S V O BO D A
Naročnina za . člane Svobode letno . ..................Din J2■_
Naročnina za druge letno...................... < 3(,-_
polletno....................• ' * /s-.-
če triletno....................... 10■_
Naročnina za Ameriko letno ...................Dolar ]■_
Uredništvo in uprava za Jugoslavijo: Ljubljana, Palača Del. zbornice, Miklošičeva c. I. Za Ameriko: Chicago, 111. 3639 W, 26 Th. S t.
Edvard Simmel:
Kako si je človek ustvaril boga.
Verske predstave ljudstva niso večne. Na nje neprestano vpliva splošni kulturni razvoj. Da jih razumemo, moramo študirati gospodarski in zgodovinski razvoj. Verskih predstav nekega ljudstva ne moremo presojati, če se ne pečamo s splošnim razvojem, v katerem so ljudje dobili te predstave.
Tako se nam zdi oboževanje lune in solnca, živali, rastlin in kamnov, kult mnogoštevilnih božanstev naših prednikov le tako dolgo fantastično in težko razumljivo, dokler jih skušamo doumeti neodvisno od gospodarskega in z njim tesno združenega duhovnega razvoja človeštva.
Kakor hitro se nam pa to posreči, nam postane prej fantastično oboževanje čudovito priprosto in jasno.
Sledeče skice verskega kulta nimajo namena, da nudijo dokazilni material za neobstoj božanstva, temveč hočejo orisati razvoj verskih predstav v njihovi odvisnosti od gospodarskega iti zgodovinskega razvoja človeštva in tako pokazati njihovo zvezo s predstavami sedanjosti.
Človek se rad označuje za najpopolnejše bitje, za vladarja zemlje. Osnova za to mišljenje izvira iz časa, ki ga ne moremo datirati, iz časa. ko je človek iznašel orodje. Nikdar več potem ni moglo propasti človeštvo, odkar so ljudje z uporabo kamna izenačili nesposobnost roke, da zmečka neko trdno snov. Človek je ali s slučajno izkušnjo ali s premišljeno raziskavo vedno izkoristil novo pridobljeno znanje za to, da iz vsake stvari pridobi čim največ koristi. Od časa, ko je prvi človek ustvaril orodje, je človeštvo stalno množilo svoje znanje o bistvu stvari, zbolj-šavalo gospodarske razmere s praktičnim uvrednotenjein novega znanja in se na podlagi 'izpremenjenih gospodarskih razmer cd časa do časa socialno reorganiziralo.
Razlika med našo dobo in ono, ko je človek ustvaril orodje, je torej končno le v večji množini znanja, s katerim razpolagamo. Vsak napor, pridobiti si novega znanja in uvrednotiti to znanje, izvira iz vse življenje prevladujočega človekovega stremljenja, da si ohrani svoje življenje in da ga materialno in duhovno zboljša.
Poleg tega stremljenja, da ostane posameznik čim dlje pri življenju, se oni človek, ki je ustvaril orodje, bori tudi proti izumretju svoje prve socialne enote, takozvane horde. Ta boj izvira iz praktične izkušnje, da more posameznik le s podporo svoje horde braniti svoje življenje, da pomeni oslabitev skupine ogrožanje vsakega posameznika, in da smrt enega člana pomeni oslabitev skupine. Na podlagi te izkušnje vidimo.
kako ljudje one dobe skušajo telesno in duševno moč vsakega posameznega člana horde ohraniti vsej skupini tudi po njegovi individualni smrti in tako združiti v en rezervoar življenjske energije vse življenjske sile živečih z življenjsko silo umrlih članov horde. Enkrat nastala življenjska sila naj ostane trajna last horde. V ta namen poskušcna sredstva so kal tega, kar imenujemo verski kult. Ker je vsak verski kult poskus za izrab-ljenje svetovne energije za zadovoljitev človeških želja in ker je te poskuse napravil najprej človek dobe, ko je bilo iznajdeno orodje, moramo skušati ugotoviti, kake predstave o smrti in življenju je imel človek one dobe.
I. Bogovi divjakov.
1. Misli primitivnega človeka o življenja in smrti.
V tem poglavju podani oris temelji bistveno na Jean Capartovem spisu »Totemizem« (Briissel 1905. Mirch & Tron).
Primitivni človek je definiral življenje kot gibanje, kateremu stoji nasproti smrt — to je trajna negibljivost. Svoje tovariše je opazoval v stanju trajne in popolne negibljivosti (po smrti). Imeli so oči, ušesa, roke. noge kakor prej, niso pa mogli gledati, poslušati, tipati, teči. Na zunaj ni bilo opaziti nobene temeljite izpremembe. Torej so morali ti tovariši na katerikoli nepoznan način izgubiti svojo gibalno silo. Na podlagi tega dejstva je moral človek priti do naziranja, da sestoji njegova osebnost iz dveh faktorjev: iz telesa, ki se sam brez sebe ne giblje, in iz sile, ki to telo giblje.
Primitivni človek si je skušal predstavljati to silo. Ker je bila v telesu, je morala biti manjša nego telo. katero je gibala. Ker je človek poznal le ljudi in živali kot bitja, ki so bila sposobna sama po sebi, da spravijo v gibanje negibljive stvari, je morala ta nepoznana sila imeti človeško ali živalsko obliko. Človek je torej prišel do naziranja. da je mal človek v čoveškem telesu vzrok gibalne sposobnosti. Ta mali človek, ki ga danes imenujemo duša, je po primitivnem naziraniu odločal o življenju in smrti. Ako je trajno zapustil telo. je to pomenilo smrt telesa. Ako se je »mali človek« čez nekaj ur povrnil v telo, je človek med njegovo začasno odsotnostjo zaspal.
Še pri današnjih divjakih v Avstraliji je prepovedano odnesti spečega z njegovega mesta ali njegov obraz s čimurkoli napraviti tako, da se ne bi spoznal več. ker bi ga duša pri svojem1 povratku v niej pripadajoče telo ne bi mogla najti ali spoznati Nobenega dvoma ni bilo o tem. kako izgleda »mali človek« v človeku. Popolnoma je bil podoben telesu, v katerem je prebival; to je dokazovalo snidenie lastnega »malerra človeka« z onimi od znancev med spanjem telesa (t. j. v sanjah). Ker ie primitivni človek sanjal tudi o davno umrlih, ker ie torei mislil, da se ie sestal z njihovo dušo, je bilo jasno, da »mali človek« ni bil podvržen nobeni smrti.* Ker kljub napetemu opazovanju umiraiočih niso mogli nikdar videti »malega človeka«, duše. da bi zapust;la telo. je morala imeti ta dar. da se ie napravila nevidno. Na podlagi predstave, da gibania liudi in živali, vode in ognja, trav in dreves novzročaio samostojne sile. oride primitivni človek do svetovnega nazora, ki se približuje moderni ideji vseduševnosti.
* H. Cunow citira v svojem delu »Izvor vere« Angleža Hovvitta. ki poroča o nekem svojem razgovoru z nekim Kumaj-Avstralcem. »Ko spim, grem v dalj njo deželo, vidim druge ljudi, vidim in govorim z onimi, ki so že davno mrtvi.«
samo da si primitivni človek ne predstavlja velike, vse pronicajoče življenjske energije, temveč enormno število posameznih sil v človeški ali živalski obliki, ki kakor sunek vetra v morju trave ali v stepi za nekaj časa da.io gibanje nekemu pojavu, da ga puste potem brez življenja.
le sile si predstavlja primitivni človek kot pojave večne trajnosti s sposobnostjo nevidnosti. S tem so ustvarjeni za kasnejšo predstavo o bogu važni pojmi nevidnosti in večnosti.
2. O krvi.
Pri svojem iskanju bistva življenja in smrti, v svojem trudu najti »malega človeka« v človeku, življenjsko silo, je primitivni človek ugotovil, da mora pri teh skrivnostnih pojavih' imeti važen pomen kri. Ta rdeča tekočina, ki je tekla iz rane človeka ali živali, je potemnela in se je strdila, kakor hitro je življenje zapustilo ranjenčevo telo. Iz tega opazovanja je sledilo, da se življenjska sila, duša poslužuie krvi za izvajanje svoje delavnosti v telesu. Ako je duša zapustila kri, je prenehala teči in se je strdila.
Naziranje, da je duša v krvi, se še danes v marsičem zrcali, tako n. pr. v pripovedkah o pogodbah s hudičem. Tako pogodbo s hudičem podpisujejo vedno s krvjo. V krvi je vsebovana duša. Hudič drži torej človeško dušo s krvnim podpisom. Moderni človek se boji piti kri. Judom .ie predpisan poseben način ubijanja klavne živine, da se izognejo vsakemu izlivu krvi. V sv. pismu, v 3. Mojzesovi knjigi, 17. poglavje beremo: »In kdorkoli — bodisi od hiše Izraela ali tujec, bi užival kri, proti temu bom obrnil svoje obličje in ga bom iztrebil iz njegovega ljudstva. Kajti življenje telesa je v krvi.«
Naslednja poglavja nam bodo pojasnila, iz kako prastarih nazorov izvira želja po uživanju krvi. Današnji" človek ne želi piti človeške krvi. Običaj piti božjo kri — v obliki obhajilnega vina — pokaže, da je bilo to nekdaj drugače.
3. Strah vred smrtjo.
Naši današnji otroci nočejo ničesar vedeti o smrti. Potem ko so se kakorkoli srečali s smrtjo, priznajo, da odrastli umirajo, odločno pa zanikajo, da bi mogla smrt dohiteti otroka. Če bi bili mi tako grozoviti, da bi jim povedali, da lahko umro vsak trenutek, bi jih spravili v blazen strah.
Primitivni človek ni otrok. Njegova izkušnja ga je izučila, da bo lahko živel lepo število let, ako ga ne dohiti nesreča. Ker pa današnji divjaki Avstralije in Afrike zahtevajo od svojega čarovnika ali duhovnika, da jih obvaruje pred izgubo življenjske sile ali da to silo potegne iz sovražnikovega telesa, ker skrbno pazijo na to, da niti najmanjši del njihovega telesa — las, noht — ne pride v roke drugega človeka, ker iz istega razloga goreče čuvajo svojo lastnino, svoje ime, da celo svojo senco, si moramo misliti, da je imel primitivni človek naravnost otroški strah pred tem, da nenadoma izgubi svojo življenjsko silo. Vedno se moramo zavedati tega strahu pred smrtjo, če hočemo razumeti sredstva, ki jih je primitivni človek uporabil, da obvaruje in podaljša svoje življenje in življenje svoje socialne enote. Strah pred izgubo življenjske sile, boj s smrtjo je gonilna moč verskih običajev.
4. Življenjska sila in podaljšanje življenja.
Novo znanje o življenjski sili se je zdelo človeku kot sposobno sredstvo za napoved boja smrti.
Ker je imel človek življenjsko' silo samo v živem telesu, si je lahko prilastil življenjsko silo sočloveka s tem. da je živega pojedel. S tem nikakor nočemo reči, da so se kjer- in kdajkoli ljudje radi odkritja življenjske sile odločili, da postanejo Ijudcžrci. T^emveč v to jih ie prečesto silila beda in stiska.
Praksa slučajnega ljudožrstva je torei že morala obstojati. Vzpodbudo je dobila z novim znanjem, da življenjska sila žrtve prehaja v življenjsko silo živih in da v njih nadaljuje življenje. Svojo žrtev so si naravno izbrali v nekoristnih članih horde, v starih možeh.
(Dalje prihodnjič.)
Dr. Avgust Forel:
Človek in mravlja.
Leta 1901 je izšel francoski roman »L'homme fourmi« liana Rynerja ' v Parizu: vila je nekega moža na njegovo željo spremenila za leto dni v mravljo. Po preteku leta obžaluje mož svoj povratek v človeško družbo. Kajti mravlja je mnogo socialnejša nego človek in »socialen« pomeni isto kakor »etičen« — etičen napram družbi, v kateri živimo.
Vsako socialno življenje je samo po sebi višje nego individualno življenje. Enotnost krepi; živa narava dokazuje to.
Na kaki podlagi temelji socialno življenje mravelj? Jajčna celica vsake mravlje se lahko razvije bodisi s tem. da jo oplodi semenska celica (po pravilu) ali da je ne. V drugem slučaju ne pride iz jajčeca nobena mravlja, temveč bela ličinka brez nog, oči in tipalk. Njo mravlje-delavke skrbno pitajo, da zraste, se prelevi in končno izpremeni v bel. mravlji sličen mešič. Tu že lahko ločimo tri ali štiri polimorfne, med seboj zelo razlikujoče se oblike: samico, ki ima navadno krila, samca, ki ima tudi običajno krila, d e 1 a v c a, ki je vedno brez kril in v o j a k a z veliko glavo. Šele potem zlezejo tri ali štiri vrste otrok istih staršev iz mešičje kože kot dorastle mravlje s krili ali brez njih. Šele potem se nauče druga drugo spoznavati kot pripadnice iste kolonije in se socialno ljubiti, dočim druga živa bitja, predvsem mravlje drugih kolonij večinoma sovražijo. Spoznavajo se s svojim topokemičnim duhom tipalk, ki so zvezane z možgani. ki nastanejo šele v mešiču.
Pri mravljah vlada ženski spol. Delavci in vojaki so otroci samic. Samci so zelo nesposobni in neumni, imaio zelo majhne možgane, ne delajo. se izven gnezda ne spoznajo in so v bistvu oplodilni aparati.-Večinoma umro takoj po združitvi, dočim lahko samice in vojaki žive po več let, samice včasih celo 12—15 let.
Mravlje imajo socialen želodec ali golšo, s katero hranijo vso družbo vštevši zalogo ličink. Samo primitivne mravlje dajejo svojim ličinkam umorjeni plen, ki ga lahko same požirajo. Pri enkratnem ženitbenem poletu po zraku oplodi samico za vse življenje po več samcev zaporedoma. Ti imaio namreč v svojem zadku semensko mošnjico, ki varuje za več let nešteto semenskih celic. S tem lahko svoja jajčeca varčno neprestano oplojajo.
Pri mravljah je 5 poddružin, 250 rodov in nad 7500 vrst, ras in varietet, ki so jih doslej popisali. Vsaka od približno 4500 strogo ločenih vrst ima svoje posebne, nenavadno različne, toda za vsako instinktivno podedovano fiksirane običaje. Komaj zleze iz svojega mešiča in se malo utrdi, že izvršuje mravlja svoje socialne poklicne dolžnosti, ne da bi se jih individualno naučila. Po različnih duhovih, ki jih je najskrbneje preiskovala Adela Fielde, razlikuje tovarišice svojega mravljišča od »sovražnikov« drugih kolonij iste vrste.
Na instinktivni podlagi polagoma nastale in od milijonov let sem vedno bolj fiksirane najdemo pri mravljah po vrstah in rodovih: tkalce, mesarje, pastirje, zidarje, izdelovalce lepenke, graditelje, cest, peke, gce-jitelje gob, zbiralce zrn ali kosce, različne odlične dojilje, vrtnarje, voj-ščake, pacifiste, roparje sužnjev, tatove, morilce in lenuhe (toda nobenih profesorjev, govornikov, bahačev, birokratov, špekulantov, oderuhov, kapitalistov itd.).
Velika variabilnost njihovih instinktov, vsestranska sposobnost njihovega prebavljanja, veliko število njihovih vrst, njihovo dolgotrajno življenje, relativna stalnost njihovih naselbin in njihova razširjenost skoro po vsej zemeljski krogli daje mravljam socialno silo, ki jo imajo le deloma in zelo pogojno druge socialne živalice kakor termiti, ose, čebele itd. Po pravici pravijo Brazilijanci, da so mravlje resnične vladarice nad Brazilijo.
Žuželke in sesavci izvirajo iz mezocoične ali sekunderne periode ' geologije. Vendar se je pri človeku v nasprotju z-mravljo precej enakovredno razvil mož z ženo. Dočiin je podedovani socialni nagon mravelj dovoljeval njihovim kolonijam, da žive v čudovito urejeni in organizirani anarhiji (brezvladju), v najlepši slogi in ljubezni, brez vladarjev, brez vlade, brez voditeljev, brez policije in brez zakonov, smo mi ljudje za to popolnoma nesposobni in radi zapademo nazaj v banditstvo; to nas pa zopet kmalu spravi pod eno ali drugo oblast. V tem leži človeška tragedija, ki se je v naši zgodovini tisočkrat ponovila. Toda lahko in ^ora postati drugače!
Prepiri in vojne med različnimi kolonijami mravelj ne bodo nikdar mogle prenehati. Zakaj to? Ker so njihovi nagoni in njihove reakcije na vonj pregloboko dedno fiksirane, ker je število vrst in njihovih specifičnih razlik neskončno veliko, ker so vse mravlje mnogo premajhne, da bi mogle, tudi če bi hotele, stvoriti mednarodno zvezo na zemlji, končno in pa predvsem zato, ker razum in vsa duša absolutno majhnih, čeprav relativno velikih možganov mravlje nista sposobna pojmiti, kaj naj bi bila zemeljska krogla in mednarodnost.
Mi ljudje imamo veliko napako, da merimo vse po svojem kopitu. Mnogo živali nas lahko osramoti, bodisi s svojimi požrtvovalnimi družinskimi čuvstvi kakor nekatere opice in papige, ali s svojimi kolektivnimi socialnimi čuvstvi kakor mravlje in termiti. Mnogo bi se morali od njih učiti, da sami sebe zboljšamo, da bi pobijali svoje strašne naravne nagone, mesto da jih negujemo z vojnami in alkoholizmom. V naravi naj bi povsod skrbno študirali dobre vzglede, ki nam jih dajejo poedina in v skupinah živeča bitja. Istočasno bi se morali učiti zaničevati in ogibati se slabih vzgledov, t. j. nesocialnih ali neetičnih.
Ne-pozabimo, da mi veliki ljudje šele 400 let po zaslugi Kolumba in Galileja približno jasno mislimo o obliki naše zemejske krogle in da še davno nismo internacionalni. Pri mravljah je izključeno vsako pismeno,
celo vsako antensko sporočilo. In kljub temu stoji socializem mravljišča visoko nad vsemi našimi družabnimi oblikami posebno v pogledu složnega socialnega dela, enotnosti v delu in požrtvovalnosti poedinca za družbo. Kdor enkrat s potrebno vztrajnostjo (več ur) in pazljivostjo opazuje roparski pohod amaconske mravlje ali zopetno gradnjo razdejanega mravljišča, ne bo več dvomil o tem. Odkod ta razlika nam v škodo?
Izvira odtod, da je človek po globoko v možganih zasidranem, podedovanem nagonu egoistično, individualistično, strastno, ropa, — vlade — maščevanjaželjno, ljubosumno bitje, ki bolj ali manj stremi po tem, da svoje soljudi tiranizira, izkorišča in drugače zlorablja, da ob vsakem času sam svobodneje uživa. S podzavestno slepoto spregledamo svoje strasti in napake, dočim jih pri svojih soljudeh povečujemo. Resnično mislim jaz. cta so socialni nagoni mravlje mnogo modrejši nego oni, ki si jih lahko pridobi bomo sapiens (današnji normalni človek) pri vseh tradicijah, knjigah in najboljši vzgoji. Bratje se prepirajo in pobijajo med seboj, zakonci delajo isto; morilcev ni nikdar primanjkovalo. Redko morejo trije ali štirje ljudje skupno v trajni slogi živeti; laži, prevare, hinavščine so. čeprav podzavestno, pri najboljših kristjanih na dnevnem redu. Neumnejši kradejo, premetenejši si znajo dobiti predpravice.
In vendar so ljudje, posebno ženske, ki se žrtvujejo za družabni blagor. Ali to so izjeme, ki se jih večinoma prezira in preganja.
Kaj moremo storiti, da postanemo mravljam podobnejši in da pri tem ostanemo ljudje? Tragični dogodki svetovne vojne in njej sledečih socialnih vojn so menda sposobni, da nam dajo misliti in da iščemo socialne rešitve na podlagi treznega znanstvenega premisleka.
Človeška sposobnost spopolnjevanja (kultura).
O zgodovini pračloveka ne vemo ničesar; pri njem lahko samo slutimo neko duhovno sposobnost, ki je enakovredna oni danes najnižjih živečih ras: divjakov Avstralije, Vedov na Ceylonu, pritlikavih Akov v Kongu. Izredno majhna kapaciteta lobanje teh ras kaže relativno zelo majhne možgane. Še živeče rase te vrste izumirajo in se druga od druge zelo razlikujejo. Aki — na Kougo-razstavi v Terviiru sem, videl živega Aka — se neprestano gibljejo in sb zelo izpreinenljivega, togotnega, prepirljivega, bojnega razpoloženja. Wedi pa so nasprotno kakor nedavno v Kolumbiji izumrli Himilas-Indijanci, popolnoma ravnodušni, skoro apatični. Kapaciteta lobanje še živečih primitivnih ljudstev kakor tudi teža njihovih možganov je povprečno za 230—250 cm2 (230—250 g) manjša nego naša.
Slavni pithecanthropus (opičji človek), ki so ga našli na Javi, je imel 850 cm2 možganske kapacitete in tvori vmesno stopnjo od višjih opic (orangutan, gorila itd.) do neanderskega človeka.
Po ugotovitvah merodajnih antropologov je opičji človek živel pred več nego lVs milijonom let, dočim je votlinski neanderski človek živel pred Va milijona let. Že iz one dobe so našli hkrati z njegovimi ostanki tudi umetniško ornamentalne figure, ki predstavljajo mamute, kon;<\ ljudi z rogovi i. p. Torej so bili že tedaj začetki kulture, katere daljnjega razvoja ni bilo mogoče doslej ugotoviti.
(Konec prihodnjič.)
Angelo Cerkvenik:
Nekulturno ljudstvo.
(Trivialna povest.)
Gospod načelnik postaje'Trobenta Florijan je po vsej naši ožji domovini zelo znana in na vse pretege čislana osebnost, zakaj čednosti, ki so se nakopičile okrog njegovega trebuščka, so dokaj mnogoštevilne in tudi obilne, ordeni, ki so krasili (še zdaj jih ima v posebni stekleni omari razstavljene!) njegova nemalo junaška prsa, so takisto precej mnogoštevilni. Njegov patriotizem je priznala že ranjka Avstrija!
Trobenta Florijan zna biti zvest! Zvest vedno, povsod in ob vsaki še tako skromni priložnosti! Znal je biti zvest celo na račun svojihi »podrejenih«, na račun manj vredne slovenske pasme, zakaj v tistih časih je bil Trobenta Florijan čistokrven Nemec z rodovnikom. Dokazoval je, da je trobenta nemški inštrument, ki je z njegovim pradedom prišel v slovenske dežele širit kulturo.
Da ne bo kakšne neprijetne pomote v teh težkih časih, povejmo, da je Trobenta Florijan bil načelnik neke postaje, katerekoli postaje... in povejmo nadalje resnici na ljubo, da takšnih ljudi, ki bi bili količkaj slični Trobenti, med Slovenci ni in nikdar ni bilo in jih najbrž nikdar ne bo. Če svoj narod ljubimo, moramo to brez ovinkov povedati. In mi ga ljubimo.
Tega Trobento sem si izmislil iz gole hudobije (ker nisem čistokrven Slovenec; kakšna nesreča!), iz čudne simpatije do imena Trobenta, zavoljo honorarja in naposled zato, da bi dražil nekatere slovenske kritike, ki so tako zelo tankovestni, da si ne morem kaj, da bi te njihove tanko-vestnosti z bežnimi potezami ne orisal:
Zgodilo se je v cvetočem maju. Po Miklošičevi cesti se je sprehajal — bik; jaz vsaj mislim, da je bil bik; bil je podoben volu, bil je nekoliko večji itd....
Srečno naključje je naneslo, da ga je srečala gruča slovenskih kritikov ...
—	Lej, lej, kakšna čudna žival je to.
—	Ej, pa res, kaj bi neki to bilo?
—	Zakaj pa imamo povečalno steklo, gospodje?... Naloga kritika je — analizirati.
Kakor na povelje so vsi izvlekli iz desnih žepkov telovnikov povečalna stekla...
In so začeli analizirati...
Naposled so si pomagali še z metafiziko in logiko, estetiko itd____
—	Bolha je!
Zmagoslavno so dvignili ponosne glave!
—	Bolha je, zakaj v Ljubljani ni bikov in bi se biki spričo bližine jetnišnice ne upali kar takole meni nič, tebi nič sprehajati se po asfaltni cesti.
(Saj bi rad povedal imena vseh teh tankovestnih kritikov, pa bi se morebiti komu zameril, če bi ga po nesrečnem naključju pozabil omeniti!)
To sem mimogrede napisal, da bi ne ostalo nenapisano v analih uspehov slovenske kritike, zakaj pravičen sem in rad priznam, kar priznati moram.
No, ta Trobenta Florijan je bil, recimo, davno davno narednik pri sedemnajstem, če se ne motim prestolonaslednikovem regimentu, ki so mu hvaležni Kranjci poklonili srebrni rog (zakaj ne raje srebrn korobač, bi bilo zanimivo zvedeti!), pri polku tedaj, ki je slavo slovenskega imena populariziral celo pri slehernem Tirolcu, ki mu je bil do tedaj vzor junaštva edinole Andreas Hofer.
Pri tem polku je bil naš Trobenta feldvvebel in dobrih feldvvebelskih lastnosti ni mogel nikdar zatajiti, o čemer naj pričajo že prej omenjeni ordeni.
Na postaji je bil strah in trepet vsega osobja, ki je imelo čast biti podrejeno njemu, ki je bil nekdaj na skrivaj s srebrnimi škarjami odstrigel šop repa konju, ki ga je jahalo samo Veličanstvo, apostolski kralj in cesar Kari Habsburški Prvi in Poslednji! Sic transit gloria mundi! Ta pregovor bi bili morali v šolah bivše monarhije prepovedati...) Šopek repa je povezal z zlatim obročkom in ga položil v omaro, kjer so razstavljeni vsi njegovi ordeni. Še danes se rad pobaha v strogo zaupni družbi, seveda, z repom konja, ki ga je jahal božji maziljenec...
Ni torej5nič čudnega, če se ga vse osobje še danes boji, še manj čudno se pa nam mora zdeti, da se ga je osobje v tisti dobi še bolj balo, ko je šlo za biti ali ne biti države, o kateri je veliki slovanski zdogovinar in neumoren rodoljub rekel, da bi se morala ustvariti, če bi je ne bilo...
Vse, kar sem do zdaj povedal, je nekakšna podstava prave povesti, s katero vas ne bom dolgo mučil... Ravnal sem prvič po nasvetih slovenske kritike in mislim, da mi bodo radi priznali dojemljivost za njihove nasvete...
Široka in solidna podstava, to je tako rekoč vse v povesti!
Trobenti Florijanu je bil1 podrejen tudi kretnik Narobe.
Kretnik Narobe že četrto leto ni imel dopusta in je menil, da je vprav zdaj napočil tisti čas, ko bi bilo nekako potrebno odpočiti se. Šlo pa ni v resnici zgolj za počitek; važnejše mu je bila kupčija s svinjami in mastjo.
Narobe je bil prebrisan.
Napravil je fenomenalen načrt.
Stopil je pred gospoda načelnika in mu strumno salutiral (po tem, kako kdo salutira, gospod načelnik v prvi vrsti presodi, je-li je možakar za železniško službo ali ne).
Gospod! načelnik ga je pogledal od pete do glave:
—	Kako pa imate ščiščene čevlje, a? Saj sem Vam že povedal, da se mora v blesku vaših lastnih čevljev neumnost vašega obraza še bolj odražati, nego na obrazu samem!
Trobenta je bil ponosen na to šalo, ki jo je nekoč slišal od svojega polkovnika...
Narobe se je vljudno nasmehnil, ker je menil s priznanjem šale pridobiti kamneno srce načelnika ...
—	Gospod načelnik, danes moramo štediti; česarkoli preveč porabimo, bi utegnilo kvarno vplivati na gospodarsko stanje naše ljubljene domovine.
Narobe je ponovil načelnikove besede in načelniku je vse to kaj dobro delo. Načelnik se je spomnil dogodbice, ki ji je bil sam priča.
Stotnik Baron je jahal na konju pred stotnijo in se je baš pred postajo useknil brez robca, po slovansko, je v tistih časih dejal Trobenta.
Ko je zvečer Trobenta stotnika v restavraciji vprašal, kako in zakaj takšnole vsekovanje, mu je stotnik Baron odgovoril:
—	Umazan robec se mora prati, razumeš, govedo? Za pranje je potrebno milo, za milo mast... In masti ni! Vsak pravi patriot bi se moral takole usekovati! Seveda, predsodki! Kadar gre za biti ali ne Uiti ljubHene domovine, moramo celo predsodke pohoditi!
—	Kaj želite, Narobe? ga je načelnik veselo vprašal.
—	Za prašiče vem, gospod načelnik, ki so zelo po ceni.
—	In?
Ogromen ameriški top.
—	Te dni sem tako bolan, da sem za vsako delo nesposoben. Desna roka me v zglobu močno boli. Kretnic sploh ne morem več prestavljati, Če bi mi dali kakšnih osem dni dopusta, bi šel po svinje.
Kaj hujšega!
—	Ven žival! Takšna predrznost! Ven, pravim!
Narobe se pozneje še dolgo ni mogel spomniti, kako se je znašel na peronu. Bil je še vedno premalo prebrisan, zakaj drugače bi bil moral vedeti, da fe imel Trobenta posla z dobavitelji svinj, ki so bili čisto drugačne vrste tiči, nego je bil revni Narobe.
Vse res, ampak Narobe je moral dobiti dopust!
Srečno naključje mu je vdihnilo inšpiracijo ...
Inspiracija je tisto, česar Slovenci poleg idealizma še najbolj potrebujemo ...
Železniški uradnik Ničimar si je kupil šest panjev čebel.
Prvi dan, ko se je jel smukati okrog njih, je bil zaznamovan; pičila ga je čebela, morebiti celo sršen, ki se je bil Bog ve odkod priklatil in njegovo uho je pokazalo tolikšno dozo raztezljivosti, da bi delalo čast vsakemu plemenskemu oslu. Zakaj si je sršen izbral baš uhelj, je Niči-marju ostalo prikrito do današnjih dni. To deistvo je odkril šele pred kratkim znan slovenski proletarski pesnik v debati z nekim slikarjem, ki riše približno takšnaje otečena ušesa.
Ko sem mu pred kratkim pokazal fotografijo Ničimarjevega tedanjega ušesa, je žalostno pokimal z glavo in dejal:
—	Krivico sem mil delal, revežu ... Saj so res takšna ušesa pri Slovencih ob svečanih prilikah! In kdo bi slikarju, mogel prepovedati slikati dokumente svečanih prilik?
Narobe pa ni premišljeval o umetniških sporih, marveč .ie takole modroval:
—	Strela, kako koristna živalca ie takšnale čebelica! Ti nosi med. te pikne, uho ti zateče in lahko ostaneš kakšen teden doma, kupuješ svinje in mast...
Še tisti večer se je Narobe priplazil k čebeljnjaku in vzel troje čebel iz panja. Položil jih je na desno roko in jim velel, naj ga piknejo... Čebelice so v obupni borbi izvršile njegovo povelje ... Posledice niso izostale. Roka je postala podobna predvojnemu petkrajcarskemu oštarii-skemu hlebcu. (Kakšna trivialna prispodoba! Ubogi nekateri slovenski profesorji! Kako težak boj, braniti čistost slovenske lepe besede pred takšnimile zanikrnimi literati! Slišim, da nameravajo sestaviti spomenico na ministrstvo za trgovino, obrt in industrijo z milo prošnjo, nai re oštarijski hlebci sploh odpravijo!)
Zjutraj se je, seveda, Narobe javil bolnega.
Zdravnik dr. Vinopivec ki ga je bil načelnik Trobenta že v naprej opozoril na Narobeta, je kar odskočil:
—	Sakra ... Sakrament, pravim! Kaj ste delali? Takšna roka! Sa-krament, takšne roke še nisem zlepa videl!
Narobe mu je na dolgo in široko razlagal, da trpi že vsa njegova rodbina in žlahta tja do desetega kolena na revmatizmu, da je revma-tizem pri Narobetih tako rekoč hereditarna zadevščina, ki je za zdrav-nika-znanstvenika naravnost med1, redek primer, ki mu nudi široko bazo študija...
—	Pejte, pejte s..., vam pravim! Kakšen revmatizem! Kakšen, vam pravim-! To je sifla, sifla, ali ne vidite? Kaj ste delali, prekleto prase!?
—	Ampak, oprostite, gospod zdravnik! Res nisem nič delal!
Tiho ti pravim! Drži gobec! Je imel vaš oče sifilido, vas vprašam?
—	Ni imel!
—	Ni imel, ni imel! Baš Vam bi bil šel praviti, da jo je imel! Tukaj Vam bom zapisal! Mast! Razumete! Mazali boste vsak dan opoldne in
zvečer... In jod boste pili... Čez štirinajst dni se pridite pokazat! Ste razumeli? In s temle listkom pojdite po injekcije v bolnišnico!
Narobe je malone začel verjeti, da je dobil sifilido...
Ze drugi dan je hlebček splahnil. Četrti dan je bila roka že povsem zdrava. Kaj zdaj? Ce ga kdo vidi? Ah, kaj bi si toliko belil glavo! Stvar je kronična, se napihne pa zopet splabne itd. Čez deset dni se zopet splazi k čebeljnjaku in stvar se začne znova.
In čez štirinajst dni je oteklina roke res potolkla rekord prvega pika.
Prispodoba z oštarijskim hlebcem sme in mora odpasti... Roka je bila skoraj takšna kakor buča nekega slovenskega profesorja.
Neka pobožna ženica, ki ji je bila najslajša življenjska zabava vtika-vanje špičastega nosu v zadeve, ki se nje niso prav nič tikale, je vtaknila svoj blagoslovljeni nos v Narobetovo kuhinjo in — odskočila.
Demonstracija ameriških nacionalistov »Ku-klux-klan«.
—	Ka zen božja, je oznanila strmečemu ženskemu narodu na dvorišču! Saj sem že tolikokrat rekla! Ali se spominjate, kako je vrgel č. o. frančiškana, ki je pobiral za novo cerkev, skozi vrata? Ali nisem že davno povedala? Ja, ja ... Bog je pravičen!
Videti je bilo, da je bil starki takšen način razlage neskončne božje dobrote odnosno pravičnosti prav korenito k srcu prirasel.
Ženski narod, ki se je zbral okrog nje, se je moral kar umikati. Tako je namreč starka v svetem navdušenju pljuvala okrog sebe.
Nekdo je zvedel, kaj je zdravnik domneval...
Kakor električna iskra je šlo:
—	Sifilido ima, Bog nas varuj!
—	Ali ste slišali?
—	U, dbsti, da Vas pogleda, pa ste že okuženi! Vsa družina je okužena, saj ji morate na prvi pogled videti! Niste še nikdar opazili, kako potuhnjeno gledajo njegovi otroci! Še ne! Ta najstarejši bi človeka kar zaklal. To pride od sifilidc! Ne verjamete? Celo v samo dušo se zlodej zaje!
—	Ježeš na!
Zopet se je Narobe javil pri zdravniku, ki ga je kar nahrulil:
—	Boste Vi meni pravili! Vaš oče je bil prase, vam pravim! V bolnišnico Vas pošljem! V bolnišnico... Čakajte, pokličem gospoda kolego.
Kmalu je prišel gospod kolega, ki je ordiniral v sosedni sobi.
Dr. Kaplja se je pisal in je bil zelo resen zdravnik, ki ni mnogo govoril; je bolj molčal in poskušal pametno gledati, kar se veliko laže posreči, nego pametno govoriti. In dr. Kaplja je bil baš toliko pameten, da je v svoji tridesetletni praksi to dejstvo ugotovil...
Zato je tudi ob pregledovanju zatekle roke najprej dolgo in naporno molčal. Naposled pa je vendarle moral nekaj reči, dasi se je predobro zavedal važnosti zlatega pregovora, ki mere vsakega bebca ovenčati z gloriolo modrijanstva:
»Molčati je zlato ...«
(Velja, seveda, le v primeru, kadar bi moral človek kaj pametnega povedati!)
Bil je zelo jedrnat:
—	Tuberkuloza!
—	Ampak, za božjo voljo, gospod kolega!
—	Tuberkuloza!
Dr. Kaplja je uporno vztrajal pri svoji diagnozi.
Velel je Narobetu, naj leže in ie poslušal dihanje.
—	Globoko dihajte! To ni nič! Še globlje! Ja, ali ne znate dihati?
Narobe se je mučil na vse pretege, da bi čim globlje dihal.
—	Vstanitc! Rekel sem: tuberkuloza! Tri mesece na Golnik, če hočete danes leto še živeti...
—	Ampak, gospod kolega ...
Dr. Kaplja je stoično odšel.
—	Ta vol naj bo zdravnik! Poveite mi, Narobe, ali ni ta dr. Kaplja vol? Takšno tele, pa vam je doktor! Skoraj sram me je, da sem doktor. Pojdite — je nepričakovano zarjul —, pojdite in se mažite, mažite, rna-žite ... vam pravim. Prase, kaj ste delali, prase, vam pravim ...
Narobe se je ponižno priklonil ter odšel.
Po štirinajstih dnevih mu služba še ni dišala, dozdevala se mu je vsak dan bolj neprijetna.
Podal se je, zatorej, še enkrat v čebeljnjak. Rezultat ie bil še vedno presenetljivo dober. Da so se ga vsi v hiši izogibali, ga prav nič ni motilo. Bil je celo vesel! Saj je moral včasih z jesihom, oliern in poprom ter soljo zalagati vso bajto! Zdaj je, zahvaljen bodi gospod Bog, vse to ponehalo! Kdo bi si upal vzeti takšnole olje, ki se v njem vršijo plavalne tekme spirohetov in konkurenčna razkazovanja za dosego častnega naslova: Mis spiroheta ...
Narobe se je smejal, prodajal svinje in mast ter lepo spravljal denar.
Vedel je dobro, da bo z denarjem, ki ga že ima in ki si ga bo še »zaslužil« prav do nebes zrasel tudi njegov ugled. Spričo kopice denarja bo vsakdo prav rad pozabil na sifilido.
Ko se je zopet pojavil pri zdravniku, je ta obupano zmajeval z glavo:
—	Ne vem, kako naj ti pomagam. Prekleto te je oplazila... Včeraj sem bral v tistih novinah o nekem novem sredstvu... Čakaj, še to poskusiva! In da ne boš hodil k ženi spat, tele staro! Čez tri dni pridi! Če ti ne bo nič pomagalo, te bom poslal v špital! Razumeš? Adijo!
Stvar je postala resna. V bolnišnico ne more iti, ker tam je bolj težko priti do čebel ... Drugače bi šel tudi tja! Pa kaj bi tam delal! Svinj ne bi mogel niti kupovati, niti prodajati.
Četrti dan se je res prikazal s splahnjeno roko.
—	Ali Vam nisem povedal? Sifilida! Vidite, mazanje, injekcije, vse je pomagalo ...
Hitro je poklical drja. Kapljo in mu razložil, kako je učinkovalo najnovejše zdravilo-.
—	No, Narobe, povejte gospodu drju. Kaplji, je tako ali ni tako?
—	Prav preprosto, gospoda! Ko sem videl, da mi vse injekcije, vsa mazila, ves jod nič ne pomaga, sem se podal k tistemu znanemu konje-dercu tam nekje na Notranjskem. Mož me je namazal, rekel, da so vsi zdravniki osli, in oteklina je v eni sami noči splahnila.
—	Kaj k tistemu mazaču! Sakra, sakra, govedo! K njemu ste šli! Kako se piše? Takoj ga naznanim in ga dam zapreti! Jaz mu že pokažem, Vam pravim! Kako se piše. Vas vprašam.
—	Ne vem, gospod doktor.
—	Morate vedeti! Pokazali mi boste, kje stanuje!
—	Ne morem.
—	Kaj, vol! K takšnemu čevljarju hodite! O, to nekulturno ljudstvo!
—	Pa me je vendarle ozdravil!
—	Vol, videti Vam je, da Vam je sifilida že udarila na možgane. Temu pravimo: progresivna paraliza, Vam pravim!
Narobe se je jel zabavati.
—	Če dopustite, je dejal. Vam bom vse po pravici povedal.
In jima je povedal.
Dr. Vincpivec je odprl usta od ušesa do ušesa, dr. Kaplja si je mislil: Molčati je zlato, Narobe pa je rekel:
—	Klanjam se, gospodje! Naznanili me, upam, ne boste!
/
* * &
• Kmalu potem se jc slovensko ljudstvo v zmagovitih dnevih »revolucije« otreslo po zaslugi Karla Prvega in Poslednjega ter njegovih umnih svetovalcev suženjskega jarma ...
Gospod Trobenta je v prvem strahu ugotovil, da je pravzaprav poljskega pokolenja, torej brat Slovan, ki je pomagal Slovencem že toliko stoletij braniti Adrijo pred sovragom kletim, tujcem požrešnim ...
In tako so gospod Trobenta, dr. Vincpivec, Narobe in še marsikateri skesanec, korakali v četverostopih ponosno za slovenskim praporom na ogromen trg, kjer so rezervni častniki izdrli svoje meče in se je pri tej priči izvršila — revolucija.
Trobenta je čutil strašno potrebo pokazati, da zna tudi slovansko trobiti in mu je v zaletu silnega navdušenja ušlo:
—	Vse za vero, dom, cesarja ...
Revež! Zaušnice, ki mu jo prisolil Narobe, ne bi nikomur privoščil...
* * *
Narobe ni več železničar. Danes je trgovec in podpira zavedne železničarje in prav rad poseda z drjem. Vinopivcem »Pri dobri kapljici«. Pred nedavnim je Narobe rekel doktorju:
— Saj ni nič čudnega, doktor, če vidiš v čebelah kar spirohete. Vino, pravijo, ustvarja fantazijo!
Čulkovski:
Dravska dolina.
Kraj reke, po dolini ozki, se prebela cesta vije. lahkoten moj korak se komaj je dotika. Na desni Pohorje, Koztiak na levi, o predivna slika, moja grud pa željno smrečni balzam pije.
Z gladine Drave ko z zrcala, odsevajo vrhovi gor, v šepetu tihem vod smaragdnih šume pozdravi Korotunski; in v nevzdržnem hrepenenju po nevesti Črnomorski pripoveduje mi globin zelenih skrivnostno tihi zbor.
Karavana težkih voz na cesti me srečava,
ki vlečejo jih močnih konjev pari čvrsti.
Pohorskih pragozdov vozijo bogastva v dolgi vrsti,
po reki pa za splavom splav, ravnan od krepkih rok mi plava.
Prečudežno si Pohorje! V svoji pranaravi zatopljeno le v vase, a že zavratno te pustoši nenasitna tuja roka, bok za bokom ti že pod sekiro bridko stoku,
zategnjeni »hojhoo« odmeva dan za dnem čez vedno širje tvoje jase.
Ernst Untermann:
Jack London, kakor sem ga jaz poznal.
(Kaj pravi glavni junak »Železne pete«.)
Noben ameriški pisatelj sedanje dobe ni nikdar tako tesno čutil s primitivnim, ni tako resnično slikal elementarnih čuvstev prirodnega človeka kakor Jack London. To pravim jaz kot intimen Jackov tovariš in kot mož velike divjine. Za večino ljudi je prosta dežela samo krai za lov in ribarjenje, za razvedrilo na svežem zraku in vročem solncu, kjer se igramo in za malo časa pozabimo na monotono rutino vsakdanjega življenja. Pravi naravni ljudje pripadajo divjini. To je njihov pravi element. Tam najdejo moči in navdahnjenja, ki jim razlagajo pravi smisel življenja. Priprosto življenje, intenzivno življenje, romantično življenje ima svoje zgovorne priče v ameriški literaturi. Vendar so se skoraj vsi s tem samo igrali, ne da bi resnično doživljali, ne da bi se vprašali, zakaj tega niso doživljali. Jack London je bil drugega kova. Iz največje bede je do krvi preskusil popolno mešanico priprostega, intenzivnega in romantičnega življenja. Kot divji lovec ostrig, kot mornar na ladji, ki je lovila morske pse, kot
potepuh, kot »kislo testo« na sneže*ni Alaski je sam preživel vsako muko, vsako radost svobodnega življenja.
Zopet in zopet je Jack sledil klicu divjine, potem ko je skozi več let zaman poskušal razjasniti, svoje sklepe iz elementarnega življenja mestnim ljudem, ki take stvari samo bero. Le tako je mogel nadaljevati svoje pisateljevanje, ko se je naučil, da je treba v družbi, ki jo vodijo poslovna pravila, izbirati med umetniškim izrazom svojih najglobočjih prepričanj in med pisanjem za ljubi kruhek.
Človek, ki je ljubil resnico, človek, ki je imel strast za pravičnost, ki je oboževal lepoto in ki si je vedno iskal popolnih tovarišev, to je bil Jack London ob začetku svojega pisateljevanja. Toda potem ga je izučila mučilnica dnevne izkušnje, da človek v kapitalistični Ameriki le tedaj uspešno piše romane, ako se prilizuje založnikom in urednikom, ako služi bogatim in mogočnim, torej če časti vse prej nego resnico, pravičnost, lepoto in čisto prijateljstvo. Jack se je prestrašil pred to gnusno resničnostjo kakor pred kačo-klopotačo, toda moral je pretrpeti njen pik in nositi v svojih žilah njen strup do tragičnega konca. Tako predstavlja on v svoji veliki naravi vsakodnevno tragedijo množic, ki počasi umirajo v boju za življenje, ne da bi kdaj dospele do polnega življenja na višini svojili sposobnosti.
Zakaj mora prav tako biti? — se je vprašal Jack, ko je prijel za pem Tam zunaj po -divjih potih, tam iščejo zlata močni ljudje z nadčloveško telesno močjo. Ako ga kdaj dovolj najdejo, jim današnja družba ne nudi druge izbire, kakor da svoje premoženje nespametno in brezkoristno zapravijo ali pa da padejo nazaj pod mlin poslovnega življenja in tam počasi splesne. Ali ne more Amerika nič boljšega početi s svojimi najmočnejšimi in najpogumnejšimi? Jack je menil, da bi se to moglo in moralo izpre-meniti. Odločno je zahteval, da naj »dežela svobodnih in- domovina hrabrih« postane nekaj več nego mlin za dobro, resnično in lepo. Čutil je, da bi mogel ta veliki narod prignati do one višine, na kateri bi lahko uresničil svoje često oznanjene ideale.
V uvodu, ki ga je na prošnjo Uptona Sinclaira napisal za oklic po pravičnosti, je pokazal na zdravilno sredstvo z besedami, ki bi mogle biti spomenik njegovega socialističnega mišljenja: »Sredstvo je tako pri-prosto: Samo služiti! Nobene neplemenite misli, nobenega neplemenitega dejanja ne zahtevamo od nikogar zato, da napravimo svet lep. Naš klic zahteva le plemenito mišljenje, plemenito delo. Klic zahteva, da služimo človeštvu, in je tako pameten, da vsak samemu sebi najbolje služi, ako vsem služi.« Toda civilizirano ameriško življenje ni hotelo nič vedeti o tem zdravilnem sredstvu. Vztrajalo je pri pravilu, da človek najbolje živi, če živi le sam zase. Veliki državniki kakor predsednik Hoover imenujejo to »naš plemenski individualizem«. Toda organizirana moč kapitala zatre človeka, ki izven milijonarskega razreda živi temu »plemenskemu indivi-dualizmu« primerno. To je Jack imenoval čudovito nasprotje. Tam zunaj v divjini ljudje često razvijejo največjo medsebojno pomoč. So velikodušni do žrtvovanja samih sebe. Svoja pičla sredstva si brez obotavljanja razdele med seboj. Za prijatelja in često za tujca brez pomoči napravijo neverjetne napore. Ne poznajo nobenih razrednih razlik, samo soljudi. Zakaj naj bi bila civilizacija sebičnejša in grozovitejša nego divje življenje v divjini? Če je civilizacija višja stopnja človeštva nego divje življenje, naj pokaže več in ne manj človekoljubnosti. Ta argument se je zdel Jack Londonu tako jasen in nasprotovanje temu tako nespametno,
da je v vsako svojo -povest vdahnil svarilo: individualizem sam sebe uničuje in bo uničil tudi ameriško civilizacijo, ako ga pravočasno ne popravi socialna medsebojna pomoč.
Ta misel je jasno zapisana v »Morskem vragu« (preveden v slovenščino, op. pr.). Najdemo jo v »Martin Ldnu«, v »Burning Daylight«, v »Gospodarici velike hiše«. Ona kriči iz njegovih povesti iz Alaske, kjer ljudje in živali zbeže iz individualistične civilizacije, da najdejo svobodnejše življenje v divjini. Končno doni ta klic iz njegove tragične smrti, s katero je sam dokazal, da ni vredno živeti individualizma. Hrepenenje po polnejšem življenju je gnalo Jacka na njegovo romantično potovanje po Tihem oceanu.
Boljši svet, boljše življenje ustvarjati za boljše ljudi: to je večni refren najboljšega mišljenja Jacka Londona. Proč z lažmi, proč z brutalnostjo, proč s človeškimi, slabostmi in prostaštvom! Končajte s poniževanjem in onečaščanjem ubogih množic! Nudite jim boljše možnosti, mesto da jim pred nosom zaloputnete vrata v boljše življenje! To je bil evangelij o službi človeštvu, kakor ga je razumel Jack London. Odgovor individualistične in skapitalizirane Amerike na ta evangelij človečanskega bratstva pa je bil — prisilni jopič gospodarskega pritiska. Jack London je bil prisiljen prilagoditi se poslovni šabloni. Ameriški kapitalizem ga je silil, da žrtvuje svoj socialistični duh. Ker pa je bil ta nesmrten in ni hotel popustiti, so ga prisilili končno na isto smrt, kakor sta jo doživela »Morski vrag« in »Martin Eden«,* da sta mogla do kraja ostati zvesta svojemu individlualizsnU;
Ni bilo enostavno tako, da rojen naravni človek ni mogel najti nobenega pravega mesta v civilizirani rutini. Tudi ni bilo tako, da je premalo mož in žena delilo njegov daljnji razgled v svetovje. Pred vsem so bila prostaštva, povprečnost in kramarstvo voditeljev Amerike, tudi v strokovnih organizacijah in socialistični stranki, ne samo v velikem poslovnem svetu in vladi, ki so pritiskala njegov duh k tlom s težo svetovne starosti. Dolga leta je pod tem pritiskom obstal pokonci kakor pravi nadčlovek. Šele ko je slabelo njegovo zdravje, ko so se ducati prijateljev izkazali kot hinavci in nehvaležni, ko se je celo sama ljubezen izpreme-nila v muko, je začel oklevati. Šele potem so se izpremenili bogastvo, slava in ideali v počasne strupe, ki jih je moral požirati, dočim so ga neprestano naraščajoče denarne skrbi kljub njegovim velikim dohodkom silile, da je brez miru pisal blago za trg. Razlika med življenjskim smislom, ki ga je vtisnil kapitalizem ameriškemu življenju, je postala prevelika, da bi jo mogel prenesti bolan in bridko razočaran mož. Ljubavna uganka, ki jo mnogo ljudi smatra za glavni povod njegovi smrti, je bil samo dokaz, da ie že davno prej omagal. Svetovna vojna mu je dala zadnji udarec.
Problemi, ki so ugonobili njega, bodo še mnogo ljudi pokončali. Kajti morajo jih rešiti ljudje, ki imajo pogum, vztrajnost in sposobnost, da najdejo pot iz kapitalizma bolj s stvarnim delom nego z romantičnim bojem. Te poti Jack London ni našel, ker kljub vsem globokim študijem' ni znal uporabljati kompasa socialističnega zgodovinskega naziranja. Dobro je sicer razumel, da je gospodarski razvoj ključ in gonilna sila za politiko in vso drugo idejno tvorbo človeških družb. Toda kakor premnogo radikal-nežev, si tudi on ni bil nikdar na jasnem o veliki srednji poti, po kateri
* »Morski vrag« je preveden tudi v slovenščino, »Martin Eden« pa v srbščino. Zbirka povesti iz Alaske izide letos pri »Cankarjevi družbi«.
mora iti razvoj socializma povsod in v Ameriki. Poleg tega je ameriška socialistična stranka ostala v otroških čeveljčkih, ker je od začetka ostala brez ozadja glavne strokovne zveze — American Federation of Labor. Z malo izjemami so bili voditelji ameriških socialistov radikalni čuvstveni ljudje, teoretični revolucionarji, ki so računali s skorajšnjim polomom kapitalizma. Enostavno so prevzeli teorije marksizma, ne da bi obenem natančno študirali ameriške razmere in na podlagi takih študij pravilno ocenili razvoj v lastni državi. Zato so tudi napravili različne brezuspešne poskuse ustvariti socialistično orientirano strokovno gibanje izven American Federation of Labor. To je naravno poslabšalo razmerje socialistične stranke do velike Strokovne centrale in je proklelo vse nas na nemoč. Cim bolj je stranka izgubljala moč, tem bolj se je cepila tudi na znotraj. Kajti neizbežen zakon je. da iste razlike, ki vodijo do razkola strokovnih organizacij in strank, takoj v novo razcepljenih skupinah dalje cepijo.
Jack je gledal ta žalostni razvoj s slabo prikritim razočaranjem, mesto da bi ga pojmoval iz njegovega okoliša in bi preko tega usmeril svoj pogled v bodočnost. In ko so radikalneži zbežali iz stranke, reformisti se pa vedno bolj in bolj izgubljali v malenkostnem lovu za uradi, se je Jack z gnusom in z jezo umaknil od stvari, ki jih ni mogel in ni hotel razumeti. Končno je svetovna vojna razcepila našo stranko v nevtralne, v pristaše Nemčije in pristaše entente. »Komunisti« so se polastili pobeglih radikalnežev. Zdelo se je, da je ameriška socialistična stranka izginila v pesku. Tedaj je bil Jack pri kraju s svojo latinščino. Pozabil je vse socialistično zgodovinsko naziranje, pozabil tolikokrat prakticirano socialistično psihologijo razumevanja in klecnil pod težo svojega osebnega trpljenja.
Toda dela, ki jih je spisal v svoji junaški dobi, bodo vedno navduševala bravce, ki se upirajo pusti vsakdanjosti, nepravičnostim kapitalizma in reakcionarnim navadam mišljenja. Zlasti v njegovih povestih iz Alaske na.idemo dragocene etnološke in sociološke vzpodbude. V njegovih živalskih zgodbah se zrcalijo rezultati resnih bioloških in psiholoških študij. Dolge ure je ffezpravljal z Lutrom Burbankom in menoj o teorijah človeškega izvora in plojenja, kakor so jih zastopali Lamarck, Darwin, Hackel, Weismann, Handfuss, De Vries in Mendel. Cesto sva obiskovala Burbankovo eksperimentalno farmo blizu Sante Rose, <^a sva študirala najnovejše čudeže tega rastlinskega čarovnika. Prav tako direktno in resno je vzel Jack svoje socialistično-sociološke študije. Kar je v svoji knjigi »Ljudje z dna« napisal o najbednejšem proletariatu Londona, ostane klasično izpričevalo njegovega revolucionarnega čuvstvovanja. Prav tako resno je vzel svojega junaka v »Železni peti«. Junak »Železne pete« je vtelešena trojica, in sicer: Jack London, Eugen Debs in jaz.
Jack je imel v svojem srcu vedno mehko mesto za nemirne tovariše-potepuhe. Če je prišel tak strgan potepuh (Amerikanci ga imenujejo tramp, op. prev.) k zadnjim vratom njegove hiše, je dejal Jack svojemu japonskemu slugi Nakata: »Noter naj pride. Pravkar jemo.« In tramp se je usedel za mizo brez ozira na to, kdo je bil na obisku.
Lepega dne smo sedeli pri Jacku za mizo s tedanjim ameriškim poslanikom v Pekingu. Tudi neki milijonar iz Nape, malega mesta blizu Jack Londonove vasi Glen Ellen je bil tu. Razen tega so prisostvovali pesnik Oeorge Sterling in različne zvezde oaklandskega gledališča. Sredi v to sijajno družbo pride star potepuh. Takoj se je moral usesti poleg milijonarja tak, kakor je bil. Jack ga je opogumil, naj govori o darvinizmu. To
je tudi storil in presenetil visoke goste s svojim znanjem. Jack in jaz sva tu pa tam vpadla s kako besedo, da sva usmerjala debato v določeno smer. Naenkrat plane tramp pokoncu, položi zamazano in zaprašeno usnjeno torbo na mizo in privleče iz nje knjige: Danvina, Hackla, Spen-cerja, De Vriesa, Mendla, Weismanna, Hudsona, Wallaca — vse to vlači tramp s seboj po deželi. In z razumevanjem jih je čital. Visoki gostje, ki jedva poznajo I)arwina, so osupli. Jack se nasmeji, stisne skrivaj trampu v žep 10 dolarjev in mu želi srečno pot. Take dogodke je ljubil. Bogataši naj vidijo, kako živi revno ljudstvo in koliko zdravega mišljenja in znanja je v njem.
... Še tja v vojno sva ostala dobra prijatelja. Ko se je on postavil na stran entente in ko sem jaz v uvodnih člankih nastopal za nevtralnost ameriške vlade, sva si zadnjič pisala, da izmenjava svoje mišljenje. Pisal sem mu: »Ko bo ta vojna minula, se morava zopet boriti v isti fronti proti kapitalizmu. Najino različno mišljenje o stališču ameriške vlade v tej vojni, naju ne sme ločiti. Preveč skupaj sva zrastla.« Toda Jack ni prejel več tega pisma. Komaj sem ga oddal na pošto, ko sem prejel vest o njegovi smrti.
Klub proletarskih književnikov „Svobode" (KPKS).
Na članskem'sestanku »Svobode«, ki se je vršil 4. avgusta v Ljubljani, je bil ustanovljen v navzočnosti naših pesnikov, pisateljev in kritikov Klub proletarskih književnikov »Svobode«. V klub imajo pristop vsi marksistično orijentirani pisatelji in pesniki (zlasti iz delavskih vrst), znanstveniki, kritiki in dopisniki delavskih listov, ki ne pripadajo nobeni slični meščanski organizaciji. Namen kluba — kratko označen — je: borba proti netendenčnosti v književnosti in boj za moderno socialno književnost, ustanovitev posvetovalnice za mlade pesnike iz delavskih vrst, organizacija in izobrazba delavskih dopisnikov za naše liste in revije, pri čemur se bo skušalo doseči, da bo imela vsaka, večja tovarna svojega dopisnika. V letošnji jeseni bo klub organiziral kampanjo za razširjenje lista »Svobode«. Klub bo sodeloval "v vsaki številki lista kot tudi pri bodočih publikacijah Cankarjeve družbe. — Ko bo Centrala odobrila klubov pravilnik, bodo razposlane vsem našim književnikom prijavnice za vstop. Pristopnina znaša 5 Din, letna članarina 10 Din. Na sestanku sta bila začasno izvoljena dva tričlanska odbora: eden za ljubljansko, drugi za mariborsko oblast. Naloga obeh odborov je, da izvedeta v svojem področju organizacijo. — Vse dopise iz ljubljanske oblasti je treba pošiljati na Centralo »Svobode« (z značko: KPKS), iz mariborske oblasti pa na podružnico »Svobode« v Mariboru (z isto značko). — Talpa.
Heinz Luedecke, Berlin:
Nova nemška lirika.
V zadnjih letih so vedno znova napovedovali konec lirike. Literarni krogi so si bili edini v tem. da ta način pesniškega izražanja nima več življenske možnosti v času. ki se odlikuje po trgovski hladnosti in preračunljivosti, tehniškem tempu in perečih socialnih ter dnevnih vprašanjih. Mislilo se je, da je lirik človek »višjih sfer«, da je neko romantično mehko bitje, ki ne spada v trdo in bojevito sodobnost. Malokdo pa ie
opazil, da se tako pojmovanje liričnega pesnika sklada samo z določenim pesniškim tipom. Večina sploh identificira liriko z romantiko, ki je tuja svetu in življenju. Vsi zato le preradi pozabljajo, da so bile v preteklih stoletjih dobe, v katerih so lirični pesniki krepko posezali v dnevna vprašanja in v svojih pesmih zavzemali jasna stališča do perečih problemov. Za primer naj navedemo samo eno pesniško šolo, ki nam je danes po svojih nazorih sicer docela tuja, ki pa je vendar odločno posezala v svojo sodobnost; to so bili nemški pesniki osvobodilnih vojn, ki so — kot je znano — imeli v zgodovini Nemčije važno vlogo. Pod liričnim pesnikom si predstavljamo danes še vedno simbo-liste in neoromantike, kot n. pr. Georgea, Hofmannsthala, Dauthendeya, Verlaina ali Rilkeja. Taka lirika, ki je in hoče biti ezoterična, ki najde zadoščenje v lepo doneči besedi in opevanju lastnega čuvstva in ki opeva še vedno — čeprav v novi obliki — slavčke in mesečni svit: taka lirika seveda nima več življenske upravičenosti v današnjem jeklenem času. Za nas mlade ljudi, ki živimo sredi socialnih bojev in ki nam bije srce za pravico in svobodo, nima taka lirika nobenega pomena več. Za nas ni pesem romantični beg iz surove resničnosti, mi je ne smatramo za sredstvo, ki naj izraža osebno čuvstvo in nastroj. Lirika nam je najuspešnejša oblika protesta proti tlačenju in krivici, ona nam je spev množic, ritem dela, obtožba in krik iz revnih globin, stroga kritika slabosti družabnega reda.
Mnogo »modernih« pesnikov je še, ki ne razumejo kolektivne naloge lirike. Oglejmo si samo oba zvezka »Antologije najmlajše lirike«, ki sta ju izdala Willi Fehse in Klaus Mann (založba Enoch, Hamburg) in ki naj reprezentirata delo mlade generacije! Za tako liriko se seveda narod ne more zanimati, zato jo zavrača. Nasprotno pa so dosegli največje uspehe med ljudstvom pesniški proizvodi Becherja, Tucholskega, Mehringa. Muhsama, Zecha, Weinerta, Weisskopfa ali pa tragično preminulega Kanehla. Za njihova dela se zanima vsak boljši nemški delavec, zato ni vse govoričenje o propadu lirike nič drugega kot govoričenje kavarniških literatov. Dejstvo, da vstajajo v zadnjem času tudi iz vrst proletariata izborili lirični pesniki (n. pr. Ginkel ali Tkaczyk), pa je jasen dokaz, da mora danes lirika koreniniti v ljudstvu. Žal, pa je v Nemčiji še mnogo pesnikov iz delavskih vrst, ki uporabljajo še stari, meščanski način pesniškega izražanja, kar nam pa kaže, da taki pesniki nimajo zadostne razredne zavednosti. O tej vrsti delavskega pesništva bo govor drugič, danes pa si oglejmo nekatere nove zbirke liričnih- pesmi, ki so v resnici moderne in ki so namenjene najširšim plastem delovnega ljudstva!
Nemškemu delavstvu se je zlasti priljubil pesnik in bojevnik Johannes R. Beclier, ki je izdal v zbirki »Človek našega časa« (»Ein Mensch unserer Zeit« — založba Greifen, Rudolstadt 1929.) lepo izbiro pesmi iz svojih prejšnjih del. V zbirko je prevzel le nekatere pesmi iz svoje ekspresionistične dobe. Dasi so bile te pesmi zelo dobre tako v vsebinskem, kot tudi v jezikovnem oziru — saj je Becher ravno z njimi obogatil nemški jezik —, je vendar večino izmed njih zavrgel. Storil je to samo radi tega, ker hoče pisati za ljudstvo, njegove ekspresionistične pesmi pa bi bile delavstvu radi kompliciranih občutij le težko umljive. Pač pa je sprejel v zbirko skoro vse novejše pesmi; v njih skuša z enostavnimi besedami prosvetliti nemški proletariat in ga navdušiti za boj; iz teh pesmi odmeva že korak vzbujenih množic, iz njih slišimo udarce kladiv, tuljenje tovarniških siren in takt motorjev. Ko odložimo to knjigo, tedaj vemo, da jo je spisal nekdo, ki je ves naš, ki nam hoče biti tovariš in voditelj obenem. In Becher nam ie oboje, kajti v njem so združeni pogum, odkrito naziranje, sočuvstvo-vanje in življenska sila z genialnimi pesniškimi zmožnostmi.
Tudi W al ter M e h r i n g, ki je izdal pred kratkim izbiro iz svojih del (»Die Gedichte, Lieder und Chansons des VValter Mehring« — založba S. Fischer, Berlin 1929.), je med današnjimi liriki velik socialni bojevnik. Njegove pesmi pa se precej razlikujejo od Becherjevih: manjka jim pred vsem tragična resnost Becherja. Ako je Becher ljudski govornik širokega stila, je Mehring mož strupenih, a duhovitih medklicev in glos. V svojih pesmih uporablja zelo rad poulične izraze, kot jih je slišal v Berlinu, Parizu, Marseillu in Amsterdamu. Piše pesmi v najznačilnejšem in najboljšem kabaretnem slogu. Je tip modernega velikomestnega človeka, ki noče za nobeno ceno pokazati svoje duše in ki skriva svoje srce za režečo masko intelekta. Zraven pa je fanatik, fanatik pravice in resnice; treba je videti Mehringa, kako sam čita svoje pesmi, da spoznamo v njegovih žarečih očeh globoko strast, ki je skrita v njegovih šalah. Mehrin-gove ostre lirične obtožbe in uničujoče kritike so dokument današnjega časa. Njegov krik pa je mojstrs"ko oblikovan in njegove besede se nizajo v trd oklep, ki pa skriva v sebi občutljivo dušo. Kar je George Gross v slikarstvu in grafiki, to je Mehring v pesništvu.
Tudi mladi Erich Kastner je satirik, čeprav brez socialnega fanatizma Meh-ringovega. Izdal je doslej dve pesniški zbirki (»Herz auf Taille« in »Larm im Spiegel« — založba Curt Weller & Co., Leipzig), ki sta vzbudili upravičeno zanimanje. Obe
Kastnerjevi zbirki sta utemeljili novo lirično vrsto: predstavljata namreč velikomestno liriko povojne mladine. Kastner je reprezentant cele generacije mladih mož, ki so bih poslani s šolskih klopi v vojno in ki so se po vojni vrnili z razrvano dušo v oni kaos veseljačenja in bede, ki se imenuje moderno velikomestno življenje, lo je ona mladina, ki se ji strupeni cvetovi asfalta deloma gnusijo, deloma jo pa privlačijo, mladina, ki vidi sicer pot ozdravljenja, ki pa še nima v sebi moči, da bi stopila nanjo. V Kastner-jevih verzih je še mnogo kritike zgoli iz snobistične geste, ne pa radi službe ideji. Ce pa bi pesnik odpravil svoje polovičarstvo, bi postal lahko eden naših najboljših.
Pravo nasprotje Kastnerja je Emil Ginkel. Vzrasel je iz proletariata in ostal je zvest svojemu razredu v vseh svojih izpovedih. Njegova mala zbirka (»Pause am Lufthammer« — izdal Internationaler Arbeiterverlag, Berlin 1929) je zelo važna. Prvič je vstal tu delavski pesnik, ki je popolnoma zavrgel vso meščansko književno tradicijo! Oblika in vsebina njegovih pesmi sta tipično in izključno proletarski. Motiv njegovih pesmi je delavnik proletarca, oblika pa ritem strojev. Poleg čudovito posrečenih pesmi je seveda tudi nekaj slabših; saj je pa ta knjiga tudi njegov pesniški prvenec. Kdor jo prečita mora čutiti, da jo je spisal pesnik, ki zna in ki ve, kaj hoče. Iz nje nam govori človek'ki je prehodil vse globine življenja in ki je imel v srcu vedno hrepenenje po svobodi in lepoti. — Nemško proletarsko časopisje je pozdravilo Ginkelovo delo naravnost triumfalno in postavljali so ga celo nad pesnike.' ki smo jih zgoraj omenili. Ne dvomimo o silni Ginkelovi nadarjenosti, toda menimo, da bi taka pretirana hvala pesniku v njegovem razvoju lahko samo škodovala, ako ne bi spoznal njenega agitacijskega namena. Res je tudi v političnem oziru zelo važno, da je tudi član delavskega razreda ustvaril res dobro moderno pesništvo. Ne sme se pa pozabiti, da je tudi politični pesnik samo zato pesnik, ker je nekaj več kot samo agitator in funkcijonar stranke. Naloga prave in produktivne kritike pa bi morala biti, pospeševati v pesnikih prav ta »več«.
Op. ur. — Heinz Luedecke, mladi nemški esejist je napisal ta esej za naš list »Svoboda«, o kateri nam piše, da nam čestita, da izdajamo tako pogumen list. Luedecke nam je obljubil stalno sotrudništvo.
I ■ ;;	11 ii:i!' I'	: ...............................................
Knjige in knjižnice.
Remarque »Na zapadtu niš t a novo«. V založbi »Nolit« v Beogradu je izšel sedaj ta nemški vojni roman v srbo-hrvat-skem prevodu in sicer v latinici. Srbi Barbussovega »Ognja« in Rennovega »Krieg« še nimajo. Zakaj je »Nolit« izdal Remarqua? Prevod je dober. Cena nižja nego nemški original. Stane 38 Din.
Pregelj. Izbranih spisov 3, zvezek obsega priljubljeno ljudsko zgodbo o slovitem Petru Pavlu Glavarju in več (kratkih povesti. Pregljeve spise izdaja Jugoslovanska (knjigarna v Ljubljani.
Upton Sinclair, »Boston«, roman, 798 striani, Malik-Verlag, Berlin. V tem obširnem romanu pripoveduje U. Sinclair povest italijanskih anarhistov Sacca in Van-zettija, ki sta bila obsojena na smrt na električnem stolu za roparski umior, ki ga nista izvršila. Sinclair najprej mojstrsko oriše družabno ameriško življenje med vojno in takoj po vojni, narast patrijotiz-
ma pri malomeščanih, okre.pitev kapitalizma. Vzporedno s tem popisuje življenje obeh anarhistov in delavcev. Na podlagi procesnih aktov in drugih dejstev popisuje romanopisec z največjo natančnostjo, kako pristransko so vodili proces proti obema anarhistoma, kako so priče lagale, kako so sodniki v naprej sklenili, da ju bodo obsodili. Knjiga stane broširana okrog 70 Diin, vezana okrog 100 Din, Knjižnice naj bi si jo na vsak način naročile.
Jack London, »Die Herrin des grossen Hauses«, Verlag Universitas, Berlin, cena broširani okrog 40, vezani 65 Din. To je zadnja izišla knjiga v izdaji LondonoviJl zbranih spisov v namSkem prevodu. To je lep ljubemu roman, ki se odigrava na veliki farmi v Kaliforniji.
Kari Broger, »Bunker 17«, 188 strani, Verlag Eugen Diederichs, Jena, broširana okrog 40 Din. Delavski pesnik Broger pripoveduje tu zgodbo iz svetovne vojne,
1
—, )
čeprav povest v vsem ne ustreza priporočamo to vojno knjigo delavskega pesnika.
Martin Andersen Nexo, »Im Gottes-land«, Albert Langen-Verlag, Miinchen. Ob sestdesetletnici tega velikega .pisatelja, ki smo ga orisali v zadnji številki našega lista, je izšel njegov roman »Im Gottes-laoidl«, 'katerega dejanje se odigrava med svetovno vojno v severni Danski. To je vojni družabni roman nevtralne države. Sijajno (popisuje nasprotstva socijalistov in nazadnjaških (kmetov, ki se nagibajo k meščanstvu1.
Panait Istrati, »Die Haiduken«, ,roman, Verlag Riitten und Loning, Frankfurt aim Main, cena broš. okrog 80 Din.
Pred sto leti, ko so v Rumuniji in Bolgariji bogati bojarji še svobodno zatirali ubogega kmeta, so se i potikale po gozdovih čete hajdukov, Iki so napadali graščine in samostane ter ščitili zatiran narod. To niso bili roparji, temveč borci za osvobojenje izpod ibojarsk-ega in turškega jarma. V Istratovem romanu pripovedujejo člani take hajdušikie čete, zakaj in kako so prišli med hajduke in kaj so doživljali kot hajduki. Krvavo in napeto riše Istrati romantično revolucijo v svoji domovini,
Knut Hamsun, sedemdesetletnik, Ko je veliki nordijski pisatelj M. A. Nexo praznoval svojo šeistdesetlenico, smo se ga izmed v,seh slovenskih listov spomnili samo mi. Meščani vedo, da je to velik pisatelj, ali bolje ga je zamolčali, ker zastopa proletarsko stvar. Obletnice drugega velikega nordijskega (pisatelja Knuta Hamsuna se bolj spominjajo. Nemško časopisje mu je posvetilo veliko pažnjo. Tudi mi se ga spominjamo, ker cenimo in priznavamo njegovo globoko poznavanje človelka, njegov jasen in mojstrski slog, s katerim spada med prve pripovednike sedanje dobe. Tudi še v daljnjo bodočnost bo živel. Povedati pa moramo istočasno, da so njegove ideje zelo zaostale za našo dobo. Njegov »Glad«, preveden tudi v slovenščino, spada med njegova prva dela. Toda od tedanjega opisovanja gladnih in brezdcmovinskih ljudi Hamsun ni prešel k delu za boljši (družabni red, temveč k obrambi propadajočih (družabnih avtoritet.
Remarque — za in proti! — Remar-queova knjiga »Na zapadu nič novega« je dosegla neverjetno visoko naklado v Nemčiji (700.000) in po (drugih državah. Rennov roman »Vojna«, ki je po mojem mnenju mnogo boljši, je dosegel doslej naklado le 100.000. Slovensko časopisje
omenja in proslavTa le Remarqua, za Renma ne ve. Menim, da je velikemu ■uspehu Remarqueove .knjige mnogo pripomogla reklama. V nekem nemškem listu sem videl sliko: Dva moška pred izložbenim oknom si ogledujeta obleke. »Kak model naj vzamem?« vpraša prvi. »Re-marque »Im Westen nichts neues««, mu odgovori tovariš.
.Nemška revija »Die neue Biicher-schau« prinaša poročilo o debati o Re-marqueovi knjilgi;
»Skupina revolucijonarnih pacifistov / (pristašev miru in nasprotnikov vojne) pod vodstvom Kurta Hitlerja je v Berlinu sklicala javno zborovanje z dnevnim redom: »Remarquizeim ali aktivizem«. Govorila sta Walter Karsch v limenu revolucijonarnih pacifistov in Franc Scbauwecke v imenu oborožene nemške nacionalistične organizacije »Stafalhelm». Dvorana nabito polna občinstva.
Oba referenta sta se strinjala v tem, dia Remarqueova in podobne vojne knige skrivajo v sebi brezču^stvenost lin plašlji-vo nedoslednost. Nacionalistični referent je menil, da bi se moral Remarque izreči za vojno ali protij njej, slično je bil pacifistični referent mnenja, da naj pisatelj ne ribari v kalnem in se omejuje samo z romantičnim opisovanjem vojne. Vnela se je živahna debata. Sredi najbolj vroče debate je prišel pisec drugega nemškega vojnega romana »Krieg«, že prej (Omenjeni Renn. Stopil je na govorniški oder in izjavil: »Danes uvidevam, da sva Remarque in jaz napravila veliko napako; te knjige bi morala drugače spisati. Svojo knjigo sem spisal pred več leti Tedaj sem bil še v malomeščanskem svetu •—- danes pa vem, da nas vodi samo ena pot v mir —-dosledna pot socijalizmia.« Tako odkritosrčno je govoril Renn. Re.marque je pa skoro istočasno novinarjem podal omledno izjavo o umetnosti, (da je njegov romain brez vsake tendience (naimena) itd. V zadnjem času je skritiziral Remarqua Henri Barbusse. Vsakemu nasvetujem, naj si .prebere Barbossof »Ogenj«, Rennov »Krieg« in Remarq.uov »Im Westen nichts neues« in gotovo si ho ustvaril sodbo, ki bo nasprotovala mnenju časopisne reklame. Ve čina namreč nima vedno prav. uSf _ _	C. Š.
Osjkin, Zapiski soldata, založba »Federacija«, Moskva. —• Ljubiteljem vojnih romanov priporočamo ta nedavno izišli ruski vojni roman. Ljubljanska Iknjižnica Delavske zbornice ga ima.
Podružnice, podpirajte list z rednim obračunavanjem članarine!
Pevska Zveza.
Kongres zveze delavskih pevskih, umetniških in glasbenih društev Jugoslavije.
se je vršil 14. julija v Mariboru. Na predvečer kongresa se je vršila akademija, na kateri so nastopila vsa mariborska pevska društva, železničarska godba in tam-buiraški zbor »Eleiktra«. Obisk velik, razpoloženje dobro, toda pravega pevskega napredka pri pevskih društvih ni bilo čutiti.
I. kongres zveze pevskih društev je »tvoril idrtuigi dan dopoldan predsednik zveze s. Selinšek, ki je podal tudi predsedniško in tajniško poročilo. Vsebina njegovega odkritosrčnega poročila je sledeča: Zveza je bila ustanovljena 18. aprila 1926 v dvorani Saveza grafičnih delavcev v Zagrebu. Za Zvezo je bilo velikansko navdušenje; 49 društev je priglasilo svoj pristop k njej, delegati mnogoštevilnih delavskih organizacij so pozdravili njen ustanovni kongres. Toda to začetno navdušenje se je poleglo, ko se je Zveza res začela organizirati. Vsa ta tri leta smo uravnavali razna delavska pevska društva, od katerih jih pripada danes Zvezi resnično samo 12 z 246 člani. Ta društva so: »Sloga« in »Enako-st« iz Zagreba, » A b r a š e v i č« in »J e d i n s t v o iz Beograda, »S lobod a« iz Varaždina, železničarska godba, pevska društva »Krilato kolo«, »Frohsinn«, pevski odsek pekov in tamfauraški zbor »Elek-t r a« iz Maribora, dalje pevski zbor »E n a k o s t« iz Studeoic pri Mariboru in »Naprej« iz Ptuja. Vsa ta društva so tudi zastopana po svojih delegatih na tem kongresu. Razen teh prisostvuje kongresu tudi delegacija ljubljanskega »Cankarja«, ki ni plačal članarine Zvezi. Zveza je v tem času izdala pa rt i ture dveh zborov. Zaželjeinjh rezultatov ni. V Sloveniji deluje močnejša splošna kulturna zveza »Svoboda«, v Bosni in Hercegovini slična zveza .kakor »Svoboda« in vzpričo vsega tega naj delegati razmislijo, fcafco postopati v bodoče, da bomo imeli bolj zadovoljive uspehe.
S. Močnik je podal blagajniško pomočilo, glasom katerega je imela Zveza v preteklih treh letih 25.119.80 Din vsega denarnega prometa. Tudi on se izjavlja, da po dosedanjih potih Zveza ne bo prišla do pravih uspehov.
K debati o poročilu se je priglasil s. Stark iz Zagreba. On ugotavlja, da uspehov ni in da Zveza s svojim številom članstva ne more biti zadovoljna. V Sloveniji da ji nasprotuje »Svoboda«, ki hoče, da vsa delavska pevska društva spadajo pod njeno okrilje. To istališče »Svobode« da ni pravilno, ker »Svoboda« se razteza samo na Slovenijo, Pevska zveza pa na vso Jugoslavijo. Ker se nihče več ne oglasi fc besedi, da Selinšek na glasovanje predlog nadzorstva, da ®e podeli izvrševalnemu odboru absokitorij. Predlog se soglasno sprejme.
K nadaljnji točki dnevnega reda »I z-p r e on e m b a pravi 1« poroča zopet s. Selinšek: Zveza doslej ni dosegla uspehov, zato se mora reoganizirati. So tri pota: 1, da Zveza pridobi tudi druga delavska kulturna in športna društva; 2. da se Zveza organizira po pokrajinah različnim razmeram primemo in 3. da se združi s »Svobodo« in Zvezo delavskih kulturnih društev v Bosni in Hercegovini. On je najbolj za zadnjo pot.
K tej točki se je priglasilo več govornikov.
S. Belič iz Beograda je izvajal sledeče misli: Za ustanovitev Pevske zveze nismo dali inicijative mi, temveč Slovenija. Mi smo upali, da iboimo s pomočjo slovenskih sodrugov zgradili močno zvezo. »Svoboda« pa je naši zvezi nasprotovala od vsega začetka, mesto da bi jo podprla. Tudi ta današnji zvezni kongres zadnja številka »Svobode« nekako ignorira. Mi stno ustanovili Zvezo za vso državo, ker se je »Svoiboda« omejila satno, na Slovenijo, Krivda »Svobode« ije, da ni prej dala inicijative za tako Zvezo. Zato smo imi morali biti izven »Svobode«. Jaz ne gledlam na našo Zvezo tako črno, kakor gledajo drugi. Mi svoje Zveze ne smemo likvidirati na noben način, temveč moramo nadaljevati svoje delo. S lično govori tudi s. Št ar k iz Zagreba.
S. Š t u k e 1 j kot zastopnik povabljene »Svobode« izjavlja v glavnem sledeče: Izrečeni očitki na naslov »Svobode« niso upravičeni. »Svoboda« kot splošna delavska kulturna zveza z raznimi pod-zvezami je bila ustanovljena takoj po svetovni vojni za vso državo. Do danes se je omejila samo na Slovenijo, ker je sodrugi z juga niso marali razširiti v svojih krajih.
Kdor v Jugoslaviji daaes ne ve za »Svobodo«, noče vedeti za njo. Če nas poznajo v Južni iin Severni Ameriki, bi nas lahko poznali tudi v Beogradu in Zagrebu. Sicer smo se pa začeli širiti na jug in sicer v Banat. Mi smo upravičeno proti tej pevski zvezi v dosedanji obliki, ker nasprotuje zdravim načelom o organizaciji proletarskega kulturnega dela. Po našem mnenju mora petje, 'dramatika, telovadba služiti splošnim težnjam delavskega gibanja; posamezne kultuirne panoge morajo biti podrejene splošnemu proletar-skemu kulturnemu deliu. Kjer to še ni doseženo, se mora doseči. Tako kot vodi vse različne strokovne zveze splošna strokov-
pobiirala samo prispevke, mi vemo, da ne moremo hoditi na neko društveno zborovanje v Skoplje, mi želimo le to, da bi sporazumno, po gotovem sistemu delali po posameznih pokrajinah. S Sarajevom imamo n. pr. najboljše prijateljske stike, iker delajo bosanski sodrogi po istih smernicah kakor mi. In podobno začnite z delom tudi na Hrvatskem in v Srbiji! Kot splošna kulturna zveza, ki je včlanjena tudi v svoji internacijonaili, ne zanemarjamo posameznih panog. Nasprotno! Dočim je n. pr. vaša Pevska zveza izdala v treh letih note sam,o za dve pesmi, jih je izdala »Svoboda« v zadnjem letu dvanajst. Vii imate v Sloveniji 6 društev,
Tamburaški zbor »:
na centrala, tako mora voditi tudi razne kulturne piainoge splošna centrala za delavsko izobrazbo. Vi ste z ustanovitvijo svv-je samostojne zveze storili en korak k razcepljenju delavskega kulturnega gibanja in ne Ik zedinjenju. Mii smo večkrat apelirali na vse Delavske zbornice v Jugoslaviji, da se skliče skupna konferenca vseh kulturnih delavcev, ki naj bi se pogovorili o enotnem, sporazumnem delu v vseh pokrajinah te države. Razposlali smo tudi svoja pravila. Če se našemu pozivu sodrugii z juga niso odzivali, nismo mi krivi. Nam je žal, da doslej radi preziranja naše tozadevne akcije ne obstoji nikako enotno organizirano kulturno gibanje v Jugoslaviji. Mi ne maramo vsiliti sodrugom z juga neko birokratičnio centralo, iki bi
obode« v Prevaljah.
mi pa imamo 9 pevskih zborov. Vsa pevska društva lahko pristopijo v »Svobodo«, ne da bi se morala odpovedati svojemu imenu. Zato predlagam, da skličete skupaj s pevskimi zbori »Svobodie« skupno konferenco, na kateri naj se ustanovi i z v s e h o bs to (j e č i ,h del. pevskih d r u štev pevska podzveza »Svobode«, v Bosni naj pripadajo društva t a m o š n j i Zvezi, na Hrvatskem in v Srbiji pa napravite isto po vzgledu Slovenije in Bosne. To bo koristilo tako pevskim zborom kakor splošnemu delavskemu kulturnemu gibanju.
S. S e 1 i n š e k ugotavlja, da samostojna Pevska zveza ni dosegla zaželjenih u-spehov in zato predlaga, da naj kongres
s kleti e, da se .priključi vsa zveza »Svobodi«.
S. Belič pravi, da je odločno proti temu, da bi se enostavno priključili »Svobodi«. »Svoboda« ne bo vsiljevala svojih pravil nam. Ako se hoče razširiti, hočemo mi sodelovati pri lizpremembi pravil, hočemo imeti zagotovljene pravice v Zvezi. Brez dvorna je »Svoboda« najboljša del, kulturna organizacija v naši državi, toda v Srbiji ima in bo ohranil svoje lepe tradicije »Abraševiič«. Zato je treba najprej rešiti to vprašanje, kaiko bo organizirano kulturno 'gibanje v vseh pokrajinah države, poteim šele lahko sklepamo o usodi Pevske zveze.
S. Štukelj izjavlja, da se samo po sebi razume, da mora »Svoboda« prilagoditi svoj 0'ganizacijski sistem razmeram, v katerih delajo sodrugi v drugih pokrajinah. Doslej nismo imeli povoda za to, ker preko Sotle ni bilo nobenega člana. Če se pa bodo odprle te možnosti, bomo seveda prizmah so drugem iste pravice kafoor dolžnosti. Ker vidim, da je s. Beliču resno na tem, da se sporazumno organizira kulturno iglibanje v vsej državi An ker on spravlja s tem v zvezo nadaljnjo usodo Pevske zveze, seveda rade volje umaknem svoj prvotni predlog in se izjavljam za to, da se poirazgovorkno o tem vprašanju s sodruigi iz Bosne, Hrvatske in Srbije.
Kongres je nato sklenil, da tročlan-ska komisija ss. Beliča, Starka in Štuklja predloži kongresu tozadevno resolucijo. Istočasno je 'bila izvoljena tudi komisija za volitev novega izvrševalnega odbora.
Po imenovani komisiji sestavljeno resolucijo je kongres soglasno sprejel. Glasi se:
I. kongres Zveze delavskih pevskih društev 14. julija 1929 v Mariboru ugotavlja, da dosedanje delovanje obstoječih del. kulturnih društev nii doseglo zaželjenih u-spehov z ozdrem na dejstvo, da ni bilo med njimi potrebnih organizacijskih vezi.
Zato kongres poziva vse delavske kulturne zveze in društva v Jugoslaviji, da čim prej rešijo vprašanje skupnega sporazumnega dela za izobrazbo delavstva in da v dosego t^ga namena ustanove za vso državo skupno splošno centralo za delavsko kulturo in šport.
Kongres pooblašča izvrševalni odbor Zveze delavskih pevskih društev in centralo »Svobode« v Ljubljani, da iste posvetujeta z vsemi delavskimi kulturnimi društvi in Zvezami o dosegi tega namena in o či'm prejšnjem sklicanju skupnega kongresa, ki bi rešil to vprašanje. Pričakuje se najpopolnejše tozadevne podpore od strokovnih forumov in Delavskih zbornic.
Dokler se to ne reši, bo Pevska zveza v dosedanji obliki nadalje obstojala,
Nov izvrševalni odbor Zveze ima izvršiti predvsem naloge v smislu te resolucije in po dovršeni nalotgd bo kongres odločil združitev Pevske zveze s splošno del, kulturno zvezo.
V novi izvrševalni odbor zveze so bili večinoma izvoljeni stari siodrugi in sicer: Selinšek, Kokolj, Oman, Čaks in Močnik iz Maribora, Belič iz Beograda, F.išer in Štark iz Zagreba, Kovačič iz Varaždina, Zupančič iz Ptuja in Djurašinovič iz Beograda. V nadzorstvo: Novšak, Korošec, Mikec, Gradišnik in Premušak,
K zadnji točki i»Razno« je kongres sklenil, da se vsa pevska društva naroče na list »Svoboda« in priporoča tudi vsem posameznim članom društev, - da postanejo naročniki lista. Zveza sama bo dopisovala v list. Z nado, da se je kongres približal ujedinjenju delavskih kulturnih društev, je s. Selinšek ob 4. uri popoldne iza-ključil kongres.
H kongresu pripominjamo mi, da so se delavski tedniki zadovoljiti z običajnimi slavospevi, ne idia bi skušali podati kake misli k problemom, ki jih je moral rešiti kongres.
Drugič: »Svoboda« je pristala na tako začasno rešitev, da še enkrat dokaže, da ii je res za enotno del, izobraževalno zvezo. Zavedamo se, da razvoja ne moremo posiliti.
Tretjič: Takoj, ko je centralni odbor »Svobode« na svoji seji sprejel na znanje poročilo o poteku kongresa in njegovih islkilepih, smo odposlali dopise na Zvezo pevskih društev s prošnjo, da jih ta so-podpiše in pošlje raznim organizacijam na jugu. Toda do danes, 30. avigusta, še nismo prejeli nobenega odgovora niti iz Maribora, niti iz Zagreba, niti iz Beograda, iz nobene prestolice. Prav tako nismo prejeli zaprošenih naslovov pevskih 'društev, za katera je kongres sklenil, da se naroče na naš list. Če niti naslova ne dobimo, seveda tudi lista ne moremo poslati. Vse to navajamo ne zato, da bi kaj komu očitali, temveč ziato, da nam kdo na prihodnji konferenci ne bi zopet očital, da nam ni za zedinjenje, da m i nismo nikogar poznali itd. Sami posebej smo pisali »S a v e z u r a d n i č k i h kulturnih i šport-s k i h d r u š t a v a za B o s n u i H e r-c e g o v i n u«. Ti sodrugi so nam odgovorili. V odgovoru pravijo med drugim sledeče: »Ideja skupnega dela se ne bo mogla uresničiti vse dotlej, dokler ne bodo ostale pokrajine svojega del. kulturno-sportneiga gibanja v mejah svojih pokrajin organizacijsko spojile tako kot pri nas in v Sloveniji, Ko bomo imeli v vsaki pokrajini skupno telo, ki bo predstavljalo kulturno-sportni pokret v dotični pokra-
jini, u.pamo, da se bomo potem na skupni konferenci (sporazumeli in da bomo lahko dejansko napredovali v svojem delu. Idejo o skup,ni centrali v načelu sprejemamo s tem, da statutarne avtonomije pokrajinskih zvez ostanejo.« Mi se popolnoma strinjamo s tem stališčem bosanskih so-druigov.
Četrtič: Delavci sam iz raznih krajev Hrvatske in Banata nam pišejo za ustanovitev podružnic »Svobode« (glej .dopise v .dianašnji števillki!). To kaže .pravo vrši-tev vprašanja zedinjenja del, kulturnega
gibanja,' Nadaljevali bomo pridno svoje delo in tako pospešili enotno kulturno delo med proletarijatom Jugoslavije. — Na razna pevska društva v Sloveniji, za katera se je izkazalo, da ne pripadajo niti Zvezi .pevskih društev v Mariboru, se pa ne bomo več o.zirali.
Delajte vsi pridno za okrepitev in razširjenje delavske telovadne in kulturne zveze »Svobode« za Jugoslavijo!
Poziv pevcem in pevkam! Pevski odsek »Svoboda« v Mariboru s.e pripravlja za daljše .pevske izlete in sicer letos .po Sloveniji ali na avstrijsko Koroško (Celo-
vec, Beljak), leta 1931 pa se udeleži mednarodne delavske olimpijade na Dunaju. V to svrho se je ustanovil poseben potni sklad. Ker bodo uživali ugodnosti iz potnega sklada .samo pevci in pevke z dalj- 1 šim članstvom /vabimo vse sodruge in so-družice, Ikli imajo veselje za petje, da že sedaj .pristopijo v naš zbor, da bodo tako lahko tudi oni sodelovali pri izletih. Prijave se sprejemajo vsak četrtek ob 8. uri zvečer v Ljudskem domu, in sicer samo do 15. septembra 1929, ker se s tem dnem prične za .pevce teoretična šola. Teoretič-
no šolo smo dosedaj .pogrešali. Ker pa j,e .osnovno znanje glasbene teorije predpogoj za napredek zbora, se bo v bodoče tudi temu poduku posvečalo stalno pažnjo. Delavci, delavke! Odzovite se našemu pozivu. Pomaigajte ipri ustvarjanju delavske .pevske kutlure! Dobrodošel je vsak glas; sopran in alt, kakor tenor in bas.
Odločba odbora pevskega oseka »Svobode« Maribor. Na temelju § a 13 odse.ko-kove,g.a pravilnika je bil izključen iz zbora Mlinarič Gustav, ker se ni ravnal -po predpisu § a 11 cits .pravilnika. Ta primer naj bo članom v svarilo; disciplino je treba vedno varovati, bodisi v ali izven društva.
Pevski zbor nove podružnice »Svobode« v Bistrici nad Mariborom.
Ali so Tvoji znanci in prijatelji že vsi člani »Svobode«?
Udeleženci tečaja režiserjev dramat. odsekov »Svobode« 4.—11. avg. 1929 v Ljubljani.
Dramatična podzveza.
Delavsko gledališče v Parizu.
V (berlinskem »Vorvvartsu« je izšlo izčrpno poročilo Gerberja o ipariškem delavskem gledališču. Gerber ipravi:
»Kdor še ni prisostvoval eni predstavi pariškega delavskega 'gledališča v Bele
Z votli. Hvala bogu! Smrtna tišina. Igrajo komand Marcela Tboreaiuxa »Ljudstvo,_ ti spiš!« — Ne, to ni bilo gledališče. To je bilo več, mniogo več. Pesnik Marcel Tho-,reaux je strojni ključavničar. On organizira turneje, on sam. vadi z delavci svoje
Viille, v Saint-Denisu, v Malakovu ali kjerkoli drugje v rdečem pasu francoskega glavnega mesta, ta sploh še ni videl gledališča. Ne najdem primernih besed, da bi opisal ozračje, navdušenje, vzhičenje v teh malih smrdečih, večinoma improviziranih gledaliških dvoranah. Igralci so večinoma delavci, komad sam in godba je ■postranska stfonar. Gledalci igrajo ... Iz rdeče podplutih oči šviga plamen navdušenja, napetosti. In ta plamen je svetlejši nego na>pol slepe svetilke na strapu, ki je na vse strani razpokan. Plamen šviga ogmjeviteje od sekunde do selkiunde. Tre-pečem. Če se v prihodnjem trenutku ne prične predstava, bo dvorana v plamenih.
igre. »Življenju gledati v oči!« se imenuje drugi komad. »Vstajenje Pariza« tretji . . . Gotovo, dela Thoreauxa niso nobena umetniška dela in ne bi prenesla rampe »Comedie Francaise« (veliko pariško meščansko gledališče). Toda pretresljivo naivnost in odkritosrčnost imajo v sebi.«
Ta proletarski teater je gotovo velikega pomena za delavstvo, iz (katerega izhaja. In gledališka umetnost sama bo našla v njem kali za nadaljnji razvoj. Podobno, kakor je začetkom devetdesetih let iz Theatre Antoine v Parizu izšel nov slog živega igravstva, ki je oplodilo ves evropski oder, ibi moglo sedaj to delavsko gledališče dati vzpodbudo, ko oficijelno
umetniško gledališče ne ve in ne zna naprej.
... To poročilo ibo menda zaščege-talo marsikaterega člana ljubljanskega »Delavslkega odra«, iki nas je vse tako navdušil z Golo uho v o »Krizo«. No, sedaj ije ibdla huda vročina. Za jeseni -se bo menda ta naš oder zopet zdramil. Ljubljansko in vse delavstvo mu bo zato zelo hvaležno. —■ V Mariboru, drugem glavnem mestu Slovenije, se bude tudi naši dramatiki. Pa pravijo, da jim pomanjkanje odra
dela težavo. Naj jih .poročilo o pariškem delavskem gledališču pouči, da jim bo delavstvo pomanjkljivi oder in kulise odpustilo samo, ako bodo pokazali pravo navdušenje za stvar.
Pred kratkim se je vršil dramatični tečaj za vse režiserje dramskih odsekov »Svobode« v Sloveniji. Upamo, da je pripomogel k temu, da bomo v novi sezoni doživeli lepe uspehe v naši delavski dramatiki.
Telovadba in šport.
»Prijatelj Prirode«
se bo skoro razširil ipo Sloveniji. Treba je še dognati neke stvari s sarajevsko centralo, ipotem bomo pa takoj začel ustanavljati podružnice te organizacije po vseh krajih Slovenije. Kjer mislite ustanoviti podružnico, pišite kar na centralo »Svobode«, ki je prevzela agitacijsko delo za to pr e po treb no društvo v Sloveniji.
V naslednjem podajamo namen tega društva, katerega sedež je do kongresa v Sarajevu, a katerega 'delokrog obsega ves teritorij 'kraljevine SHS.
Namen društva je, predvsem med delavci vzbuditi navdušenje za naravo in njene lepote. Ta namen skuša doseči društvo s prirejanjem izletov in daljših potovanj, s predavanji o planinarstvu, z ustanav-
Izlet zagrebških »Prijateljev Prirode« na Lisco-Zasavje.
ljanjem turističnih .knjižnic, z nabavljanjem turističnih potrebščin za člane, z delanjem in markiranjem turistovskih potov in z gradnjo planinskih koč itd. Društveni člani imajo več ugodnosti: po dveh letih članstva tri polovične vožnje na leto, cenejše .prenočišče itd.
Občni zbor ljubljanskega nogometnega podsaveza.
V	soboto, dne 3. avgusta se ije vršil letošnji redni občni zbor L,NP, najvišjega nogometnega foruma Slovenije, v katerem je včlanjena zaenkrat poleg trboveljskih Amaterjev lin mariborske tudi ljubljanska ».Svoboda«. Najbolj vesel pojav "■a tem občnem zboru, ki se je vršil nekaj bolj mirno kot prejšnja leta, je dejstvo, da so nastopili naši delavski klubi enotno. Celo vrsto let do te enotnosti ni doš1o, pač z.?ito, kar so imeli in iskali naši klubi povsod svoje lokalne interese, na skupnost iria so pozabili
Občnega zbora so se udeležili poleg naših nrejšnjih rodsaveznih funkcijonarjev kot delegati mariborske »Svobode« s. Kralj, delegat trboveljskih »Amateriev« s, Bo-stič in delegat ljubljanske »Svobode« s. Vičič. Naši trije delavski klubi so posta-viM svojo kandidatno listo manjših klubov. Ta lista je s .precejšnjo večino glasov prodrla in sita bila na njej izvoljena v novi upravni odbor LNP ss. Kralj in Vičič, v revizijski odbor pa s. Kovač.
Pričakujemo, dia bodo nastopali naši delavski sporteflki vedno tako enotno, kakor to rot, kar bo delavskemu športu samo v korist. Naši trije v LNP včlanjeni športni klubi imajo sedaj v imenovani instituciji močno zaslombo, na katero se morejo — kadarkoli treba — z zaupanjem obračati.
Eno, kar nas je na tem občnem zboru neprijetno zadelo, so očitki z vseh strani, da je »Svoboda« Maribor skozi več let izda:ala po več Toverilnic, kar se je pripetilo tudi letos. Nam je tia stvar z ozi-rom na pritiski, ki se izvaja, deloma razumljiva. nrsUrpo pa, da si mora kljub vsemu delavski klub ohraniti svojo samo-sfi*>'ijiostt in siamo zaves t. Upamo, dia novi -dbor mariborske »Svobode«, v katerega imamo popolno zaupanje, kaj sličnega v bodoče ne bo donustilin da bo korakal z ostalimi našimi delavskimi klubi.
LjuHiana. 28. VI.; Ilirija jun. : Svoboda ijun. 3:0, — 29. VI.: Železničar Zgb. : Primorje 3 : 1 (1 : 1). — 30. VI.: Železničar Zgb. : Herimes 3 : 1 (1 : 0). — 11. VII.: Ilirija : Svoboda 3 : 2.
V	tej trening-tekmi je nastopila Svoboda s svojima novima igralcema Flei-scherjem in Brandalikom ter je bila Iliriji enakovreden nasprotnik.
21. VII.: Grafika : Elan 1 : 0 (1 : 0). — 4. VIII.: Ilirija : Železničar Zgb. 5 : 2 (2 : 2). — Primorje ijun. : Svoboda jun. 5 : 2.
Svoboda je bila enakovreden nasprotnik ter je zgubila po krivdi ,golmana, ki je vsaki strel na gol spustil.
Maribor. 16. VI.: Maribor rez. : Svo-bora Maribor 6 : 1 (2 : 0). — 23. VI.: ŽASK Subotica : Železničar Maribor 4 : 3 (1 : 1).
Sevnica. 30. VI.: Aimateur Trbovlje : Sava Sevnica 1:1.
Hrastnik. 7. VII.: Zona Hrastnik : Dijaški Ljubljana 4:4(1: 4).
Novomesto. Grafika Ljubljana : Elan 2 : 1 (0 : 0).
Maribor. Železničar : Svoboda 14 : 1 (7 : 0).
Beograd. 16. VI.: Grafičar : Srbija 3 : 0 (1 : 0); Ruski : Radnički 3 : 2; Železničar : Viardiar 3 : 1 (2 : 1); Borac : Sparta 2 : 1 (2 : 0). — 30. VI.: Grafičar : Dušanova,c 1 : 1 (1 : 1); Gvozdar : Hakoaih 6 : 1 3:1); Železničar : Srpski Mač 2 : 1 (0 :0).
—	7. VII.: Radnički : Slavija 5 : 2; Gvozdar : Vardar 7:0, — 28. VIII.: Pa-liluliac : Slavija 3 : 2 (1 : 1); Gvozdar : Tr-govački Podmladek 5 : 0 (4 : 0); Grafičar : Ko man j 3 : 0 p. f.
Sarajevo. 10. VI.: Harduk : Sašk 2 : 3.
—	6. VII.: Primorje Ljubljana : Hajduk Sarajevo 3 : 2 (1 : 1).
Sremska Mitrovica. 23. VI.: Radnički Novi Sad : Gradanski S. M. 3:4. — 24. VI.: Gradanski S. M. : Radnički N. S. 1 : 3.
Veliki Beč^erek. 23. VI.: Arad Ru-munija »Radnički 3 : 3 (3 : 2). — 24. VI.: Zambolja : Ž-A K Subotica 6 : 2 (3 : 1); Obilic : Radnički 1 : 1 (1 : 0).
Veliki Bečkerek. 14. VII.: Radnički V, B. : Radnički Stari Bečej 4 : 4 (2 : 0).
Osijek. 4. VIII.: Grafičar Osiek : Gim Udruženje Sombor 4 : 2 (2 : 01. — 21. VII.: Gradanski : Železničar Zagreb 2 : 0.
Novi Sad. 30. VI.: Radnički N. S. : NAK Novi Sad 2 : 1 (1 : 1). — 21. VII.: Radnički N. S. : Sparta Rumunijia.
Velika prireditev nemških delavskih telovadcev.
Sredli julija se je vršila v Niirnbegu veliikia prireditev nemške delavske telovadne zveze. Udeležilo se je je nad 200.000 ljudi.	,
Telovadni naraščal Nurnbierga in okolice je 14. julija otvorill slavno«ti v najlepšem stadionu, kar jih ima Nemčija. Telovadilo je 3000 otrok, giledavoev pa je bilo 12.000.
Druigi dan proti jutru so pričeli pri-haijati vilaki z zunanjimi udeleženci. O d 3. ure zjutraj dalje je prihajal vsakih deset minut en posebni v 1 a k. Najprisrčneje so pozdravili Du-naičane. Slovesna otvoritev vseh sveča-
noisti se je vršila v mestni hiši. Govorili so predsednik nemške del. telovadne zveze Gellert, višji župan Niirnberga dr. Luppe, notranji minister Severing, predsednik nemškega parlamenta Lobe in v imenu delavske športne internacijonale Dr, Julius Deutsch z Dunaja.
Potem je mladina na stadionu igrala igro »Osvobodi se!«. Izvajali so |je združeni recitacij,ski zbori (Sprechchori). Prižgali so bakljie tako, da se je zdelo, da gori ves stadion, Z bakljami so šli potem v sprevodu po mesta, Ikjer so na glavnem trgu zmetali baiklje na gorečo grmado in pri tem prisegli, da se 'bodo vsi vztrajno do konca borili za delavske ^pravice.
Pred II. Mednarodno delavsko olimpijado.
Po sklepu seje Mednarodnega odbora Socijalistične Inte.nacijonale za telesno vzgojo, se je vršilo začetkom maja na Dunaju posvetovanj^ finančnega odseka Internacijonale, ki se je bavilo s finančnim vprašanjem 11. Mednarodne delavske olimpijade, ki se vrši v I. 1931 na Dunaju. Posvetovanje, katerega so se udeležili zastopniki Zvez v Lipskem in v Avstriji in mu je predsedoval sodr. Silaba, je natančno proučilo večmilijonski začasni proračun za olimpijado, pri čemer ie sklenilo znižati višino garancijskega fonda na najnižjo mero, dalje je razpravljalo o možnem številu udeležencev iz inozem-

Proste vaje nemških' del. telovadcev v Niirnbergu.
V nedeljo zjutraj se je razvil po mestu več kilometrov dolg demonstracijski sprevod —■ okrog 200,000 ljudi |je korakalo po mestu na stadion. Na stadionu je sprejel udeležence dež. 16,000 telovadcev je brez ozira na to vzorno izvajalo vaje. Za njimi je ,pri lepem vremenu nastopilo nad 10 tisoč telovadk.
Zvečer je zaključil slavnosti zopet mogočen recitacij skd zbor, ki je nastopil v bajnem svitu reflektorjev. Končno so vsi zapeli »Internacijonalo«, — Tako lepo u-speva delavska telesna kultura tam, kjer se dela složno-, tam, kjer se ne trkajo bahaško na prsi »mi telovadci«, »mi nogometaši«, temveč mirno in vztrajno delajo in združujejo telesno kulturo z duševno. Vsakdo bo tudi uvidel, da je velikemu u-spehu prireditve ipripomogeil recitacijski zbor, za katerega žal pri nas doslej ni še pravega razumevanja in navdušenja,
stva, o zimskih tekmah v okviru olimpi-jade v 1. 1930, o glavnih dnevih olimpijade, črtalo je razne postavke v proračunu1 in sklenilo predložiti vse seji Mednarodnega odbora ter kongresu Internacijonale, ki se vrši v Pragi v mesecu oktobru t. 1.. Kot vodilna je bila pri razpravah I. Mednarodna olimpijada, ki je V finančnem oziru končala z deficitom.
Glavni delež na finančnem uspehu olimpijade v 1. 1931 bodo imele tri največje telesno-vzgojne organizacije, kar so Zveze1 v Nemčiji, v Avstriji in v Češkoslovaški. Prvi dve Zvezi bosta lahko začeli s pripravami že letos; Zveza D, T. J., Zveza v Ustju, dalje švicarska, lc-tiška in belgijska zveza pa imajo v j. 1930 še lastne prireditve, zato bodo mogle pričeti s pripravami šele v drugi polovici prihodnjega leta. Z obiskom tujcev se računa: 11.000 iz Nemčije, 5.000 od obeh
nastope jednot, okrožno telovadbo s 350 nastopajočimi, vaditeljski tečaj, 4 češka, 4 angleška predavanja, 14 gledaliških predstav, osemtedenski tečaj češčine za naraščaj, debatni večer, nastop pri izletu socijalistične stranke in izlet v Detroit — 150 telovadcev, 100 udeležencev. Okrožje ima v posesti v Auburnu tudi farmo.
Kanada nima niti delavskega športnega niti telovadnega gibanja. V Kanadi sploh ne obstojajo niti delavska telovadna niti športna društva:. Tla za to gibanje so tu še neugodnejša kakor, v Angliji, da;si tud; tam niso ravno 'dobra. Kanadskemu delavstvu manjka pojem discipline, brez katere organizacija ni mogoča. Tamkajšnje strokovne organizacije so zato slabotne in
Zvez Češkoslovaške, torej skupno vštev-ši druge Zveze in Avstrijo razen Dunaja na 20.000.
Nogomet in Delavske telovadne enote.
Seja predsedstva Zveze D. T. J. C., ki se je vršila 24. aprila t. 1. ob navzočnosti II. predsednika Lucernske Interna-cijonale sodr. O e 11 e r t a in predsednika Mednarodnega tehničnega odseka za nogomet sodr. Riedla je, razpravljajoč o vprašanju uvedbe delavskega nogometa v čeških pokrajinah češkoslovaške republike, soglasno sklenila:
Z ozirom na sklep zadnjega kongresa, s katerim se odklanja uvedba nogometa v Zvezi D. T. J. Č., ne moremo pri tem stališču izpremeniti ničesar. Pri-
Društveni praporji na del. telovadni prireditvi v Niirnbergu.
pravljeni smo pa o tej stvari ponovno razpravljati in jo predložiti prihodnjemu občnemu zboru v odločitev. O vprašanju morebitne prepustitve čeških delavskih nogometnih društev Delavski telovadni in športni zvezi v Ustju bomo razpravljali v zvezini načel-stveni seji in v Tehničnem odboru. Dobro smo si svesti situacije, v kateri se v današnjih časih nahaja telesna vzgoja, vendar vsakemu narodu mora biti prepuščeno, da si ustvari tak sestav in take možnosti telesno-vzgojnega dela, ki odgovarjajo njegovim zahtevam.
20-letnšco obstoja so slavile letos D. T. J. v Ameriki s sedežem v Clevelan-du, 0„ To okrožje šteje 4 jednote s skupno 657 člani. V 1. 1928 je priredilo 4 javne
razcepljene, delavsko politično gibanje životari in zadružništvo trpi vsled mnogih riedostatkov. Šport se sicer zelo goji, vendar to ni delavski šport. Delavci so ali člani javnih športnih društev, ki so pristopna vsem družabnim slojem, ali pa tovarniških društev in klubov, ki so zelo razširjeni. Ustanavljajo si jih uslužbenci velikih industrijskih podjetij in imajo le omejeno število članov. Na njih priključitev katerikoli mednarodni organizaciji ni misliti. Kanadski sodnugi se doslej niso pečali s športnim gibanije.m in se, kot izgleda, še dolgo ne bodo. Imajo polne roke dela z organizacijo odraslih in starejših delavcev, ki jo bo treba izgraditi preje, preden se začne z organizacijo mladine.
Prvo delavsko telovadno društvo v Avstriji, Allgemeiner Turnverein Wien, je je bilo ustanovljeno leta 1892, Kmalu po
njega ustanovit vi je bilo 'oživotvorjeno drugo najstarejše telovadno središče nemškega delavstva v Avstriji v Brnu, delavsko telovadno duštvo »Lasalle«.
Danska delavska športna zveza je bila ustanovljena na konferenci, ki se je vršila o Binkoštih v Ode ms e, Imenuje se »Ar-bejdrna Idraets Forbund of Danmarik« in im,a že 10.000 članov.
Delavski šport v Ameriki. The Labor Sports Union of America (Američka delavska športna zveza) v New Yorku priredi svoje letne igre v Flushingu (.predmestje New York.a) od 24. do 25. .avgusta t. 1. Vabljeni so vsi delavski .klubi, da se tekmovanja udeleže.
Slavnosti holandske delavske športne zreze, ki so se vršile v Haagu o Binkoštih, so bile dobro obislklane. Aktivno se jih je udeležilo nad 3000 telovadcev in telovadit t< r tekmecev. Iz Nemčije je bilo navzočih 400 oseb, iz Avstrije 40. Belgija je .poslala
nogometno reprezentanco. Tudi udeležba gledalcev se ceni na nekaj tisoč.
V Belgiji izhajata seda.j dva delavska športna lista, v Liegu (Luttich) francoski »Šport in socijalizem«, v Gentu flansiki »Delavec in šport«.
Za novega predsednika »Naturfreuu-
de« in sicer Mednarodne zveze je bil izvoljen po smrti sodr. dr. Volkerta na .kon-giesu v Nurnibergu član avstrijskega parlamenta sodr. Richter iz Dunaja.
Alzaška delavska telovadna in športna zveza je imela svojo VIII. slavnost 10. in 11. avgusta t. 1, v mestu Saint Marie aux Mineš (Martkirch).
Mednarodne slavnosti socijalistične mladine so zbrale od 12. do 14. iu.li.ja t. 1, na Dunaju nad 50.000 članov socialistično ■organizirane mladodelavske generacije iz 18 natiodov. Vršil se je poleg telovadnih in športnih nastopov tudi III. kongres Socijalistične mladinske internacijonale.
Po svetu.
Ljudsko izobraževalno delo v Angliji.
Ljudsko izobraževalno delo v Angliji se razvija v glavnem na podlagi treh smernic:
1.	Delo na podlagi svetopisemeskga krščanstva.
2.	Delo Workers Educational Associa-tion (WEA) = delavske vzgojne zveze.
3.	Delo Labour College-ov (delavskih kolegijev).
1.	Glavni zastopniki krščanske.ga izobraževalnega dela so »Ad.ult Schools«, to so šole za odrasle. To gibanje vodijo pristaši raznih cerkvenih sekt, oficijelna ■angleška cerkev ne .sodeluje.
2.	Delo WEA predstavlja veliko, z državno pomočjo organizirano izobraževalno .delo, ki se v iglavnem naslanja na univerze. WEA .pripada več organizacij, izmed katerih j.e najvažnejša Cooperativ Union United, ki skrbi za zadružno izobrazbo. Univerze dajejo učitelje, WEA .pa učence. Poulk ne sloni na nobenem .gotovem svetovnem nazoru, temveč na .podlagi, .s katere se lahko razvije vsako mnenje.
3.	V nasprotju s tem ne' nim izobraževalnim delom vodijo La. ^c Colle--gi m a r k s -i s t i č n o izobraževalno delo. Vodijo ji.h najmočnejše .strokovne zveze; državno .podporo odklanjajo načeloma. Nevtralnost zavračajo. Labour College v Londonu je matica vsega tega izobraže-
valnega dela. Ta londonski Labour College (delavska visoka šola) preskrbuje s hrano in stanovanjem stalno blizu sto delavcev, ki študirajo tu eno .ali dve leti na stroške svojih strokovnih organizacij, Ka-fco visoko izobražene učence ima Labour College, bodo pokazale n. pr, pismene naloge, .ki so bile stavljene učencem: 1. Pokaži zvezo med razrednim bojem in imperializmom. 2. Kaki gospodarski motivi so vodili Francijo pri zasedbi Porurja? 3. Kak pomen ima kolonijailna politika?
Delavska izobrazba v Gornji Avstriji.
V Lincu in Steyru poslujeta strankini šoli z g.ospodarsikiO-geoigTafičnim seminarjem. Dv.a .posebna tečaja za izbrane zaupnike sta bila v pretelklem letu o agrarnem vprašan;'«. Nadalje je imela reden pouk ena poletna šola in ena lunkcijonar-ska šola za mlade delavce. »Prijatelji Prirode« so priredili večtedemski tečaj za terenski pouk. Razven tega so priredili več jezikovnih in tehničnih tečajev. Posameznih predavanj so priredili v Lincu 105. Večina predavanj je bila posvečena problemom marksizma, delavskega gibanja, svetovnega gospodarstva, zdravništva in ženskega gibanja. V Lincu so .priredili nadalje 136 s.kio.ptičnih predavanj, 28 predavanj .s filmi, 64 slavnosti (majslk.a, republikanska itd.), 14 umetniških večerov, 104 .gledališke predstave in 8 studijskih potovanj na Dunaj, v Prago itd,
Izobraževalno delo v avstrijski Štajerski.
V	preteklem letu so priredila 785 predavani s povprečno po 50 obiskovalci. Za 32 strokovnih in strankinih zaupnikov se je vršila 14-dnevna šola. Po večjih krajih imajo razne večerne 'tečaje. Veliko pažnijo posvečajo (prirejanju velikih umetni škili slavnosti.
O odpravi plodu
se vtši v Nemčiji že vsa povojna leta živahna debata. V kratkem .pride ponovno to vprašanje pred parlament.
V	debati s-o se pojavile tri glavne različne stroje. Prva stroja zastopa stališče, da mora ostati neizpremenjen § 218, pio katerem je strogo kaznjiva vsaka odprava (plodu. Zagovorniki tega stališča se sklicujejo na dejstva vedno nazadujočega števila porodov, številnih smrtnih slučajev po splavu in končno na biološko dejstvo, da embrio (plod) ni samostojen del materinskega- telesa, temveč živi svoje življenje in vpliva na ves organizem. Zdravnik, 'ki odpravi ta plod, je morilec.
Druga tej nasprotna stroja teh dejstev ne taji, toda izvaja iz njih popolnoma druge zaključke. Nazadovanju rojstev da ni kriva odprava plodu, temveč mnogo bolj spolno občevanje s sredstvi proti spočetju. Zato se število odprav plodu vedno bolj manjša. Smrtni slučaji po pre-,krojenju nosečnosti govore baš za odpravo § 218. Kajti z ozirom na ta paragraf se ljudje ne zatekajo k zdravnikom, temveč si skušajo pomagati na različne druge načine, ki so zdravju škodljivi in življenju nevarni. Za podkrepitev svojega stališča navajajo statistike iz Rusije, kjer je pre-kinijenje nosečnosti zakonito dovoljeno in se. kaznuje le nestrokovnjaška odprava plodu. Tam je umrljivost mnogo manjša nego v Nemčiji. Nasproti pravici nerojenega otroka do življenja povdarjajo pravico žene do zdravja in človeka vredine eksistence in pravico že živečih otrok do
zdravega razvaja, ki gia pri sedanjih razmerah ogroža številnost družin. Zato zahtevajo odpravo § 218 s to omejitvijo, da je odprava dovoljena do 3. meseca nosečnosti.
Sredi med tema taboroma se (giblje tretja stroja, ki je proti vsaki odpravi § 218, zahteva pa razširjenje dovoljenja za odpravo plodu. Odprava naj ibi bila dovoljena v slučaju težke (bolezni matere, v slučaju, da bi se predvidevalo, da bo rojen manj vreden otrok in v slučaju, da bi gmotno stanje starišev ogrožalo zdravo nego in prehrano otroka. Ljudi naj se pouči o (obrambnih sredstvih proti spočetju in tako se bo najbolj zmanjšalo število prekinjeni nosečnosti.
Deveti mednarodni zadružni tečaj.
V Haagu se. je vršE od 13. do 17. julija deveti mednarodni zadružni tečaj, 'tečaj je predelal sledeče probleme:
Mednanodna zadružna izobrazba.
Mednarodna gospodarska politika.
Pregled holandskrega zadružnega gibanja.
Zadružni tisk.
Plačilo na obroke, dajanje blaga na kredit.
Češko zadružništvo.
Nemško zadružništvo na Češkem.
Zadružno gibanje in državna trgovina.
Svetovna konferenca za izobrazbo odraslih.
Svetovna zveza za izobrazbo odraslih (The Word Association for Adult Educa-tiom v Londonu) priredi od 22. do 29. avgusta v Camibridgu prvo sveto-vno konferenco za izobrazbo odraslih. Konferenci* bo obravnavala sledeča vprašanja: osnove in naloge izobrazbe odraslih; ekstenzivna in intenzivna izobrazba; izobraizba odraslih in industrijsko delavstvo; člove-čanska in poklicna izobrazb a.; javne knjižnice; radio.
Dopisi podružnic.
Varaždin. V V.araždinu na Hrvatskem obstoja že od leta 1905 radničko naoibraz-beno diruštvo »Sloboda«. Po zadnjem kongresu pevskih (društev v Mariboru nam je to društvo pisalo toplo pismo, v katerem pravi med drugem sledeče:
»Na tem kongresu smo se seznanili z Vašimi (delegati in moramo priznati, da je naše društvo bližje »Svobodi« (nego Zvezi pevskih društev).« Društvo nas je v istem pismu prosilo, da gojimo medsebojne stike, ki so tudi njdto potrebni, Iker imajo
knjižnico, pevski, tamburaški in (dramatični odsek. Z našo pomočjo mislijo ustanoviti tudi telovadni odsek.
Brod na Savi. Tudi iz tega velikega industrijskega kraja na Hrvatskem so nam pisali delavci, da žele ustanoviti podružnico »Svobode«.
Banatski Karlovac. V tem kraju bodo delavci tudi v kratkem času ustanovili podružnico »Svobode«.
Bistrica pri Mariboru. Na ustanovnem občnem ziboru te nove podružnice »Svobo-
■de« se ie izvolil sledeči odbor: Predsednik Adolf Kreuh, namestnik Fric Vešnar. tajnik Ed.gar Perko, namestnik August Robnik, blagajnik Ivan Hude, namestnik Anton Kržina; odborniki: Homer, Desohmann, Golob in Roža Furst, v kontrolo pa ss. Gril in Kac Mirko. Nova podružnica ie zelo aigilna. Tri tedne po ustanovnem občnem zboru je imela že lepo veselico, na kateri so nastopali mešani pevski zbor podružnice, pevski zbori »Svobode« iz Ruš in Maribora ter »Frohsinn« iz Maribora.
Fala. V novo ustanovPeni podružnici deluje pevski zbor. V zimski sezoni se bodo vršila predavanja.
Maribor. Naša »Svoboda« je za dne 5. maja sklicala občni zbor z dnevnim redom: 1. Poročilo odbora. 2. Volitev delegacije za kongres. 3. Volitev novega odbora. Občnemu zboru fe ,prisostvoval v imenu centrale s. Ciril Štukelj iz Ljubljane.
Predsedniško poročilo poda s. Presl. Iz poročila je razviden izčrpen pregled dela in življenja podružnice, kakor gospodarstvo, kultura, organizacija in propaganda, načelna vprašanja itd. Posebej bi bilo omeniti sklep podružnice o strokovnih organizacijah, ki pravii: »Vsak »Svobodi'š« bodi istočasno tudii član svobodne strokovne organizacije in delaj za strokovni po-k/ret z istim interes-om, kot za »Svobodo« samo.« Poročilo predsednika iso člani z zadovoljstvom vzeli na znanje.
S. Piuka looroča o denarnem poslovanju in tajniškem poslu. Blagajniško poročilo je pokazalo, da so se denarna sredstva izrabila z vsestransko razumno šted-nio. Obdržalo se je financijalno ravnotežje kljub temu, da so bili dohodki v pretekli poslovni dobi močno skrčeni. Tajniško poročilo je predočilo obseg dela podružnice, ki zaznamuje močen razmah. Saj ;ib izdala podružnica nič manij kot nad 300 dopisov. Članstvo se je nekoliko zvišalo in imamo sedaj okrog 100 rednih članov, Največ ie obračunal pevski, najmanj pa športni odisek. Dramatični odsek je šele v razvoju. Sedaj deluje pet odsekov: telovadni, pevslki, nogometni, Aamatični in šahovski.
Za nadzorstvo Poroča s, Dvoršak. Na njegov predlog je občni zbor podal odboru razrešnico.
S. Štuketlj poroča za centralo. Z našo podružnico je centrala v najboljšem razmerju in jo sme pohvaliti kot eno izmed najboljših podružnic. Vsi nekdanji spori so se likvidirali.
Na (predlog s. Vidoviča st. se pred vo-litvifo delegacije preide na volitev novega odbora. Ker pa ,pri tej točki ni bilo mogoče doseči Foglasia radi nepopolne udeležbe, se sprejme sklep, da se za volitv odbora skliče ponovno zborovanje, danes pa da se izvolijo delegati za kongres cen-
trale. Kot delegata sta bila izvoljena ss. Presl in Teply. Pri tej priliki je prišlo do debate glede resolucij, ki jih centralni odbor .predlaga kongresu. S. Vidovič je ■mnenja, da za naše razmere predlagana sprememba pravil, ikii se tiče članstva pri drugih duštvih, ni na mestu. To stališče ie zavzeti tudi na kongresu. S tem je bil dnevni red zaenkrat izčrpan.
Dne 25. maja 1929 se je vršilo nadaljevanje občnega zbora. Po prečitaniu zapisnika o zadnjem zborovanju poda s. Teplv poročilo o kongresu centrale, ki se je vršil 12. maja. Potek tega kongresa in mehovi sklepi pa je itak že objavljen v listih.
Volitev odbora: V ipopolneim soglasju se je izvolil sledeči odbor: Rotman Ivan, Vidovič Stanislav st., Močnik Andrej in Reigioit Alojz za telovadce; Presl Štefan, Krištof Štefka, Potisk Fric in Mlinarič Gustav za pevce: Beneš Ivan, Strah Hiin-ko in Sinlkovjč I. za nogometaše; Tanc Anton s Piuka Dora in Nekovar Ančka za dramatiko; Teplv Bogo za kulturno delo in Čeh Aloiz za st-okovne organizacije. Odbor ®e 'e konstituiral sledeče: Presl predsednik, Teplv namestnik,. Piuka 'tami^a, Tanc namestnik, Krištof blagaiiničarka, Vidovič Vili namestnik'. Člani nadzorstva: Vidovič st., Čeh, Nekovar, Sinkovič in Mlinarič.
Novi odbor se je sestal k dvem sejam ter je med drugim sklenil, da priredi dne 18. avgusta poletno veselico v Lovskem domu v Krčevini.
Odbor je n,a dalje razpravljal o k oncentraciji gospodarstva terr si je edin v tem, da fe to potrebno in koristno, da pa ie treba to izvršiti postopoma. Nove odseke je vkliučiti v gospodarstvo oodružni-ce. Pozneje slediio tudi stari odseki.
Za jesen in zimski čas bo odbor pripravil popolen kiultuTno-vzgojni nro^ram, ki se bo izvedel, po vseh odsekih. Sestavil se bo ro^is ,kn:ig. ki jih naj naši člani čfta.jo. Pravilna izbeira knijig je dober del duho-vne izobrazbe.	\
Odbor hoče tudi stremeti za dvigom števila članstva. Vsak zaveden delavec mora biti tudi član kulturne organizacije. Glejmo, da to dosežemo. Če vsak član nabere le eneča novega člana, nas bo dvesto, če iih nabere vsak pet, nas bo š°sto in to1'lko bi nas lahko bilo in moralo biti. Na delo torej in pristopno izjavo v roke!
Krona, Meseca iulija se ie vršil redni občni zbor podružnice »Svobode« v Kropi. Ob tej priliki naj kratko očrtanm razmere, ki v njih žive naši sodriisi iz Krono kajti podružnica je doslej pokazala vkljub vsem žalostnim raz/meram in zartreknm veliko živ!je'iske sile. Slovenskemu delavstvu ie eotovo znano, da je Krona s Kamno gorico sedež že zelo stare žebljar-
ske obrti. Prav radi svoje starosti pa vladajo v tej industriji uprav patriarhalne razmere, ki so prišle že v tradicijo in ki so v modernih obratih popolnoma nemogoče. Zebljarsko obrt je zmonopoliziral klerus s tem, da je ustanovil Žebljarsko zadrugo, ki poseduje sicer že precej moderno urejeno tovarno s stroji, poleg nje pa še šest starih »vigenc«, kjer izdelujejo žeblje še na roko. Dočim so zaposleni v tovarni večinoma moški, izdelujejo žeblje v »vigencih« samo ženske, ki nikjer menda na svetu toliko ne trpe. kot v Kropi. Že prvi. svit iih najde pri delu in pri njem ostanejo, da si prislužijo skromen zaslužek, do noči. Ena oseba izgotovi lahko v nem dnevu do 1500 žebljev, pri čemer mora zavihteti 1—VA kg težko kladivo za vsak žebelj približno dvajsetkrat; za tisoč žebljev prejme po odbitkih 12.50 Din zaslužka. Celodnevni čisti zaslužek ne znaša torej niti 20 Din. V tovarni so sicer delavci nekoliko boljše plačani, izpostavljeni pa so zopet drugim šikanam; mojstri, ki povsem soglašajo z vodstvom, imajo zlasti na piki »Svobodaše«. Vkljub temu, da jim radi -prepričanja grozi odpust, vztrajajo pri svoji kulturni organizaciji in se celo živahno udejstvujejo v njej. Kdor pa le more, si poišče drugega zaslužka — bodisi v tovarni za verige v Lescah, bodisi v jeseniških livarnah; obe tovarni zapo-slujeta precei Kropenčanov.
Občni zbor je pokazal, da trpi naša podružnica v Kropi mnogo radi tega, ker je Kropa odrezana od sveta in ker tam ni nobenega intelektualca, ki bi pomagal delavstvu r:ri kulturnem in izobraževalnem delu. »Svobodaši« so prepuščeni samim sebi, izpostavljeni so preganjanju, vkljub temu pa trdno vztrajajo in si znajo —
če ni drugače — tudi sami pomagati. Ljubijo pred vsem petje, zato so si najeli pevovodjo iz Jesenic, ki jih vsak teden obiskuje in vežba. Uspeh ni izostal in pevski odsek kroparske »Svobode« ne razpolaga samo z dobro izvežbanim glasovnim materijalom, temveč je zaslovel radi lepega prednašania slovenskih narodnih pesmi daleč po okolici. Pred kratkim je bil ustanovljen tudi tamburaški odsek; tudi tu so se pokazali kropenški »Svobodaši« izredno požrtvovalne. Iz lastnega žepa so si nabavili najpotrebnejše inštrumente in učijo se kar sami, pri čemer jim pomaga — njihov prirojen čut za glasbo. Na občnem zboru je bil ustanovljen dra-matski odsek, kjer se bodo vadili člani najprej v deklamacijah, pozneje pa tudi v krajših igrah. S prirejanjem dramskih predstav upajo izboljšati slabo denarno stanje podružnice. Podružnica ima tudi majhno knjižnico, ki se je pa nihče več ne poslužuje, ker so člani vse knjige že pre-čitali. Zatos vetuje občni zbor centrali, naj v najkrajšem času ustanovi nekaj potovalnih knjižnic, ki pa naj vsebujejo res dobre kniige. ne pa »Večernic» Mohorjeve družbe. Končno je bii na občnem zboru, ki mu je prisostvoval tudi delegat centrale, sklenjen podroben načrt za bodoče delo. Debate, ki so se vodile, so bile prepojene s trdno proletarsko ideologijo in delovanje kropenške »Svobode« je dokazalo, da se da delati tudi v neugodnih razmerah, če vladata med člani razredna zavednost in pa veselje do dela. — Po končanem občnem zboru so se zbrali člani na prijaznem vrtu. kjer je v prijetnem pogovoru in petju hitro minil popoldan. — ■	Talpa.
Tujke.
Apatičen brezčuten, top, ravnodušen biologija = nauk o življenju, o živih bitjih deiinirati — bistvene znake kakega pojma
ali stvari označiti eksperimentalen = na poskusu temelječ
(eksperiment — poskus) ekstenziven = razširjajoč se, idoč na širolko elemeniaren =' iz prasnovi, iz prasile, osnoven; zelo <pripro'st (element = prasnov) energija = sila enormen = izredno velik esej = poskus; kratka (pisateljska razpr&va etika = nauk o nravnosti (morali)
etnologija = naulk o človeštvu, njegovem izvoru, njegovih različnih rasah itd.
fiksirati = pritrditi; določiti; nekoga ostro gledati
intenziven = na znotraj usmerjen, zelo učinkovit; intenzivno gospodarstvo = malo dobro obdelati, da se dobi čim
več
intimen = zaupen
kapaciteta — sposobnost; sila, ki more o bse č i
kult = obdelovanje; oboževanje; cerkveni običaji
lirika = čustveno pesništvo
monoton = enoglasen, enoličen polimorfen = predmet več oblik primitiven = prvoten; naraven; surov psihologija = znanost o zakonih duševnega življenja (psihe = duša) refrain [izgovori refren) = rima, kii se na ■koncu vsake kitice ponavlja; ponavljanje
rutina = na va;i temelječa spretnost; določeno svakodnevno obvezno življenje
sociologija : znanost o človeški družbi, raziskavanje zalkonov, po katerih se družba razvija topičen zz krajeven
trivialen = vsakdanji; cenena (šala); obrabljen; preimlaten variabilnost = izpremenljivost.
Tujk, že razloženih v našem listu, seveda ne bomo ponavljali. Te glejte v prejšnji številki!
Tiskovni sklad ..Svobode".
ob S
j ubij
Doslej so darovali:
France Kobler, Ljubljana . Franc Novak, Ljubljana . . Oton Janko, Ljubljana . . Franc Jernejčič, Ljubljana . Alojzij Blažič, Ljubljana Blaž Hetzl, Guštanj . . . Franc Kosem, Hrastnik . . Anton Honigsman, Ljubljana Frani Magorš, Loke, Zagorje Rudolf Simonič, Ljubljana . Dr. Henrik Turna, odvetnik, Josip Moretti, Ljubljana Josip Selan, Ljubljana Artur Kosec, Ljubljana Drago Avšič, Litija . Marija Kmet, Ljubljana Franc Vrhunc, Ljubljana . Ing. Vlado Mušič, Ljubljana Emil Podkrajšek, Ljubljana Franjo Vilhar, Ljubljana Blaž Korošec, Ljubljana . . Venci Stropnik, Griže pri Celju Vilka Priman, Loke, Zagorje ob Sav Peter Šaprajc, Griže pri Celju Feliks Hetzl, Guštanj . Maks Drobnič, Guštanj Gašper Toff, Ljubljana Franc Deschman, Ljubljana Franc Kraus, Hrastnik . I. Bauer, Kočevje 118 . . Rudolf Dolžan, Žirovnica Franc Kumar, Ljubljana . Kari Tekavc, Ljubljana . Vinko Brus, Ljubljana . Anton Šketaka, Hrastnik . Blado Blanc, Hrastnik .
Din
10.— 10.—
20.— 10.— 10,— 10.—
6.-10.-
7.-5,-
20.-5,-10.-5.-5.-5.-10,-10.-20.-10,-10-
8.-
5-8-
10,-5,-10,-10,-20-10,-5,-10-5,-15,-
6-10-
Rado Celešnik, Ljubljana . . . Kopmajer Ludvik, Mežica . . .
Vinko Kellner, Griže.....
Štefan Zagoričnik, Griže pri Celju Martin Pukmajster, Sv. Pavel p. Pr Drago Malovrh, Ljubljana . . . Julijana Weidl, Mežica .... Maks Prosenc, Mežica ....
Jože Weidl, Mežica.....
Andrej Kajtna, Griže pri Celju . Ivan Podojsteršek, Črna pri Prev Anton Raušek, Črna pri Prevaljal Franc Poleiner, Mežica .... Adolf Stresen. Ljubljana . . . Alojzij Zalar, Kočevje .... Franc Puhan, »Svoboda« v Črni pr
Prevaljah .......
M. Stopajnik, Črna pri Prevaljah Ivan Malus, Zabukovca, Griže pr
Celju.........
Krajnc Matevž, rudar iz Črne p. Pr Gregor Škorjanc, Mežica . . .
Ivan Orehek, Kočevje.....
Josip Hutter, Marof, Stari trg pr
' Rakeku........
Ivan Lesičnik, Mežica .... Ludvik Eržen, Lesce 12 ... . Jakob Perušek, Stari trg pri Rak Franc Tratar, Griže pri Celju . .
Edi Kralj, Litija.......
Alojzij Podlogar, Hrastnik . . . Ferdo Priman, Zagorje ob Savi . Franc Stare, Stari trg pri Rakeku
Jože Švajgelj, Kočevje.....
Ignacij Res'nik, Kočevje.....
Julijana Diinic, Stari trg pri Rakeku Jernej Dimic, Stari trg pri Rakeku
Dora Maček, Stari trs pri Rakeku
Rudolf Čcbular, Ljubljana ....	20,—
Tone Seliškar, Ljibljana ....	10,—
Aleš Kaplja, Hrastnik......10.—
Anton Jakopin, Kočevje.....5,—
Štefi Žitnik, Ljubljana......10,—
Kristina Rakove, Ljubljana ....	15.—
Mara Rakove, Ljubljana.....10,—
Franc Košak, Migojnice, Griže rri
Celju..........10—
Ernest Urana. Hrastnik.....5.—
Josip Cilenšek, Griže pri Celju . .	10.—
Franc Felicjan. Griže prj Celju . .	10.— Ivan Zupane I., Migojnice, Griže pri
Celju..........25.—
Bralko Kreft, Ljubljana.....15.—
Angela Jevnikarjeva, Ljubljana .	10.—
Cvetko Kristan, Ljubljana ....	10,—
Franc Slemenšek, Ljubljana . . .	6.—
Niko Bricelj, Ljubljana.....5,—
Mile Klopčič, Ljubljana.....10.—
Ivan Grošelj, Ljubljana.....5,—
Anton Štanz, Ljubljana . . . '. .	5,—
Franc Ravnik, Ljubljana.....10.—
Anica Korčak, Ljubljana.....6.—
Angelo Cerkvenik, Ljtibljana . . .	5,— Skupaj Din 1012.50
Na nabiralne pole so nabrale: Din
Podružnica »Svobode« v Tržiču . . 235,— Podružnica »Svobode« v Prevaljali 20.— Podružnica »Svobode« v Senovem
pri Rajhenburgu .... . . 140.30 Skupaj Din 1407.80
Kuj si v tem mesecu storil za »Svobodo«? Delavska žena! V kateri organizaciji so Tvoji otroci? Čitaj Blokove pesmi iz ruske revolucije — »Dvanajst«! Ali imaš doma Beerovo knjigo »Kari Marx«?
IIIIIIIII1IIII1IIIIIIIIIIIII1II1IIIII1IIIIII1IIIIM
Tiska: Ljudska tiskarna d. d. v Mariboru. Zastopnik: Josip Ošlak v Mariboru. — Izdaja v imenu konzorcija in urejuje: Josip Ošlak v Mariboru.
0506061005080609050507100410050610040908061010050606101010060605101010050610090606041005050506061010100906050505060705061010080910090606100405

E83ES91
Knjigarna Kleinmayr & Bamberg
Ljubljana, Miklošičeva cesta 16. Telefon štev. 31-33	gj
najstarejša	0
v Jugoslaviji, priporoča	^
svojo bogato zalogo strokovnih in	jg
zabavnih knjig v vseh jezikih, kakor tudi muzikalij za	gj
petje, klavir in druge instrumente. Knjige in časopise,	EJ
v zalogi se ne nahajajoče, dobavlja iz	jgj J|J inozemstva v najkrajšem
jgj Času.	jg
jgj Delavskim knjižnicam nudi pri večjem naročilu znaten popust.	~ ^ iS^g^ j tcJ^fO^ Ccj^toj Co\toj rgfTgl tcJ^fa) fcS15) ^
Razmnoževalne aparate: Original Opalograptlf naj-	[g
boljši razmnoževalec posebno za note, risbe i. t. d.	EJ
Jamčim za brezhibno delovanje.	||j
Pisarniške potrebščine, strojepisni, oglejni, indigo, sesalni	pa
papir. Zvitki za računske stroje in blagajne.	«
Pisalni stroji: Stoewer veliki in srednji, Under-	|
wood. Rabljeni, dobroohranjeni stroji.	JsJJ
Lastna špecijalna popravljalnica za pisalne, računske in	rcj
šivalne stroje!	S
Točna postrežba! Cene nizke! Cenike brezplačno!	Ež
LUP. BARAGA - LJUBLJANA	1
Šelenburgova ulica 6. Telefon itev. 2980.	Ej
Splošno kreditno društvo
r. z. z o. z.
v Ljubljani, Miklošičeva cesto št. 13
sprejema hranilne vloge od 1 Din naprej in obrestuje najugodneje.
¥ načelstvu in nadzorstvu zgolj zastopniki strokovnih in gospodarskih organizacij.
Mia zalol
v Ljubljani Miklošičeva cesta 13
priporoča svojo bogato zalogo knjig, zlasti: Železno peto, Golgoto, Povesti L. Kuharja, Idejne predhodnike socijalizma, Kari Marx, V Ameriko, O zgodovini del. gibanja na Slovenskem.
v Ljubljani, Miklošičeva c. 13
se priporoča za vse denarne posle (devize, valute) za vsa denarna nakazila v tujino, za naložbe gotovine, za nakup in prodajo vrednostnih papirjev, srečk --itd. itd.--
Obračajte se
kadar rabite ma-nufakturno blago vsake vrste na
Produkcijo
Ljubljana, Tržaška c.
ali na njene prodajalne na Glincah (Rožna dolina), Maribor, Stu---dencl.--
Vsak zaveden delavec in vsaka zavedna delavka mora biti članica
če je njegova zadružna prodajalna v njegovem okolišu. Dolžnost je kupovati vse v zadružni prodajalni.
Slouenslu Narodno Podporna iednota
največja slovenska gospodarska in dobrodelna zadruga v
Severni Ameriki.
Najboljša zavarovalnica za življenje, za bolezen, poškodbe itd. - Posluje v Zedinjenih državah, Kanadi in Mehiki. - Ima nad šeststo krajevnih podružnic po raznih krajih Amerike.
H Premoženje 3,500.000 dolarjev.
Za nasvete in informacije se je obrniti na:
6MuradLH.PJ.lZ65>59So.La(0ndaIeAve.>Chlcasotlll