rin5 72nd št. Cleveland, Ohio. Z-23 SEPTEMBER 10 T Nikolaj Tol. 11 S Protus 12 C line Marije 13 P Notburpa + 14 S Poviš. sv. Križa 15 N 16 P 17 T 18 S 19 C 2 OP 18. pobink. Kornelij in Cip. Rane sv.Franc. Tomaž Vil. Jaunarij Ev^tahij + amerikanski Slovenec PRVI SLOVENSKI LIST V AMERIKI jSeslo: Za vero in narod — ta pravico in resnico — od boja do imagei GLASILO SLOV. KATOL. DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOLIETU; S. P. DRUŽBE SV. MOHORJA V . CHICAGI; ZAPADNE SLOV. ZVEZE V DENVER, COLO., IN SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE V Z EDIN JENIH DRŽAVAH. (Official Organ of four Slovenian Organizations) NAJSTAREJŠI IN NAJBOLJ PRILJUBLJEN SLOVENSKI LIST V ZDRUŽENIH DRŽAVAH AMERIŠKIH. ŠTEV. (NO.) 180. CHICAGO, ILL., SREDA, 18. SEPTEMBRA — WEDNESDAY, SEPTEMBER 18, 1940 LETNIK (VOL.) XLIX. Do 28. septembra upa končati delo Letošnje izredno dolgo zasedanje kongresa se zna zaključiti koncem prihodnjega tedna. — Obrambni program držal kongresnike v Washingtonu. — Še dva važna predloga za rešiti. Washington D. C. — Letošnje zasedanje kongresa traja nenavadno dolgo. Zlasti za leto,, v katerem se vrže glavne volitve, je to nekaj izrednega. I>rugače so v takih letih kon-gresniki hiteli z delom, da so se razšli, ako je bilo le mogoče, že v juniju, da so na ta način imeli več časa za priprave za volilno kampanjo. Letošnje razmere pa so tako svojevrstne, da so zahtevale takorekoč rekordno dolgo zasedanje. Vzrok za to, da sedi kongres še zdaj v Washingtonu, je v obrambnem programu,na katerega izvajanje se je ta dežela z vso intenzivnostjo vrgla po padcu Francije. Odobriti so se morali številni zakoni za ojačenje obrambnih sil in za slučaj, ako bi prišla America v kako resno nevarnost. V resnici je kongres v zadnjih nekaj mesecih dosegel v tem oziru izredne uspehe, ako se ti računajo po denarju, ki ga je nakazal: Skoraj 15 miljard je namreč določil za ojačenje dežele. Po velik i večini pa je ta program zdaj urejen in zato se je kongres resno pričel ba-viti z mislijo, da se razide. Kakor se izraža upanje, zna priti do razpusta najkasneje 28. septembra. Na ta način bi imeli politiki dobrih pet tednov časa za volilno kampanjo. Na programu sta zdaj le še dva važnejša zakonska predloga, namreč nakazilo okrog dveh miljard dolarjev za stroške, ki bodo v zvezi s splošnim naborom, in pa določitev davkov na previsne dobičke vojne industrije. Glede prve točke se ne pričakuje nikake posebne opozicije ter bo šel sprejem dokaj gladko* izpod rok, drugi predlog pa je tudi takorekoč na pol že sprejet. Nekateri republikanci se u-pirajo rednemu razpustu in priporočajo le nekak odmor do tedna po Volitvah. Pravijo namreč, da ni predsedniku zaupati, da bi med razpustom ne podvzel česa, kar bi spravilo deželo v vojno. Vendar pa demokratska večina ni takega mišljenja in je zato z gotovostjo pričakovati rednega razpusta. NAPOVEDUJE POŽIVLJE-NJE V INDUSTRIJI Cleveland, O. — Gospodarski izvedenec, L. P. Ayres, je v nedeljo izrazil napoved, da je pričakovati znaten dvig v zaposlitvi tekom zadnjih mesecev tega leta, in sicer zaradi velikih vladnih naročil za vojni materijal. Ta živahnost v industriji se bo nadaljevala kaki dve leti, je dejal. Doslej se pri zaposlitvi še ni opazil nikak poseben dvig, pač pa so se dvignile plače. FRANCIJA ZA-PRLABLUMA P.ivši min. preDednik iel delat družbo Daladierju in drugim. , —o— Vichy, Francija. — Svoje-časni min. predsedr.'k Francije, Leon Blum, deli usodo drugih bivših prominentnih osebnosti v francoskem javnem življenju. Enako kakor te, tudi on zdaj sedi v zaperu, ob-dolžen, da je pripomogel h katastrofi države. Aretirali je bil zadnjo nedeljo in odpeljan na neki grad blizu mesta Riom. Tam so že od prej za-rrti Daladier, fteynaud. Ga-melin in Maridel. Bluma obtožujejo, da je s svojimi socijal-nimi reformami, kakor uvedbo 4 0 urnega delovnega tedna in podobnega, ustvari1 oviro v državnem obrambnem programu. Še posebej se mu pa pred-baciva to, ker se je pod njegovo vlado pospeševalo sodelovanje s sovjetskr Rus.jo. -o-- "BUND" PREISKUJEJO ZA-RADI EKSPLOZIJE Kenvile, N. J. — Oblasti vodijo vneto preiskavo, da izsledijo, kdo je zakrivil usodno eksplozijo, ki se je pripetila zadnji četrtek v municijski tovarni Ilercules Powder Co., pri čemer je skoraj 50 ljudi prišlo ob življenje. Sumi se, da je prišlo do te katastrofe vsled sabotaže, 1 pri kateri so utegnili imeti prste vmes razni tujezemski agent:, in tako so oblastni organi podvzeli preiskavo v taborišču organizacije j N e m š k o-ameriškega bunda v Andoverju, na kar so se vzela tudi imena vseh u-službencev v podjetju. --o- SOVJETSKA RUSIJA POMNOŽILA ARMADO Moskva, Rusija. — Dva nova letnika moških, namreč fantje, stari 19 in 20 let, sta podvržena naboru, ki se bo vršil do 10. oktobru. Istočasno so sovjetski listi opozarjali, da mora biti Rusija pripravljena za vsako silo, češ, da "imperialistična vojna postaja srditejša in naša dežela je obkrožena od kapitalizma." -o- WILLK1EJA NADLEGUJE GRLO Kansas City, Mo. — Will-kie, republ. kancl-'dnt, ima težave s svojim grlom ter se' je moral zadnjo soboto podvreči zdravniški oskrbi. Ko je imel govor v Rock Island, 111., mu je, glas nenadoma odpovedal. Kakor pravijo, napenja pri.govorih preveč mišice v vratu. Kljub temu pa se je izrazil v nedeljo, da bo v ponedeljek popoldne imel napovedani govor v Coffeyville, Kans., ako ne bo kaj resnejšega prišlo vmes. Vendar pa je pripravljen na to, da bo imel pri prihodnjih govorih vedno koga poleg sebe, ki bo namesto njega lahko govor nadaljeval, ako bo njemu zopet grlo odpovedalo. -o- Španija utegne aktivno poseči v vojno Obisku španskega ministra v Berlinu se pripisuje velika važnost. — Domneva se, da utegne Španija dovoliti prehod nemškim in italijanskim četam. KORAJŽNO DEI. C REŠILO KATEDRALO London, Anglija. — S po žrtvovalnostjo, ki je vredna bržkone, da zakrijejo pripra- KRIZEMSVETA — Berlin, Nemčija. —Eden listov je v nedeljo objavil, da so skupni dohodki v Nemčiji znašali v letu 1939 okrog 90 miljard mark. Pri tem je omenil, da gre polovica dohodkov državi. Začetkom tega stoletja je država dobila nasprotno le do 10 odstotkov dohodkov. — Stockholm, Švedska. — Nemške oblasti so zaprle južno in zapadno norveško obalo, zabeležbe, je skupina moških rešila ' slavno katedralo sv Pavla pred uničenjem. Delo, ki ga je ta skupina izvršila, je bilo tak(), da ji po pravici pri-itoja pridevek "samomorilska patrulja," kakor jo imenujejo. Blizu katedrale se ja zadnji teden zarila globoko v zemljo ogromna nemška bomba, tehtajoča 1,100 funtov. Bomba je bila take vrste, ki se ne lazpoči takoj, marveč šele po določenem čas u. V stalni smrtni nevarnosti so delavci kopali skozi štiri dni, da so končno prišli do nje; ležala je celih 271/2 čevljev globoko. Z vrvmi so jo nato izvlekli na dan, pri čemer se jim je dvakrat zmuznila in skoraj z vrha padla zopet nazaj. Kon čno so to zverino, ki je bila dolga osem čevljev, spravili na truk in jo odpeljali iž mesta ter .10 tam razstrelili. Pri eksploziji je napravila bomba 100 čevljev globoko žrelo ve za ofenzivo proti Angliji, kakor je v nedeljo poročal neki tukajšnji list. Vse odrastle osebe morajo imeti posebno dovoljenje, ako %d drugega,se morajo čim naj- se preureclba. ne bo izvršila na Hitrejše odpraviti. N,eštevilni en mah, marveč stopnjevaje, odloki, katerih posledica je da se s tem prepreči zmeda, kontrola, morajo p« vo.'ni Na vsak način pa bo to pome-brezpogojno izginiti," je pov- nilo, je povdaril, gospodarsko daril govornik, ter je dalje o-menil, da bo postal Berlin po vojni eno gospodarsko središče, skozi katerega bo tekla evropska trgovina, drugo središče bo pa Rim. 2e zdaj, je dejal, se ta sistem prakticira od Norveške,' Nizozemske in Belgije, katere plačujejo svo- osvoboditev evropskega kontinenta ter konec nnglo-saške potratnosti. Tudi zlato zna igrati t v novem sistemu vlogo, ki pa bo manjšega pomena, namreč ne v trgovini, marveč pri izravnavanju mednarodnih bilanc izven klirinškega sistema. INDIJA ZOPET POVZROČA TEŽKOCE ANGLIJI Bombaj, Indij i. —Vseindij-ska kongresna stranka je zadnjo nedeljo sprejela resolucijo, s katero je preklicala prvotno pogojno ponudbo, da bo sodelovala z Anglijo v vojni. V resoluciji, ki pa mora, da postane veljavna, biti potrjena še od v s e i n d i j s k e g a kongresa, se žigosa britanska vlada, češ, *da je potegnila Indijo v vojno, ne, da bi se prej posvetovala z njo. Gandhi, vodja stranke, se je istočasno izrazil, da Indija ne mara spravljati Anglije preveč v zadrego v nje sedanjem težkem položaju, ter je zato pripravljena za mirna pogajanja z njo. Fr. Ramovž, Rajko Nahtigal (predsednik), zgodovinar Milko Kos, pravniki Rado Kušej, Leonid Pitamic, Metod Dolenc, Janko- Polec, Gregor Krek in še drugi naši odlični znanstveniki, matematiki, pri-rodoslovci in podobno. Na tem mestu naj 'bo izrečena slovenskim izseljencem sirom sveta izpodbudna beseda o naši Akademiji, ki nam predstavlja središče in žarišče slovenske narodne in kulturne misli. Znano je, s kakšno požrtvovalnostjo darujejo včasih tuji zavedni meceni ogromne vsote za svoje Akademije — ali se bo med našimi premožnimi izseljenci našel kdo, ki si hoče postaviti spomenik, trdnejši od brona, z volilom za najvišjo slovensko kulturno ustanovo ? Med najvažnejše ustanove pada tudi slovensko vseučilišče v Ljubljani, najvišji kulturni 'dokument našega naroda in stoletni sen vseh pravih Slovencev. Ta naš najvišji znanstveni zavod je letos slovesno praznoval 20 letnico svojega obstoja in plodnega dela. Važni sta nadalje še dve titanovi iz povojnega časa:Na-rodno gledališče in Narodna galerija, v kateri so zbrane umetnine naših najodlienejših slikarjev in kiparjev vseh dol in struj. Narodni muzej je pt že starejša stoletna ustanova Tudi Muzejsko društvo za Slovenijo je letos praznovalo stoletnico. Vseučiliška knjižnica prejšnja študijska ali licejska je največja slovenska knjižnica in po velikosti tretja knjižnica v Jugoslaviji. Za njo jt zgrajena monumentalna zgradba, kamor se bo kmalu preselila. Med pomembne ustanove spada končno nedavno usta- delaven. Ob prostem času so radi pomagali kmetom delati na polju, travniku, v gozdu, zlasti tistim hišam, ki so imele svoje fante ali gospodarja na orožnih vajah. Hrane so imeli obilno. Preostanek so tajali revnim družinam; ker je f.udi kruh preostajal, so ga razdelili revnim otrokom. Tak je pravi slovenski Vojak! --o-- Nesreča Avto je povozil v Št. Petru pri Novem mestu 11 letnega Alojzija Šegula, zdrobil mu nogo in ga ranil po rokah in glavi. -o- Gorelo je Na Viču št. 110 se je vnelo gospodarsko poslopje upokojenega železničarja Franca Prebila, ki je 12 metrov dolgo in 6 metrov široko, v katerem je bil hlev, senik in še druge shrambe. Najprej so rešili živino in jo srečno spravili na varno, nakar so se spravili da obvarujejo pred plameni hišo, kar se jim je tudi posrečilo. Škode je do 30.000 dinarjev. -o- Nenavadna "kupčija" Delavca Karla Klajnška, je ustavil v Krčevini pri Mariboru mlajši nepoznan moški, ki se je pripeljal na kolesu ter mu ponudil svoje kolo za 450 dinarjev. Ker je bilo kolo dobro ohranjeno, je Klajnšek ponudbo sprejel, tembolj, ker je prodajalec izjavil, da je pripravljen vzeti za enkrat samo 200 dinarjev, ostanek pa Klajnšek lahko odplačuje v tedenških obrokih. Klajnšek je segel v žep in izročil tujcu 200 dinarjev, ta je pa planil na kolo in z vso naglico odpeljal naprej. -o- Širite in priporočajte liti "Amerikanski Slovenec!" iN! AMERIKANSKI SLOVENEC Sreda, 18. septembra 1940 Amerikanski Slovenec |?rs» in najstarejši slovenski j list v Ameriki, t Ustanovljen leta HIL ) Ichaja vtak dan raz uri nedelj, ponedeljkov in dnevov po praznikih. Izdaja In titkii EDINOST PUBLISHING CO. Naslov uredništva in nprav«; 1849 W. Cercnak Rd., Chicago , Telefon: CANAL 5544 Za celo leto Za pol leta _ Za četrt leta Za Chicago, Kanado in Bvropo: Z« celo leto______$6.00 Za pol leta ___3.00 Za četrt leta_________ J.75 Posamezna' številka____— 3*c The first and the Oldest Slovene , Newspaper in America ^ Established 1891 Issued daily, except Sunday, Mof-day and the day after holiday«, Published by i EDINOST PUBLISHING CO. Address of publication office* 1849 W. Cermak, Rd., Chicago Phone: CANAL 5544 Subscription H For one year------ For half a year ____ For three months__ 2.50 1.50 Chicago, Canada and Europe: For one year----■■■„........-.$6.00 For half a year ..........—.........— 3.00 For three months _ 1.75 Single copy Dopisi važnega pomena za hitro objavo morajo biti poslani na uredništvo *»nj dan in pol pred dnevom, ko izide list. — Za zadnjo Številko v tednu je čas dk> četrtka dopoldne. — Na dopise brez podpisa se ne ozira. — Rokopisov ured-niltvo ne vrača. Entered as second class matter, November 10, J925 at the post office at Chicago, Illinois, under the Act of March 3, 1879. 'in' .........................................................in............... ...........in. urn..................i........ ................................................................................. Boj za troje vrat v Sredozemsko morje ker da ne gre, da Italija pri tem prekopu ne bi imela prav nobene besede. Če se bo temu odločnemu vojskovodji posrečilo izvesti ta, drugi del načrta za zasedbo vseh sredozemskih vrat, je zazdaj seveda še nemogoče prav odgovoriti, ker so takšne stvari v zvezi še z drugimi dogodki, ki se danes odigravajo v Evropi. Na tretjih, ne dosti manj važnih vratih, v Dardane-lah pa naj bi se pojavili Rusi. Del evropske politične javnosti misli, da so zadnji ruski koraki na evropskem vzi19-du, zasedba Besarabije in važnih pomorskih oporišč ob izlivu Donave, prvi korak k uresničenju tega ruskega eilja. t Politični preroki napovedujejo, da bo Rusija s svojo dru-$5.00' go nogo v doglednem času stopila v Bolgarijo, odkoder bi 2 sn se že zelo približala svojemu končneipu cilju. Zelo težko pa si je zamisliti, da bi to storila v sporazumu s kako drugo evropsko državo, ker gotovo nobeni ne gre v račun, da bi se morala odpovedati svojemu vplivu in seveda tudi svojim velikim koristim, ki bi jih imela od važnih prometnih zvez skozi te kraje. Ta ugotovitev govori za to, da si je Rusija zamislila uresničenje tega svojega načrta na lastno pest, brez sporazuma z drugimi evropskimi državami. Vsi takšni pomisleki pa pravijo, da v novo preurejeni Evropi, če do nje pride, skoro gotovo ne bo zavladal na Sredozemlju blažen in toliko zaželjeni mir, pač pa bi nastala nova, morda celo krvava tekma za to, katera od tistih držav, ki bodo odločale v novi Evropi, bo imela več besede v tem delu sveta, kjer si svoj življenjski prostor zamišlja toliko narodov. Tako bo v nekem oziru postala nova Evropa spet stara, ker bojev potem gotovo še ne bo za vselej konec, le tekmeci bodo morda drugi, kakor pa so zdaj. ■ ** % t 1 i 1 "k'i' ** ^ smo pozneje videli, kako jc enkrat v Borovnici res ena krava poginila, ker je v de-teljno škodo zašla, sem pa taco hitro poganjala krave mimo detelje, je ni smela niti vgrizniti ne. Ta vožnja v Cleveland me je pa tudi zelo spominjala 11a raše potovanje v .domovino pred dvemi leti. Sedež sem imela prav takp nekako kakor tistikrat in ko sem po vagonu pogledala, sem kar mislila, da bodem tam spredaj ugledala Mrs. Prisland s hčerko, Mrs. Šlosar na drugi strani Mrs. Majcen in Mrs. Leno-šek pa na desno od mene. težko mi je bilo umeti, da ni tam. V Elkhartu je vstopila gospa ki se je vračala iz svojih počitnic proti domu v New Jersey. Prisedla je poleg mene in kmalu začela pogovor IZ OBALE ZLATIH VRAT SE OGLAŠAJO San Francisco, Calif. Koncem avgusta smo imeli r tukajšnji naši cerkvi krasno 40 urno pobožnost. Pobožnosti so se vršile v vseh treh jezikih, namreč v slovenskem, hrvatskem in angleškem, tako da je bilo vsem ustreženo. Zelo lep je bil zaključek v nedeljo večer s procesijo po cer-kjer so male deklice v belih 0'blačilih trosile cvetice pred Najsvetejšim. In pa lepo petje je bilo na koru. Oltarji bili krasno okinčani in ne-lučk je gorelo na njih. V cerkvi je bilo isti večer 0-paziti mnogo hrvatskega 11 ar o da., oziroma Dalmatincev. Eno žalostno dejstvo je, da je več naših slovenskih družin razkropljenih tu po mestu, pa se nikoli ne prikažejo k naši med katerim mi je povedala, | cerkvi, niti ob največjih praz- MED CL.EVELANDSKIMI SLOVENCI Zopet rija za besede, Ameriki. Cleveland, O. Mary Blai je otvorjena kampa-razširjenje slovenske slovenskega tiska v Večino sem priprav- ljena rade volje kaj storiti v ta namen, in tako sedaj ko je kampanja za nove naročnike za Novi Svet v teku, sem se znajdla med Slovenci v Cleve-landu. Sicer se mi zdi to najtežje delo na svetu, toda, veselje ki ga imam, ko dobim novega naročnika, ta mi po plača trud. Mislim si zopet je malo storjenega za slovenski daljši živelj v Ameriki. V sredo 11. sept. sem se odpravila proti Clevelandu, sicer s težkim srcem, ker nisem vedela, kaj mi bode agitacija prinesla bode vspeh ali ne. Ko sem se spravila na vlak mi je te težke misli kmalu pregnala neka ženska in porter La Sallske postaje. Ta ženska je imela tri kovČege in en zavoj, kate- Po nepričakovani sklenitvi premirja med Francijo in Nemčijo ter Italijo, je svetovno časopisje objavilo najrazličnejša ugibanja o tem, kam bo po tem porazu Francije usmerjen glavni napad. Nekateri z gotovostjo trdijo, da ni treba pričakovati drugega kot takojšen nemški napad na Veliko Britanijo, to se pravi najprej na njeno evropsko otočje. Drugi menijo, da se mora prej razčistiti položaj na jugovzhodnem koncu Evrope, kjer čakajo rešitve mor da njo manj pereča vprašanja, tretji pa so šli pri svojih prerokbah celo tako daleč, da so napovedali že kar konec vojne v Evropi. Zdaj še ni mogoče trditi, kdo od teh ima prav. Ko se te njihove napovedi niso hotele kar tako uresničiti, so prišli na dan z drugimi, češ, morda bodo pa te držale. Tako so z vso prepriČevalnostjo začeli kazati na tiste točke, na katere bo neposredno naperjen vojaški nastop v bližnji bodočnosti. Pravijo, da gre vse "po določenem načrtu" in da zazdaj še ni na vrsti končni napad na Anglijo pač pa le zasedba najvažnejših treh točk, ki tvorijo vrata v Sredozemsko morje. In kakor kažejo zadnji dogodki, utegnejo ti napovedovalci le imeti v neki meri prav. Položaj je seveda tak, da ena sama evropska država tega ne more doseči, vsaj neposredno s svojo lastno vojsko ne. Zato je bil — tako razlagajo nekateri — za izvedbo tega velikega načrta, ki tudi nujno spada k toliko napovedovani novi ureditvi in novemu redu v Evropi, potreben dogovor k sodelovanju tistih držav, ki nameravajo gospodovati nad to "prerojeno in preurejeno" Evropo. Del evropske in tudi druge svetovne javnosti je prepričan o takšnem dogovoru, čeprav je misel nanj precej drzna, vsaj v tem primeru, če naj bi do tega dogovora prišlo med tremi, državami: Nemčija Italijo in Rusijo. Če naj bi bil narejen res kakšen tak način za zasedbo vseh treh glavnih vrat v Sredozemsko morje, Gibraltarja, Sueškega prekopa in Da'rdanelskih ožin, potem naj bi bilo to delo porazdeljeno tako, da bi vsaka navedenih držav opravila svoj del skupne naloge. Dritgi pa so trdno prepričani, - in ^ ^ temu lzro to je po zadnjih dogodkih v Evropi tudi dosti bolj verjet- da jm je zneael v vlak no — da Rusija ne misli izvesti svojega dela te naloge po dogovoru z Nemčijo, namreč da bi zasedla Dardanele ali si vsaj priborila svoboden izhod skozi ta vrata v Sredozemlje, pač pa na svojo lastno pest. To naj bi bilo le uresničenje ruske večstoletne težnje. Naj že bo kakor koli, dejstvo je, da so vse te tri najvažnejše točke Sredozemlja postale takorekoč istočasno ogrožene, pa naj bi si jih rad polastil ta ali oni. Preden bi bila vojna v Evropi tudi zares končana, naj bi Gibraltar, Suez in Dardanele dobili nove gospodarje. Najnovejša usmerjenost vojaških operacij kaže, da boj tudi res gre v to smer. Nemci naj bi zavzeli od kopne strani Gibraltar, ker je na kakšen uspešen nastop njihove mornarice zazdaj precej težko misliti. Italijani naj bi se z vso silo vrgli na Suez, na vzhodu pa naj bi Rusi uresničili svojo večstoletno željo in si priborili Dardanele. Zadnji dogodki kažejo, da je bil morda res zasnovan tak velikopotezen načrt, čeprav morda ne po skupnem dogovoru med temi tremi. Nemci so po porazu Francije zasedli vso zahodno francosko obalo do Pirenejev, kjer po nepotrjenih poročilih zbirajo močno svojo vojsko, kljub temu, da jih na tej strani od juga prav gotovo nihče ne ogroža. Morda bo pa le res, da nameravajo v sporazumu s Španijo prodreti po španskih tleh do najmočnejše pomorske'trdnjave v Evropi, do Gibraltarja in ga iztrgati Angležem iz rok. Kako velika izguba M bila to za Veliko Britanijo, je odveč posebej povdarjati, saj so se stekali dozdaj ogromni milijoni in milijarde v angleško blagajno samo od visokih taks, ki so jih morale plačevati tuje la:-dje, če so hotele skozi to važno morsko ožino. Itali jo tudi že dolgo boli, da mora odštevati visoke vsote, če hoče s svojimi ladjami vzdrževati redno trgovsko zvezo s svojimi vzhodno afriškimi posestvi. Zdaj, ko je italijanska Severna Afrika dobila močnega moža v osebi, iz Abesinije dobro znanega maršala Grazianija, napovedujejo neizprosne napade od italijanske strani na Suez, Ona je že sedela v vagonu, ko je porter prinesel prva dva kovčega. Takoj pri vstopu v vlak je zaklical "anybody looking for number 5? .To je bila namreč njegova številka, katero ji je izročil, ko mu je kovčega v varstvo izročila. Takoj se je ženska oglasila: Yes, I am looking for No. 5, ptravi, tisto so moji kufri. Porter jih spravi vse štiri na police, in potem je pa seveda čakal na napitnino. Ženska je pa tako zavervano Čitala časopis, kar nič ni vedela kaj porter še tam stoji. Pa se porter oglasi na vso moč glasno : "anybody looking for number 5? pa vse tiho. Nekaj je za- bentil, pa je šel ven. Cez nekaj časa je spet prišel še dvakrat in vedno klical if anybody is looking for number five, toda kar nobeden se ni več menil zanj. To je seveda povzročilo dosti smeha v vagonu med sopotniki, toda ta skopa žena se ni niti obrnila v nobeno smer od časopisa. Slednič ji je u-službenec vrgel še en hud pogled in zaloputnil z jezo vrata železniškega voza. Ko smo se peljali skozi Indiana Harbor, so se videli dimniki tam-kajšnih tovarn, ki so valili dim iz sebe, da je bilo vse črno v okolici in dasi to ni v lepoto nje, vseeno človeka bolj veseli gledati v valeči se dim, kakor pa v tisto mrtvaško zapu-ščenost, katero smo bili primo-rani opazovati toliko let ko se ni delalo. Tudi v Gary, Ind. se je videlo, rekla bi na tisoče av tomobilov okrog tovarn, ki so čakali na svoje lastnike da jih zvečer po delu, popeljejo domov. Teta Neža so mi prišli na misel, ko sem ob železniški progi opazovala veliko množino bezgovih jagod. Moje teta so tudi imeli pri hiši bezgov grm. katerega so tako skrbno negovali in varovali, kadar pa je imel kaj prida jagod, so jih pa skuhali v bezgovo žganje. Tudi na mojem obisku tam pred dvema letoma so mi ga ponudili, češ, "Micka le vvze-mi le. je ni boljši stvari, če kaj po "želodcu črviči." Zato sem si sedaj mislila, to bi moja .teta znali porabiti vso to stvar. da se vrača iz Kalifornije. N»i mogla dovolj prehvaliiti to 0-pevano deželo, tudi San Francisco, kjer je dom naše Bare. je vključila v pohvalo. Dalje se je sukal pogovor o vojni in o delavskih irazmerah, o katerih se je izrazila: delo se sicer nekaj lažje dobi, vedno več ljudi je zaposlenih, toda še vedno je mnogo ljudstva brez dela, je rekla, ker bodem pozneje o tem pisala, sem zato prav dobro proučevala te razmere in sem prišla do pre pričanja, da ker delodajalec še vedno lahko izbira med delavstvom, zato tudi izbira le najboljše in jim ne da plačila za delo razmeram potrebno ker ,če ti ne boš delal za to plačo, liode pa drugi. Meni so pa prišle tem na misel besede, ki jih je zaklical veliki mož in prijate": delavska, papež Leon XTTJ; "Sramotno in nečloveško je, ako kdo ljudi zlorablja kot blage za dobiček ter ji1. 110 ceni višje, kakor toliko, kolikor premorejo s svojimi mišicami in močmi Pa — prav tako je menda danes, če proučujemo delavsko vprašanje. Ko sem se vsedla na vlak v Chicagi, je lepo solnce sijalo, toda skozi Indiano so pa že kopičili oblaki, v Elkhartu je pa že dež pršil. Skozi mimo leteči vlak so se širne poljane videle kakor preproge zelenega mahu in finih trav, posejane z biseri padajočega dežja. Iz narave se je razločno videla prva jesen. Na drugem travniku sem pa zopet videla se skupaj pasti, konji in prašiči. Kar smešno je bilo, ko je konj nekaj poskočil, kot bi se hotel splašiti, a prešič pa tekel pred njemu, čim bolj je tekel tembolj je bil pod konjskim kopitom. Na takle način so mi ure na vlaku kaj hitro minile, predno sem vedela, smo že bili na Cle-velandski postaji. Dež je pa lil, kot iz škafa. (Dalje prihodnjič) TA PA JE KORAJŽNA! Na vso moč sem se čudila, ko sem videla iz vlaka, kako so se lepe krave pasle v visoki detelji. Nam otrokom niso nikdar mama pustili pasti živino v detelji, so rekli preveč detelje je škodljivo za krave in ko Bloomington, 111. — Neka deklica, po imenu Phyllis Moore, je pokazala, da nič ne verjame na staro praznoverje. Slučaj je hotel, da je v petek, 13. dneva v mesecu, obhajala ravno svoj 13. rojstni dan. Da to "nesrečo" še poveča, je deklica priredila party, na kate-1 1 = 1 t nikih ne, ali pa o' priliki 40 urne pobožnosti. Posebno sedaj, ko imamo tako lepo petje v cerkvi, dotični ne vedo, kaj zamudijo. Kako krasno je slišati lepe Marijine pesmi, ki nam vzbujajo spomin na našo milo domovino in naše lepe krasne cerkve na hribih, ka mor smo zahajali k različnim pobožnostim in na božja pota. Na primer Sv. Križ v Loški dolini, N,ova Štifta pri Ribnici, Brezje, Sv. Jošt nad Kranjem in drugi taki kraji. — Pokojni bivši župan ljubljanski Dr. Ivan Tavčar je sicer napisal, da cerkve na naših hribih in holmcih so znamenja sužnosti. Toda, naj se še tako trudijo naši takozvani prosvitljeni 've-leuredniki,' da bi naše ljudi odvrnili proč od vere, lepih spominov na naše lepe božje hrame, kjer smo preživeli mlada leta, tega nam ne morejo nikoli izbrisati iz naših src. —Lepi so spomini na otroška leta. Še čisto malo se spominjam, ko sem šel prvič v cerkev z mojim že pokojnim starim očetom. Dasiravno so težko hodili, pa so me vendar s sabo vzeli. To sva maširala iz Hriba pa na Tabor k sv. maši. Č. g. Vodušek se zelo trudijo, da bi bilo v vsem zadovoljstvo. Sami poučujejo cerkveni zbor in zelo lepo nam izpred oltarja razlagajo pomen in zgodovino cerkvenih praznikov in drugih različnih pobožnosti, — Zadnje čase je bilo več faranov poročenih v naši cerkvi. Naj omenim le eno poroko, ki se je vršila s sv. mašo in sicer na soboto, ko je bila v teku 40 urna pobožnost. Kako ganljivo je bilo videti novopo-ročenca stati pred oltarjem,na katerem je bilo izpostavljeno Najsvetejše in oltar tako krasno okrašen. Ganljivo je bilo videti, ko so med sv. mašo pristopili k sv. obhajilu ženin, nevesta, tovariš in tovarišica. Ženin je sicer irske narodnosti, Joseph Casadely, nevesta pa naša prijazna Miss Agne& Rauh. Da sta novoporočenca globoko verna, je doy;az, da Dogodki med Slovenci pO Ameriki Mr. Anton Tomšič v Chicagi Chicago, 111. — Mr. Anton Tomšič iz Strabane, Penna, je nas zadnji teden obiskal y spremstvu Mir. in Mrs. Andreja Hochevarja iz Jolieta. Mr. Tomšič je naš navdušen in a-gilni zastopnik v Strabane. Med potjo je obiskal tudi Jo-liet, kjer si je ogledal glavni urad KSKJ in njen novi dom in druge zanimivosti. Obiskal je tudi Lemont in si ogledal nov samostan. Nakar se je u-stavil v Chicago na potu v Waukegan, kjer se je udeležil konvencije JSKJ. kot častni delegat. Hvala za obisk in še nas posetite! sta med oklici vedno pristopala k ,, obhajilni mizi pri naši slovenski maši. Nevesta je rojena na našem lepem sloven-(Dalje na 3. str.) rega je povabila ravno 13 gostov. Poroke v Pueblo Pueblo, Colo. — Dne 7. septembra sta bili v naši cerkvi Marije Pomagaj poročeni dve sestri, hčerki Mr. in Mrs. Anton Pritekel, obe poroki sta se vršili obenem. Tako se je poi'očil Mr. William Jeršin z Miss Rose Pritekel, Mr. Albert J. Krepenc pa z Miss Valeria I. Pritekel. Cerkev je bila polna sorodnikov obeh parov in faranov ter prijateljev, kajti starši ženinov, kakor tudi nevest, so zelo priljubljeni med nami. Slavnostno kosilo je bilo na domu nevest na farmi. Oba para sta se podala na že-nitovanjsko potovanje v Kalifornijo. — Prijatelji jim želimo srečne vrnitve ter jim obenem častitamo in želimo obilo božjega blagoslova v novem stanu! — So tudi naročniki vseh naših listov. Obisk iz Chicage v Kanadi Sudburg, Ont., Canada. — Miss Helen Vick 4z Chicago, 111., se je mudila minuli teden na obisku v Sudburg, Ont. Canada. Bila je gost pri družini K. Kazimir Foys. —r- Ko si je ogledala naše takozvane "Nickel City" in kamenito okolico, se je podala v Montreal, Quebec. — Vsi njeni prijatelji ji želimo mnogo razvedrila na potovanju po Kanadi ter srečnega povratka v Chicago. — Pa še pridi Miss Helen! Nesreča z avto Pueblo, Colo. — Tukajšnja rojakinja in naročnica našega lista Mrs. Rose Adamich je bila oni dan povožena od avtomobila. Sedaj se ji stanje boljša in ji vsi želimo skorajšnjega popolnega okrevanja! Slovesna poroka Cleveland, O. — Dne 2. septembra se je vršila v cerkvi sv. Lovrenca v Newburgu slovesna poroka jolietskega or-ganista in tukajšnjega rojaka Toneta Rozmana ter njegove zaročenke gdč. Terezije Ko-dek. Poročal ju je jolietski g. župnik Rev. M. J. Butala med peto sv. mašo, pri kateri sta asistirala Rev. Kuzma, pomožni župnik iz Jolieta in Rev. J. Slapšak, pomožni župnik cerkve sv. Lovrenca v Newburgu. Za priče sta pa bila Mr. Anthony Golobitch in njegova soproga iz Jolieta. — Bilo srečno. MARIKINA ZMOTA (Mttropolitan Newipaper Servic«) Napisal: Edgar Rice Burroughs as bohgdu came upon the ftjantic battle he sa,v/tarzan overwhelm' ed and matjika fighting to aid him. Ko je opica Bpghit prišla na mesto boja, jc videla Tarzana premaganega in -Mariko, ki se je borila, tla mu pomaga. . ____________.________ the huge ape dashed in and wrenched tarzan from the terrified pirates. Z veliko silo jc močna opica iztrgala Tarzana iz rok prestrašenih razbojnikov. then he grabbed at marika. since she wast&gzafs's friend, he'd save' her too. Nato je opica Boghu segla z roko še po Marikl, da pomaga še njej, ker jo je smatrala za Tarzuuovo prijati- ,mistaking his gesture for hostility, dron/e her pa6ge% at the bbvst..( Toda Marika ni razumela opičje pomoči. zato je namerila svoj nož proti opici lioghu.. Breda, 18. septembra 1940 AMERIKANSKI SLOVENEC Btraa ft ' Zapadna Slovanska Zveza DENVER, COLORADO Naslov in imenik glavnih uradnikov UPRAVNI ODBOR: Predsednik: Leo Jurjovec, 1840 W. 22nd Place, Chicago, 111. \ Podpredsednik in mladinski nadzornik: G$o. J. Miroslavich, 3724 Williams St., Denver, Colo. I 2. podpredsednik: Frank Primozich, 1927 W. 22nd PI., Chicago, 111. II Tajnik: Anthony Jeršin, 4825 Washington St., Denver, Colo, [i Blagajnik: Michael P. Horvat, 4417 Penn. St., Denver, Colo. 1 Vrhovni zdravnik: Dr. J. F. Snedec, Thatcher Bldg., Pueblo, Colo. NADZORNI ODBOR: Fredsednik: Matt J. Kochevar, 328 Central Block, Pueblo, Colo. 2. nadzornik: Mike Popovich, 9510 Ewing Ave., So. Chicago, I1L 3. nadzornik: Jo« Blatnik, 2609 E. Evans, Pueblo, Colo. POROTNI ODBOR: N Predsednik: Frank Glach, 1036 E. 77th St., Cleveland, Ohio. 2. porotnica: Johanna V. Mervar, 7801 Wade Park Ave., Cleveland, O. S. porotnik: Peter B. Golesh, R. D. No. 2, Box 143, Sandy, Utah. 4. porotnik: Joseph Skrabec, 412 W. New York Ave., Canon City, Colo. 5. porotnik: Frank M. Tomsic, 903 W. 6th St., Walsenburg, Colo. URADNO GLASILO: "Amerikanski Slovenec", 1849 W. Cermak Rd., Chicago, III Vse denarne nakaznice in vse uradne reči naj se pošiljajo na glavnega tajnika, vse pritožbe pa na predsednika porotnega odbora. Prošnje za sprejem v odrasli oddelek, spremembe zavarovalnine, kakor tudi < bolniške nakaznice, naj se pošiljajo na vrhovnega zdravnika, Z. S. Z. se priporoča vsem Jugoslovanom, kakor tudi članom dru- J 1 grih narodnosti, ki so zmožni angleškega jezika, da se ji priklopijo. < N AZIJSKI UJETNIKI IZ URADA GL. PREDSEDNIKA ZSZ. tešž Skupina nemških vojakov, ki so bili ujeti od Angležev. Kakor kaže njih smehljaj, morajo biti popolnoma zadovoljni s svojo usodo. Morebiti zato, ker je vojna končana, kolikor nje zadeva. Prva ali vzhodna armada je do zadnjega meseca zelo slabo napredovala. V mesecu juliju in avgustu smo napredovali samo za 46 članov(ic). K sreči imamo v svoji sredi nekaj zavednih društev, katera delujejb nja to v tej pomembni mladinski kampanji, da bi rešili čast svojega društva in čast prve armade. Ako-ravno imamrt na vzhodu veliko število mlačnih društev, v kljub temu sem jih z veseljem sprejel pod zastavo svoje armade v upanju, da bodo gotovo sodelovali z menoj. Morebiti se nisem motil. Društva, katera so do danes zelo malo ali pa sploh nič naredila za dobrobit mladinske kampanje, imajo še vedno skoraj 4 mesece časa, da si zaslužijo svojo predpisano kvoto in tako rešijo svojo dolžnost napram društvu in Zvezi potom te kampanje. Sramotno in poniževalno se čutim jaz, ravno tako se morate počutiti vi, dra-gi (mi sobratje in sosestre spadajoči v prvo armado, "ko beremo in zasledujemo poročila poveljnika druge armade, George J. Miro-slavich-a, pod katerim vodstvom članstvo tako lepo napreduje in nas potiska vedno bolj in bolj nazaj v močvirje. Cas je, da se jim postavimo v bran. Skrajni čas je, da jim pokažemo, da se mi ne bojujemo z marelami. Vsako društvo spadajoče pod moje okrilje naj gleda na to, da bo pošiljalo od sedaj naprej mogočne bombe, v obliki prošenj, proti zapadu, da tako ustavimo pohod zapadne armade proti našim zakopom. Poprimimo se dela vsi skupaj in potisnili jih bomo nazaj v skalnato gorovje, kamor spadajo. Ako ste z menoj, ako'vam je kaj ležeče na tem, cla bo Zapadna Slovanska Zveza dosegla svoj cilj ob zaključku te velike mladinske kampanje, potem je vaša dolžnost, da greste nemudoma na delo, da tako pokažete našemu sovražniku na zapadu, da imamo tudi mi rudečo kri v naših žilah. Kakor hitro dobim poročilo za mesec september, hočem poročati in označiti delovanje posameznih, društev v teku zadnjih treh mesecih. Upam, da bodo imena društev, od katerih sem pričakoval lepe napredke v tej kampanji, da bodo ta društva zavzemala častno mesto v mojem prihodnjem poročilu. Štejem si pa v prijazno dolžnost, da označim že danes ime enega društva katerega sem ustanovil pred kratkim v Lockportu, 111. Ime tega društva je "All Saints Lodge No. 56". V kljub temu, da ima to mlado društvo veliko takozvane "konkurence", na društvenem polju, v kljub' temu so letos že napredovali za 41 članov(ic). Le tako naprej bratje in sestre, vaše dobro delo vam bo stotero poplačano. Vprašajmo se, kaj je pa vendar vzrok da to društvo v kljub vsem zaprekam tako lepo napreduje? Glavni vzrok tega lepega napredka je ta, ker se uradniki in članstvo omenjenega društva zavedajo svojih dolžnosti, ker so uradniki in članstvo v srcu prepričani, da zastopajo eno najbolj solventnih bratskih organizacij, pred vsem pa, ker so pripravljeni vedno in vsaki čas žrtvovati čas in delo za napredek in procvit Zapadne Slovanske Zveze. Da', pred kratkim sem posadil šibko drevesce v Lockportu, katerega tamošnji vrtnarji pridno in vestno zalivajo. Jako lepo se to drevesce razvija in prepričan sem, da se bo v doglednem času razširilo v orjaško drevo. Vsa čast in priznanje predsedniku, Frank Bradach-u in tajniku, Frank Spelich-u, kakor tudi drugim uradnikom in celokupnemu članstvu za njih požrtvovalno delo. Kakor sem že preje omenil na tem mestu, društvo "All Saints" ima v svoji sredini thdi članstvo, katero z veseljem sodeluje z društvenimi uradniki v tej kampanji. Med članstvom, tako mi je bilo poročano, sta se do sedaj najbolj odlikovala, sobrat John Kolenc in sobrat John Glavan Sobrat John Kolenc, kateri je zelo delaven na društvenem polju, je imel in deloval vedno z svojim sotrudnikom ali partnerjem v osebi John Glavan. V imenu celokupnega članstva Zapadne Slovanske Zveze se omenjenim sobratom kakor tudi uradnikom omenjenega društva prav iz srca zahvalim za njih uspešno bratsko dele in želim, da bi tudi v bodoče skupno delovali za napredek in naraščaj naše mogočne bratske organizacije, Zapadne Slovanske Zveze. " Na ostala društva, spadajoča v prvo armado, pa še enkrat apeliram, da stprijo vse kar je v njih moči, da dosežejo svojo predpisano kvoto do zaključka letošnje kampanje, katera je posvečena naši mladini. Z bratskim pozdravom, LEO JURJOVEC, gl. predsednik. OFFICE OF SUPREME M. D. WSA This is to advise the membership o^-The Western Slavonic Association that I will be out of the City for about 10 days. I expect to leave tomorrow for the Mayo Clinic where I intend to do a little post graduate study and incidentally take my daughter who is entering one of teh nurses training school. Hoping that my absence does not cause too much inconvenience to the membership. * • Respectfully, J. F. SNEDEC, Supreme M. D. -0-- JUVENILE DELEGATE REPORT Only two lodges reported to date in response to a request that the secretaries submit a detailed report of the new members taken in .since July 1st, 1937, the proposers of same and the juvenile to whom the credits will be given. All other lodges are again reminded to please forward such report' as soon as possible to the Supreme Juvenile Supervisor at 3724 Williams, Denver, Colo. Due to the lack of interest and cooperation in this matter, ,a decision iiad to be made that each lodge must handle t'lie juvenile delegate situation itself. The lodge juvenile supervisor and the secretary will be'responsible to .maintain, an accurate record of the credits and to whom issued in their respective lodges. The proposers of members, and the juveniles who arc candidates in the Juvenile Delegate Contest, should check up with the lodge officers to see if jthe records are correct in their favor. St. Martins Lodge No. 1, of Denver, Colorado, reports the following: Rose Plutt has 58 credits and is thereby assured of being a juvenile delegate. Mary Jane Grande has Wcredits, La Verne Kadnuk has 13 credits and Robert Tron-tel has 2 credits. Anthony Jersin (adult) has 8 credits which he will turn over to some worthy juvenile. We know the above named also have credits coming in lodges No. 7 and 41 of Denver, but reports from these two lodges are forthcoming. Three Star Lodge No. 33, of Chicago, 111., reports the following: Leo Jurjovec, Sr., has 86 credits which he states will be given to or divided between juveniles of Chicago Youngsters who prove themselves worthy by interest and work for the WSA. Frank jurjovec has 37 credits, Joseph Primozich has 34 Frank Primozich has 14, Jerome Arp has 6, IDonald Poldon has 6, Catherine Prencil has 4, Mrs. Ladstatter and J. Petrovich each have 3, Anna Harcj. Wanda Guiiowski, Alice Kdsmerl, Ilc'nry Sajbvee, "Sam Shenlzes and Theresa Zupančič each have two; those having one credit each, arc: Louis Andrcjasich, Robert Banich, Dorothy Bibich, Joseph Cerjak, Mary Fabian, Emily Foys, Dorothy Gallis, Frank Gorki's, Elsie I-Iarej, Irene Horwath, Martin Horwath, Kenneth Klaczynski, Edward Koren, Robert Majcen, Bcrnice Marley, Frances Marley, Mary Mladic, Mary Persa, William Reich, Helen Roblek, George Si-mec, Clare Vrasich, Rose Zalig and Frances Ziebert. The report of No. 33 did not specify which of the foregoing members were adults or juveniles, nor were any juveniles mentioned as candidates for juvenile delegate. There is still plenty of time for new candidates to enter this contest. 5G credits (50 new members, either adult or juvenile, who pay at least one year's premium) are needed in order for a juvenile to officially becomc a juvenile lelegate to the convention at Chicago in 1941. The proposer of a new member is entitled to a credit. If an adult member is the proposer, he or she may give the credit to any juvenile of his or her choosing.. If a juvenile is the proposer, he or she may keep the credit or give it to other juvenile in the same, lodgfe who is in the contest striving to accumulate the required 50 credits. The proposers must notify the lodge juvenile supervisor or secretary which juvenile is to get their credits. These two lodge officials will keep an_ accurate record of the credits and to whom issued, making regular reports to the Supreme Juvenile Supervisor who will publish the results of the contest in the official organ. We know positively that many WSA children throughout the country would like to become delegates to the convention. It would be a thrill of a lifetime and an experience that would be beneficial in many ways, and it would never be forgotten. It is a fact that very, very few children can go out by themselves and work to get the necessary 50.credits in this contest, so it is up to the adults to give them a hand. Pick out a certain child belonging to our juvenile department in your city and resolve that you are goiiig to help the youngster get a free trip to Chicago next year. Or maybe you can step out and get a few members to help along some of the children who atready have some credits in the contest. Surely if a child has some credits, it shows that ie has been working, is interested and anxious, then this ambitious child should 'ie helped. Perhaps you want your boy or girl to go. Speak to some of your fellow members arid ask them to assist you in sending your child to the convention. We are sure if everyone will try to carry out the foregoing suggestions here will be many happy children that wilt be forever grateful to you. It will also mean that we will hold a large, successful juvenile convention. fyow, let all of us get behind the Juvenile Department 100 percent. There ts a great deal bach one of us can do for this vital part of our organization, and it requires only a little effort and little sacrificc. The writer believes that greater success can be brought about if the members would consult the juvenile supervisor of-their lodge and discuss way and means of juvenile affairs. Volunteer to cooperate with the supervisor in all juvenile matters. Speak amply about juvenile matters, at the .meeting's and wherever you have an opportunity, Boost it to the sky, for it deserves to be made known to everybody everywhere. The year 1940 is expected to be the greatest in juvenile progress we ever enjoyed. To do this, however, more and more of us must becomp juvenile conscious. (The juveniles who obtain 50 credits in the delegate contest will have their pictures in the Fraternal Voice if a photo is sent to the FV editor.) IZ SLOV. NASELBIN (Nadaljevanje s 2. strani) skem hribu, ne pa kot so ljubljanski škof prevzv. Dr. Rož-man zapisali v enem slovenskem ljubljanskem listu, da je to "kranjski grič." Tu ni ne duha o kakem griču, pač pa lep del mesta, kjer imajo Slovenci svoje skromne domove. In kot so pred kratkim Father Am'brožič pisali v Amer. Slovencu, da Slovenci lepo zadovoljno žive. Torej, kadar bote mil g. škof Rožman zopet prišli sem, bote morali na zagovor (?), kje je "Kranjski giič." Še celo narava je nam naklonjena, ker nam nikoli ne pošlje megle, medtem ko so drugi deli mesta, kjer stanujejo takozvani "boljši" sloji vedno obdani z meglo. Dasiravno je poteklo že par mesecev in je bilo naznanjeno v vseh slovenskih listih o smrti mojega dobrega prijatelja Marko Nemanič-a, doma iz Božakovega, na Dolenjskem, naj še jaz malo o njem omenim. — On je bil menda še eden izmed tistih redko živečih, ki so se precl 40. leti naselili v tisto usodno Rajsko dolino v severni Californiji. — Kadar je bil blagopokojni malo bolje razpoložen, pa smo ga še malo podražili: No, povejte, kako 3'e bilo v Rajski dolini. Pa so nam začeli, razlagati, češ, zemljemerec je samo zemljo meril, Martin Kon-da je pa samo pisal, nobeden nam pa ni hotel nič gotovega poveclati in tako smo živeli v neki negotovosti. A, ko smo pa dobili suknjo pokojnega Rev. Jerman-a in pa konjička ob potoku, se pas je vseh lotila nezadovoljnost in tako smo se razšli in zapustili omenjeni kraj. Torej imenovanima novopo-ročencema želimo obilo božjega blagoslova. Mojemu dobremu pokojnemu prijatelju Marko Nemanič-u pa večni mir v pravi Rajski dolini na višavah! J. B. -o- FRIDERIK BARAGA (Dalje) Ko je bil Baraga na Dunaju, proč od svoje sestre Amalije, mu je postala druga mati. Ljubezen do Amalije je v svojih pismih večkrat izrazil. Da je bila ljubezen med Friderikom in Amalijo brez čutne primesi, se razvidi že iz tega, ker je ni spremljala prav nobena ljubosumnost, ko mu je Amalija sporočila, da se bo poročila z Jožefom Egidijem Gresslom. Dunajsko življenje Baragu ni prijalo. Avgusta, leta 1917 je obolel, rojaka Lužar in Kavšek sta ga peljala k usmiljenim bratom. S temi prijatelji je bil deloma skupaj na stanovanju, sicer se je pa na Dunaju večkrat selil. Oskrbe kot jo je imel pri Dolinarjevih, ni mogel najti nikjer več. ljivo, da se mu je srce hitro trgalo od Anice. Pri njegovi zaroki sta bili torej odločali hvaležnost in pa misel na bodočo gospodinjo, bolj nego srce. Njegov dnevnik ni imel prav nič zaznamovanih onih srčnih čutil, ki so tako svojstvena zaljubljencem, ker je pač že kot visokošolec znal krotiti svoja čustva. Ko je Baraga dokončal svoje študije na Dunaju, se mu je od pirala sijajna bodočnost. Kol izšolan jurist, bi bil lahko postal slaven advokat, ali neprekosljiv risar, do česar je imel še naj^e veselja. Ali, če bi se bil posveti" politiki, bi bil kot veleposestnil lahko postal član dunajskega dr žavnega parlamenta in če bi mu vse to ne prijalo, bi se bil lahko posvetil kmetijstvu; saj ko je izročil sestri Amaliji in je ona Baraga je že zgodaj začel pa- dala posestvo v najem je dobi- VELIKI USPEHI S SOKOM PODLESKA Kakor poročajo z Duoaja, je nemškim gojiteljem rastlin s sokom podleska uspelo doseči veliko rast topolov. Drevesa, ki so jih obravnavali s ;tem sokom, rasejo tudi na slabih tleh tako hitro, da je mogoče njih les uporabiti že po dveh letih. Donos je na hektar po novi metodi šestkrat tako velik kakor donos gozdnega lesa. Nemške oblasti, mislijo sedaj na to, da bi zemljo, ki ni za drugo uporabna, na sadile s topoli, les teh dreves pa bodo uporabljali za izdelovanje celuloze. --o- Nesrečen padec Na potu iz Anskega vrha je padel v globino in se nevarno poškodoval po nogah in rami 50 letni zidarski mojster Franc Kune iz Celja., Morali so ga spraviti v celjsko bolni-co. t IZ URADA VRHOVNEGA ZDRAVNIKA ZSZ Članstvu Zapadne Slovanske Zveze se naznanja, da bom odpotoval v Mayo Clinic, kjer nameravam študirati kakih 10 dni v nadaljnih študijah, kamor bom obenem tudi popeljal mojo hčerko, ki misli vstopiti v šolo bolničark. Upajoč, da moja odsotnost ne bo povzročila prevelikih ne-prilik članstvu, ostajam Vam udani, \ J. F. SNEDEC, vrhovni zdravnik. SEE THAT EVERY CHILD IN YOUR COMMUNITY BECOMES A MEMBER OF THE WSA. POSLUŠAJTE vsako nedeljo prvo in najstarejšo jugoslovansko Radio uro od 9. do 10. ure dopoldne na WGES postaji, 1360 kilocycles. HIŠA NA PRODAJ Proda se, zidana hiša, 9 sob % vsem opremljena. Poleg je šest lot obdelane zemlje, v. lepim vrtom in dosti sadja Mrs. Frances Roitz, 1203 Cy press St. Pueblo, Colo. ziti sam nase in je vsako svojo nepremišljeno napako v svojem dnevniku odkritosrčno priznal: "Previdno počakaj s svojo sodbo o ljudeh in rečeh. Ne izreči je takoj po prvih vtisih! Kadar se mi duša bavi z drugimi, mislim, da mi nastane v srcu praznota, ki jo morem izpolniti le s tem, da se dvigne v mislih k Bogu in njegovi večni ljubezni." Tako je tožil Baraga svoji sestri. Bil je vedno vznemirjen, da ji ne izkazuje dovolj bratovske ljubezni. Hitro je zorel v Bogu. Baraga je imel zaročenko, Dolinarjevo Anico. Bil je uver-jen, da ga Bog kliče v zakon, ker so mu tudi družinske razmere tako kazale. Na Dunaju se mu začel porajati drugačen, še vse lepši življenski načrt. Baraga se je seznanil z "apostolom Dunaja" sv. Klementom Dvora-kom. ; V svoj dnevnik je zapisal 12. junija, 1817: "Bil sem pri Hof-bauerju." Brž nato pa je zapisal: "25. julija sem opravil dolgo spoved. Ta dan mi mora ostati v vednem spominu zaradi nedopovedljive milosti, katero mi je Bog podelil." Pod Dvorakovim vodstvom je Baraga vedno bolj prevzemala misel, da bi se kot duhovnik vsega dal Bogu, a se tej misli še ni popolnoma udal, saj je še 31. ok-;obra, 1819 zapisal v svoj dnevnik: "Danes mi je prijatelj Bau-gartner z vso odločno zatrjeval, da Netti Anica ne bo nikoli moja žena, jaz sem pa še z večjo odločnostjo trdil nasprotno. V nekaj letih se bo pokazalo, če Bog da, ima prav ali ne." Baraga je pa imel nezlomljivo moč volje. Ob njegovem grobu mu je dejal njegov prijatelj Ja-ker: "Ni bil eden od tistih, ki se mudijo samo pri praznih domišljijah in sanjajo ter letajo od rožice do rožice, ki pa nikoli ne najdejo in sploh ne vedo, kaj bi radi. Naš škof se je ukvarjal le s tem, kar je stvarnega. Kadar se je pa za kaj odločil, se je tega lotil s tako silo, da ga ni mogel nihče od namere odvrniti." Ko v svojem pismu imenuje Amalijo "duša mojega življenja .'in veselja," je samo po sebi um vala letne najemnine 600 zlatih goldinarjev. Zato vsoto se je one čase kupilo že lepo malo posestvo. A Baraga je imel vse bolj vzvišene namene. Kje je Baraga črpal moč, dr je v svojem življenju izvršeVa tako veliko reči, nam bo vedno uganka, ako ne pripoznamo, da je bilo že v zgodnji njegovi mladosti zasidrano vse njegove stremljenje v naelnaravi. Velikega junaka se je Baraga izkazal, ko se je vrnil iz dunajskih šol in se je sredi avgusta, 1823 napotil po Stritarjevi ulici proti Dolinarjevi hiši in je moral sporočiti profesorju in njegovi hčerki, za kateri stan se je odločil. Dolinar je bil globoko veren in pameten mož, pred njim Baragi ni bilo težko, Anica pa je ob odpovedi trpela veliko dušno bol, ko ji je povedal, da bo stopil k oltarju—brez nje. (Dalje) NAZNANILO IN PRIPOROČILO CLEVELANDČANOM! Kakor je čitateljem tega lista in Novega Sveta znano, je od 1. septembra naprej otvor-jena tretja letna kampanja za razširjenje družinskega mesečnika "Novega Sveta." Ker baš v Clevelandu je središče Ameriške Slovenije in ker ravno sedaj "Novi Svet" objavlja zgodovino elevelandskih Slovencev in njihovih ustanov je "Novi Svet" odločil, da bo v tem času elvignil svojo kampanjo za svoje razširjenje baš v slovenski metropoli v Cleve-žindu. Načelnica zbora "Vitezov in Princezinj" "Novega ''MIMIIMfiMMlfMJMifM DENARNE POŠILJATVE v Jugoslavijo so bile doslej redno dostavljene in se ie vedno dostavljajo, dasi so kake zakasnitve v takih zmedah možne. Denarna nakazila nakazujemo potom navadne pošte, za kar veljajo spodaj navedene cene. Nakazujemo pa tudi potom zračne pošte zakar je treba dodati k pošiljatvi 30c. Za brzojavna nakazila pa je treba dodati k pošiljatvi $1. Naše nove cene za pošiljanje denarja v stari kraj so: ZA JUGOSLAVIJO: Za 100 Din..............$ 2.25 Za 200 Din.............. 4.20 Za 300 Din.............. 6.00 Za 400 Din...:.......... 7.80 Za 500 Din.............. 9.65 Za 1000 Din.............. 19.00 Za 2000 Din.............. 37.00 ZA ITALIJO: Za 50 Lir..............$ 3.15 Za 100 Lir.............. 5.80 Za 200 Lir.............. 11.25 Za 300 Lir.............. 16.65 Za 500 Lir............. 27.50 Za 1000 Lir.............. 54.00 Za 2000 Lir.............. 107.00 Radi praktičnosti izplačil prosimo pošiljatelje, da pošiljajo nakazila v ravnih svotah, to je ravno po 100, 200 in 300 dinarjev. Pri višjih svotah damo še poseben popust. Izplačala v dolarjih zdaj ni mogoče nakazovati. Posiljatve naslavljajte na: JOHN J ERIC H « Sveta" Mr$. Mary Blai, se je radi tega odločila, da bo osebno vodila to kampanjo nekaj tednov med slovenskimi rojaki v Clevelandu, njega predmestjih ter drugih sosednjih bližnijh naselbinah kot Bar-berton, Lorain, itd. Mrs. Mary Blai, je obenem pooblaščena, da sprejema tudi naročiiino za list "Amerikanski Slovenec," kakor za "Novi Svet" — zastopala bo oba lista in vsi naročniki in prijatelji obeh listov so uljudno prošeni, da ji pri tem delu vsestrarisko pomagajo, da bo njena agitacija dosegla svoj namenjen usp^h. Vsem jo najtopleje priporočamo, da ji gredo na roko itt ji pomagajo pri tem požrtvovalnem delu. Uprava "Am. Slovenca" in "Novega Sveta" Stran 4 AMERIKANSKI SLOVENEC Sreda, 18. septembra 1940 WXKWOOOOOiKMJOOOOWKK^^ SRCE V OKOVIH ROMAN - NAPISAL MIRKO BRODNIK i &OOOOOOOQOOO&OOOQO 0<>00<>0<>0<>00<>0 STRAŠNO MAŠČEVANJE Petnajsto poglavje DOMA Poldne je zvonilo v trški cerkvi, ko je ustavil pred notarjevo hišo avto, ki se je z njim pripeljala Zora s svojim sinčkom. Mati jo je opazila skozi kuhinjsko okno. Pohitela je ven in jo objela. Potem je vzela Marka v naročje. "Tako je bled . . "Bolan je bil revček," je rekla Zora. "Prav nevarno. Zato sem ga pripeljala sem. Zdravnik je rekel, da bi mu koristila izprememba zraka," je pristavila. To je bila majhna laž, a odločila se je za njo, da je ne bi mati preveč izpraševa-la. Ni ji hotela odkrivati vsega, kar jo je težilo. Toda mati je takoj opazila, cla ni več tista, kar je bila nekoč. "Tudi ti se mi ne vidiš zdrava . . ." je rekla skrbno. "Kaj ti je?" "Nič," je odvrnila. "Samo utrujena sem. Za otroka sem se tako bala. Vse noči sem bedela ob njegovi posteljici." Pobožala ga je. Malček se je ljubeče stisnil k njej. Potem je hotela obrniti pogovor na drugo plat. "Kje je oče?" "Vsak trenutek mora priti iz urada. Poldne je že. Vesel bo, ko vaju vidi. Pojdimo no v hišo." Zora je poslal šoferja v trg, da spravi tam avto v garažo. Potem je šla za materjo v kuhinjo. ."Se zmeraj sama kuhaš?" jo je vprašala. "Še zmeraj. Za dva res ni vredno plačevati kuharice. Saj ni tako hudo. Samo zdaj v tej vročini..." In začela ji je govoriti o svojih težavah. Zora se je bolestno smehljala. Ce bi primerjala svoje križe z njenimi . . . Potem je vprašala po Veri. "Čakaj*," ji je rekla mati. "Tamle na omari je njeno pismo. Včeraj mi je pisala. Preberi ga. Tudi tebe nekaj omenja." Zora je vzela pismo in ga naglo preletela. Vera je pisala takole: Draga tetka! Povedati vam moram, da se prihodnji četrtek poročim z Vinkom. Srečna sem, da še nikdar tako. Dobro službo ima v Ljubljani, da bova lahko živela brez skrbi kakor dve ptičici. Ce bom le utegnila, pridem v nekaj dneh na obisk, če ne, mi pa morate obljubiti, da pridete na poroko in tudi stric. Zora mi nič ne piše. Ne vem kaj je z njo. Skrbi me. Rada bi z njo govorila, pa ne vem, kje. Ce pride kaj domov, mi pišite. Na Kregarjev dom ne bi rada šla zaradi njega . . . In tako je bilo vse pismo. Ko ga je Zora prebrala, se je skoraj oddahnila. Dolgo je iskala človeka, ki bi se mu lahko izpovedala. Čeprav ji je bila zdravnikova tolažba dragocena, ji je bila vendar premalo. Prevelika je bila razlika med njima, preveč tuja sta si bila. In nenadoma jo je obšla nepremagljiva želja, da poišče Vero in se z njo pogovori. Dobra ji je Vera, več kakor prijateljica, več kakor samo se-strična. Več tudi kakor mati, si je rekla. "Kaj počne tvoj mož?" Materine besede so jo prebudile. "Saj je malo doma," je trpko odvrnila. "Ves dan je v Ljubljani in se peha za denarjem. Na domače skoraj ne misli." "Zora!" Obrnila se je k materi. "Zora, ti nisi srečna. Povej, kaj te boli?" 1 "Nič, mati," je tiho odvrnila. Da bi se umaknila njenim izprašujočim pogledom, se je ozrla proti oknu. In tam je zagledala očeta, ki je .pravkar stopil skozi vrtna vrata. Zadovoljen je bil videti in srečen. Zabolelo jo jc. Vse je srečno, le ona ne, le njo tepe usoda. In zakaj ? Ker je ljubila, preveč ljubila. "Poglej, oče gre." Stopila je k vratom in mu pohitela naproti. Od presenečenja je debelo pogledal. "Ti tu, Zora? In niti pisala nisi nič. Ali si malega pripeljala s seboj?" "Seveda," je rekla. "V kuhinji je pri materi." Kar odrinil jo je in stopil v kuhinjo. Obraz se mu je veselo raztegnil. "Glej, glej, kakšen korenjak je! In šele dve leti bo imel. Zdaj ti prav zamerim, da ga nisi že prej nikoli pripeljala." Sklonil se je in ga dvignil k sebi. Malček je bil ves preplašen in skoraj na jok mu je šlo. Dolga pot, ki je ni bil vajen, po šele prestani bolezni, ga je utrudila. In same tuje obraze je videl okoli sebe. Mati je pozabila na kosilo. Neprestano se je ukvarjala z vnučkom. Kar ločiti se ni mogla od njega. "Mama!" Malček je zagledal Zoro na pragu. Izvil se je notarju in pohitel k njej. Oklenil se je je okoli kolen. Vzela ga je v naročje in ga obsula s poljubi. Notarka se je med tem spomnila kosila. Pol ure nato so sedli za mizo. Po kosilu je Zora poklicala šoferja in mu naročila, naj odda na pošti brzojavko, ki jo je bila napisala. V njej je obvestila Vero, da je doma in da jo čaka. Popolne niso šli' nikamor. Marko je spal. Zora pa je skoraj ves čas prebila na vrtu. Proti večeru se je vrnil šofer z Veri-nim odgovorom. Sestrična ji je javila, da pride z zadnjim večernim vlakom. Ob devetih. Zori se je zjasnil obraz. Ni mislila, da bo Vera tako hitro prišla. Le še nekaj ur... O pol devetih je sedla v avto in se odpeljala na postajo. * Ko je Vera zagledala Zoro, ki ji je samo nemo stisnila roko se je skoraj prestra- silci * "Zora, kaj ti je?" "Pekel je, Vera," ji je rekla kar naravnost. "Danes kolnem trenutek, ko sem pristala, da postanem njegova žena. In pri tem še ne vem, ali. . ." Odmahnila je z roko. "Pustiva zdaj. Doma ti vse povem." Po večerji, kjer je notarka pokazala vse svoje kuharske zmožnosti, se je Zora izgovorila, da je utrujena. Šla je v svojo sobo. Hotela je čimprej govoriti z Vero. (Dalje prih.) -o- Vsak teden en dopis, naj bo geslo vsake naselbine. Svoji k svojimi Slovenci, slovenska društva in slovenska podjetja, naročajte svoje tiskovine vedno le v slovenski tiskarni. — Naša tiskarna izdeluje vse tiskovine za posameznike, društva in druge, LlCNO in POCENI. TISKARNA AMERIKANSKI SLOVENEC 20 letni Ivan Kneževič iz vasi Ugaraka pri Slavonski Požegi je imel po smrti svoje matere žalostno življenje. Njegov oče Milan se je drugič poročil in mačeha je neprestano zmerjala in preklinjala svojega pastorka. Poleg tega se je še oče udal pijači in vsak večer, ko je prišel hudo pijan domov, je prišlo do grdih prepirov. Večkrat se je Ivan zatekel k svojemu staremu stricu, bratu rajne matere. Ta ga je vedno znal potolažiti, da se je spet vrnil domov in trpel naprej. Pred par dnevi je nastal tako hud prepir, da je bil Ivan ves iz sebe. Njegov oče je dvignil pest proti njemu in mu pljunil v obraz, nato je z vso silo zaloputnil vrata in šel spat v posteljo. Ivan je šel v drvarnico, vzel tam sekiro in se ves razjarjen podal v očetovo spalnico. Oče, ki je bil pijan, je že zaspal in močno smrčak Ivan je zamahnil s sekiro in v silni jezi razbil očetu glavo. Oče je bil takoj mrtev. Nato je Ivan bežal k svojemu stricu in mu vse povedal. Stric je takoj hitel k ubitemu in poklical zdravniško pomoč, ki pa je bila zastonj. Ivan se je sam naznanil policiji; -o- SNAŽILCI NAOČNIKOV Niki očesni zdravnik poroča na podlagi svojih opazovanj, da imajo kratkovidni svoje naočnike običajno bolj očiščene nego daljnovidni, ljudje, ki imajo od starosti ali od mreile slabe oči. Vzrok za to bo v tem, da opazijo kratkovidni tudi brez naočnikov vsako nesnažnost na steklih, ker so jim oči ustanovljene pač na bližino. Daljnovidni pa brez drugih očal nesnažnosti na steklih ne vidijo ali pa le nepopolno. Pisano polje J. M. Tnmk MATERE VEDO, koliko pripomore telefon, da se ohrani družina zdrava in srečna, gospodinjstvo pa v dobjem stalnem redu. Kateri drugi pomočnik služi tako dobro in stane tako malo 1 ILLINOIS BELL TELEPHONE COMPANY plsf .-t.. Naravnajte radio 11a "The Telephone Hour" vsak ponedeljek ob 7. zvečer, poletni čas. WMAQ NOVE SLOVENSKE Victor plošče iiiiiiiiimuiiiiiiiuiiimiiiiuiiiiminiz 1849 West Cermak Road, Tel. Canal 5544 Chicago, Illinois RCA VIKTOR družba je izdala te dni nekaj novih slovenskih plošč, med temi je tudi nekaj prejšnjih. Dobijo se za enkrat samo plošče, ki so navedene v tem seznamu. Viktor plošče stanejo še vedno 75c vsaka. Manj, kakor tri plošče po pošti ne pošiljamo. Sledeče Viktor plošče se dobijo: V-23001—POSKOČNA POLKA, LJUBLJANSKI VALČEK, Hojer Trio ............................................75c V-23002—LEPA JOSEFA, valček, TEREZINKA, Pevci Adrija in Hojer Trio........................................75c V-23007—SAMO DA BO LIKOF, EMPAJRIS, Pevci Adrija in Hojer Trio .............................................75c V-23013—KAR IMAM TO TI DAM, NE POZABI ME, polka. Hojer Trio....................................................75c V-23017—NE POZABI ME, polka, PO VALOVIH, valček. Hojer Trio....................................................75c V-23021—NOVOMEŠKI PURGARJI, koračnica, TRBOVELJSKA POLKA, Hojer Trio ............................................75c V-23029—DRUŠTVO KASTROLA, I. in II. del, Adrija pevci in Deichman bratu........................................................75c V-23030—JOLIETSKE DEKLICE, polka, LOVEC MAZURKA, Deichman brata .............................................75c V-23031—TONE S HRIBA, trumplan, KOROŠKA KORAČNICA, Deichman brata ....................................75c V-23032—ZELENI JURIJ, ŠTUDENTOVSKA, Adrija in Hojer Trio..........................................75c V-23033—DOMAČE VESELJE, VESELA POLKA, Adrija in Hojer Trio.............!..............................75c V-23034—MILKA MOJA, valček, VIPAVSKA POLKA. Hojer Trio ........................................................75c V-2303S—NAŠA NOČ, polka, KOKOŠJI PLES. Rudy Deichm an in njegov orkester....................75c V-23036—RUDI ANNA, trumplan, IGRAČKA POLKA. Rudy Deichman in njegov orkester..............75c K naročilu je pridjati potrebni znesek v Money odru, ali čeku in nasloviti na: Knjigarna Amerikanski Slovenec 1849 W. Cermak Road, Chicago, Illinois Dogodki med Rumunci so zelo značilni tudi za razmere, kakršne so v mnogih krajih med Slovani. Kar je dobila Rumunija po zadnji vojski od Ogrske, je rumunska zemlja z večinoma rumunskim prebivalstvom. V teku stoletij so se med Rumuni naselili Mažari in nekaj Nemcev, kakor so se Kočevarji naselili med Slovenci. Dalje so prihajali med Ru-mune mažarski in nemški uradniki, kakor med Slovence, Hrvate. . sploh v slovansko o-zemlje. Zdaj reklamirajo Mažari in Nemci to ozemlje za svojo narodno posest, in velik kos vsaj bodo morali Rumuni zapustiti. Naše amerikansko časopisje poroča, kako že zdaj odhajajo rumunski uradniki, učitelji, oficirji, toraj rumunska inteligenca. Ostanejo le rumunski kmetje, delavci. Kaj naj ti podvzamejo? Sicer se poroča, da se zbirajo v tiso-činah, da protestirajo zoper odstop ozemlja, ampak bodo težko kaj dosegli, ker nimajo zaslombe. Mažari in Nemci jo imajo, saj pridejo celo še v o-stalo rumunsko ozemlje nemški vojaki. Tako zdaj med Rumunci. Slika je do pičice podobna razmeram med Slovani. Ko je šlo za Koroško, so celo amerikanski in '"demokratični" izvedenci izjavili, da je slovensko prebivalstvo le kmečko in ne gre, da bi se nemška aristokracija in inteligenca dala kmečkim Slovencem. Aristokracija si je nekaj nakupila, uradništvo pa je bilo po avstrijskih praktikah Lam nastavljeno. In Koroška je šla, tako ali tako, do sto tisoč Slovencev je izginilo. Kdo se zmeni za kmečko in delavsko prebivalstvo? To je iz preteklosti. Kako zdaj? Kakor med Rumuni, je bilo tudi splošno med Slovani v prejšnji Avstro-Ogr-ski. Nekaj naseljencev, na-kupljeni aristokratje, nastavljeni uradniki, in "nemška posest" je bila sfiksana. Med Rumuni je že preobrat. Dva slučaja sta značilna. 1 N,ekaj Nemcev tam v Metliki menda je prav te dni zahtevalo od deželne vlade v Ljubljani, da morajo dobili nemške šole. V Ljubljani poznajo razmere, da gre le za nekaj otrok in še ti bodo le nemskutarski, saj imajo Nemci svoje šole. Ampak ti slovenski Nemci so leteli v Beograd. Well, tam čutijo, kako ostro brije zdaj nemški veter, in so rekli, da bodo želje upoštevali. Saj ne morejo drugače. Za vsakim Nemcem in nemškutarjem sto- ji zdaj vsa oborožena Nemčija. To ni noben špas. Ko bi se postavili v Beogradu po robu, kdo je za Beogradom? Praktično nikogar ni, morda sami bi bili, in še ti so razdvojeni. Ako bi danes ali jutri začeli Mažari in Nemci tudi v Jugoslaviji govoriti — tumunsko, kam naj se Jugoslavija zateče? Prej so se Srbi /saj zatekli v Rusijo, danes b: bilo tam težko kaj umevanja. Slučaj med Poljaki, zopet prav te dni. Prej je izgledalo, da bo še nekaj Poljske tudi od nemške strani. Danes izjavlja ista Nemčija, da je vsa Poljska — nemško ozemlje, ker odnekdaj je bilo med Poljaki nekaj N,emcev, ki so prihajali tja s trebuhom za knihom, in ti lačenbergarji naj imajo vse, Poljaki pa ničesar. Ali res niti — Rumunija ne bo odprla Slovanom oti ? Pa reci kako v prid kake slovanske edinosti, in Slovan te bo udaril po glavi. Pa h'apčujte! * V mesto Toronto v Kanadi imajo že vse pripravljeno za angleško vlado, kralja, urade. . . da se Anglija lahko preseli v Kanado. Kako je? Ali vidijo, "da bodo morali Evropo zapustiti in priti sem, ali je to le znak, da Angleži tudi v tem slučaju malo naprej mislijo, kakor so vedno znali in gledali skozi dilco, kakor pravimo. Pravijo, da je le za vsak slučaj. Vsekako grize Hitler trd angleški oreh. 'širite amer. slovenca' DRAGINJA Vesti iz starega kraja naznanjajo, da draginja od tedna do tedna hujše pritiska. Z draginjo pa narašča potreba Zato bo vaša pomoč"v obliki denarne pošiljke še toliko bolj dobrodošla. Ako hočete, da bo vaša denarna pošiljatev v stari kraj zanesljivo in razmeroma hitro izvršena, jo naslovite na spodaj navedeni naslov. Naše nove znižane cene za dinarje in lire so sledeče: Za Din Din Din Din 100....$ 2.25 200.... 4.20 300.... 6.00 500.... 9.75 Din 1000.... 19.00 Din 2000. .. 37.00 Din 5000.... 90.00 Za Lir Lir Lir Lir Lir 50....$ 100.... 200.... 300.... 500.... Lir 1000.... Lir 2000.... 3.15 5.80 11.25 16.65 27.50 54.00 107.00 Pri višjih zneskih sorazmeren popust. — Nakazila po brzojavu stanejo $1 več. — V nakazilih se sedaj pošiljke ne morejo izvrševati. DRUGI POSLI Ako potrebujete iz starega kraja rojstni in krstni list, ali, ako imate kak drug važen posel s starim krajem, je v vašo korist, ako se obrnete na spodnji naslov: ( LEO ZAKRAJŠEK General Travel Service, Inc. 302 E. 72nd Street, New York, N. Y. Dr. Frank T. Grill ZDRAVNIK IN KIRURG, ordinira na 1858 W. Cermak Rd., Chicago, Illinois od 2. do 4 pop. in od 7. do 9. zvečer. — Ob sredah in ob nedeljah po dogovoru. Stanuje na 1818 W. Cermak Rd. Tel. v uradu CANAL 4955 — na stanovanju CANAL 6027 Učite se angleščine iz Dr. Kernovega ANGLEŠKO - SLOVENSKEGA BERILA "ENGLISH-SLOVENE READER" kateremu je znižana cena in stane samo: $2.00 Naročila sprejema Knjigarna Amerikanski Slovenec' 1849 W. Cermak Road. Chicago, Illinois