotijo in vlečejo iz leta v leto, nazadnje pa pripeljejo do tako važne »operacije«. Priporočali so tudi kadrovske in druge ukrepe, da podjetje pod novim klobukom, ne bo več vozilo po starem tiru, kajti dosedanje izkušnje so preveč boleče, da bi mogli še dovoliti podobno reprizo. Z roko je ulovil morskega psa Šimun Lovrič iz Igrana je z golo roko ujel 1,30 metra dolgega morskega psa. Ko je opazil zver v mreži, polni sardel, je skočil v vodo, po kratki borbi obvladal morskega psa in ga vlovil za rep. Potem je vrgel psa v čoln, odkoder so borbo opazovali prestrašeni Šimunovi tovariši. KRATKE ZANIMIVOSTI ZASPANI VLOMILEC Prvi uslužbenci, ki so rano zjutraj prišli na delo v hamburško pristanišče, so videli, kako spi neki mladenič v avtomobilu na pristaniškem nasipu. Opozorili so policista, ki je ugotovil, da je to 32-letni vlomilec, ki je vso noč obdeloval z avtomatskim svedrom in acetilenskim aparatom blagajno v bližnjem orado. Ko jo je končno odprl, je ugotovil, da je prazna. Raz,-očaran in truden se je vlegel v avto, da bi se malo počil. Toda spanec ga je premagal. SLONI KOT PROMETNO SREDSTVO V Frankfurtu na Mami je 13 slonov nekega cirkusa konkuriralo mestnemu tramvaju. Cirkus je poslal slone na ulico zaradi reklame. Tisti, ki jih ni bilo strah, so splezali na njihove široke hrbte in sloni so jih spravili na drugi konec mesta. BREZPOSELNI TOREADORJI Lanska velika suša je škodovala tudi španski živinoreji. Število bikov se je tako zmanjšalo, da so mnogi španski biko-borci-toreadorji brez posla. Nekateri so se izselili v Južno Ameriko, kjer je bikov več kot dovolj. JAPONSKA — PETA DRŽAVA NA SVETU PO ŠTEVILU PREBIVALCEV Prvega oktobra lani je Japonska imela 91,1 milijona prebivalcev in je po številu prebivalcev bila na petem mestu na svetu — po Kitajski, Indiji, USSR in ZDA. DOLGI ZAKON Neki zakonski par v Italiji je pred kratkim proslavil 76-let-nico zakona. Mož ima 99, žena pa 89 let. GINA IN VERMUT Lastnik tovarne vermuta iz Torina je moral plačati filmski igralki Gini Lolobrigidi milijon dinarjev odškodnine, ker je uporabil njeno sliko brez vednosti igralke v reklamne namene. Tovarnar je uporabil Ginino sliko iz nekega nočnega lokala, ko je pila vermut. ZASTAVLJENI OTROK Sodišče v Atlanta Cityju v ZDA je določilo neki privatni kliniki, da takoj vrne materi otroka, ki je zastavljen v kliniki. Mati ni imela denarja, da bi plačala stroške, zato je uprava enostavno obdržala otroka. UMETNIŠKA STAVKA Rimski študentje niso gladovno stavkali, da bi dosegli nekatere svoje zahteve. Bili so bolj praktični: začeli so z umetniško stavko. Da bi protestirali proti uvedbi dopolnilnih izpitov, so se zbrali pred senatom z risalnimi bloki in tubami barve in začeli slikati. Promet v tem delu mesta se je za nekaj ur ustavil vendar policija ni imela nobenega resnejšega razloga, da bi odločno nastopila proti študentom, ki so mirno slikali pred senatom. V TIHEM OCEANU SO DOSEGU NOV GLOBINSKI REKORD Sovjetski raziskovalci so ujeli s posebnimi napravami nekatere morske živali v globini 10.800 metrov. Obenem so fotografirali morsko dno pri 9960 metrih globine, kar je prav tako svetovni rekord. KDO SE KOGA BOJI Neki voditelj sindikata profesorjev je v Karlsrnhn takole opisal stanje na zahodnonemških šolah: »Profesorji se bojijo prosvetnega ministra. Minister se boji javnosti in staršev, starši pa se boje svojih otrok. Samo dijaki se niti v šob, niti izvea nje ne bojijo nikogar.« OD TU IN TAM Mladina iz Logarovec je pred kratkim uspešno uprizorila v sto-jem kraja komedijo »Glavni dobitek«. Skupaj s prosvetnim društvom je naitndirala tudi igri »V Ljubljano jo damo« in »Micka, premisli si«. Zasluženo priznanje je dobila tndi drugod, kjer je gostovala, z množičnim obiskom in burnim ploskanjem gledalcev. 6 prireditvami pridobljeni denar bodo uporabili za dokončno ureditev dvorane. V mladinskem aktivu imajo tndi šahiste in strelce; slednji bi radi Imeli svojo sekcijo in puške, nimajo pa zato dovolj denarja. V zimskem času so prebrali tndi pre-cej knjig. Mladi vaščani so včlanjeni tndi v ostale množične organizacije. Posebno aktivni so v gasilskem društva. Razen tega so pozimi obiskovali predavanja Ljndske univerzo, KGS in tečaj RK. Pred kratkim so ustanovili tndi sekcijo mladih zadružnikov. Logarovski mladinci se lahko ponašajo tndi a svojim deležem pri gradnji avtostrade. V I. pomurski MDB so sodelovali kar štirje, ki sedaj živahno pripovedujejo o pri- jetnih doživljajih v brigadi. Tako se je zdaj že spet marsikateri odtočil, da bo postal brigadir. Letos nameravajo urediti odbojkarsko igrišče, nabaviti žoge, urediti dvorano, sodelovati v mladinskih brigadah im prirediti izlet. Glavna naloga novoizvoljenih organov delavskega apravljanja pri ljutomerski »Žici« bo, da bodo čim-prej skoncentrirali obrate na sknp-nem mestu. Zgraditi bodo morali tndi nove prostore, za kar nameravajo najeti investicijsko posojilo. Do potrditve zaključnega računa za lansko leto ni imelo podjetje sklada za samostojne razpolaganje, sedaj pa so vložili v ta sklad 600.000 din in jih bodo uporabili predvsem v proisvodnji. Tudi iz sklada skupne potrošnje še do sedaj niso črpali sredstev. V zadnjem čas« je zaživelo tndi sindikalno življenje v kolektivu; mimo skrbi sa večjo storilnost in »manjšanje proizvodnih stroškov, prirejanja rednih strokovnih predavanj in tečajev sa delavce, ki bodo opravljali izpite za polpolifikacijo, nameravajo ustanoviti tndi samostojen moški pevski zbor. Toča je pred dnevi do kraja pobila vse pridelke v Logarevcih in Kokoričih, kar ponovno opozarja zadružnike na to, da je dobro imeti poljske pridelke zavarovane. Po ljntomerskih ulicah se potika neki »Poldek«, ki je duševno omejen, doma pa je baje na Razkrižjn. Okrog njega se rada zbira otročad, fant pa pripoveduje otrokom najrazličnejše neslanosti in počenja stvari, ki jih sploh ni mogoče opisati. Kakšna je to skrb staršev, če dopn-stijo, da jim zastruplja otroke? PD v Križeveih pri Ljntomeru je uprizorilo na domačem odru igro »Dedinja«. Premiera je dobro uspe-la, občinstvo je bilo zadovoljno in je igralce zasluženo nagradilo. Z igro bodo Križevčani gostovali v Ljutomeru, Gornji Radgoni in Ormoža. * Pred kratkim je igralska družina DPD »Svoboda« iz Železnih dveri gostovala na Ras-križju s trodejanko »Begunka«. Občinstvo je napolnilo šolsko učilnico do zadnjega kotička in s ploskanjem nagradilo 12-član-ski igralski kolektiv, v katerem so bili vinogradniški delavci. Igro je režiral in tudi igral tov. Koler starejši Igro so doslej uprizorili že trikrat in nameravajo z njo gostovati tudi v drugih okoliških krajih. Noji nevarnejši od psov Farmarji v nekaterih krajih Juž-ae Afrike nimajo psov-čuvajev, temveč namesto njih vse bolj uporabljajo noje. Pravijo, da so noji odlični čnvaji, saj so tatovi, ki so prve čase podcenjevali njihove čuvajske sposobnosti, doživeli grenke izkušnje. Zdaj se sploh več ne približujejo poslopjem, ki jih čuva ta orjaška ptica. Noji so san reč zelo napadalni in so mnoge tatove tndi teš-ko poškodovali, celo smrtno. S svojim kljunom udarja noj kot ostrim batom, ki seka meso in lomi kosti. 76. "Klet imam prazno," je obotavljaje rekel Pirnik, ki ni bil posebno vesel srečanja z neznanci. Zdaj ni več mislil, da koga izmed njih pozna. »Nikogar ničesar ne prosimo in tudi potrebni nismo okrepčila,« je dejal Mrki in rekel tovarišema, da morejo dalje. Pirnika je srbel jezik in zelo ga je mikalo, da bi zvedel, kam so moški namenjeni. Vendar si je premislil. Njihova redkobesednost ga je begala. Nehote ga je obšla zla slutnja. Slišal je že o neznanih ponočnjakih, ki se potepajo tod okoli. Vedno bolj se mu je vsiljevala misel, da ti, ki jih je po naključju srečal, sodijo med tiste, o katerih gre govorica, da je bolje ne imeti z njimi opravka. Vseeno jih je povabil s seboj. 77. Pred njegovo domačijo so moški obstali. »Bomo kar tule počakali. Prinesite, če nam res želite postreči,« je rekel Mrki. Sedli so na klop pred hišo in čakali gospodarja. Kmalu se je vrnil z bučko vina. Čeprav jim zaradi teme ni mogel videti obrazov, so se mu zdeli vedno bolj sumljivi. Predvsem zato, ker so se venomer ozirali naokoli. Kar tako, brez določenega namena, jih je vprašal: »Kam pa greste? V temi se boste še izgubili, če ne poznate dobro poti.« Ker ni nobeden odgovoril, je čutil, da jim je njegovo vprašanje odveč. »Ni dobro biti preveč radoveden,« je zamomljel Dolgi sam zase. Pirnik jih ni več spraševal. 78. »Kmet je videti nevaren. Najbrž dvomi o nas in nam ne zaupa. Imelo me je, da bi ga mahnil po betici,« je rekel Dolgi med potjo. Sloki je vzdihnil, Mrki pa je molčal. Zopet se mu je vrnila v misli bojazen, kako se bo vse to končalo zanj. Polaščal se ga je občutek, da je blizu doma in teh ljudi, ki jih pozna, še bolj tuj in nesrečen, kakor nekje daleč, kjer jih ne more srečati. Nositi mora masko, čeprav bi jo najrajši strgal z obraza in ostal za vedno doma. Kesanje je bilo samo bežno. Vse preveč je bil pod vplivom poveljnika, da bi se mogel odločiti. Zato je odgovoril spremljevalcema: »Molčita in pohitimo čez reko.« POMURSKI VESTNIK. 15. maja 1958 6