List Tečaj spodarske ? obrtniške narodne Izhajajo vsako sredo po eeli poli. Veljajo v tiskarniei jemane za eelo leto 4 po posti pa celo leto 4 gold. 60 kr § old pol leta 2 gold. 40 kr za pol leta 2 gold., za ěetrt leta leta 1 gold. 30 kr 1 g old pošiljane 1 ' Ljubljani v sredo 18. februarija 1880. O b s e g : Glas kmeta o žalostném stanji kmetijstva Nakaljevanje jabolčnih in hruševih pešek Dobro orodj ve- lika pomoc kmetijstvu. (Konec.) Govor poslanca dr. Poklukarja o postavi zemljiškega davka v zbornici po slancev 10. sveč. t. 1. pisi Novicar Slovensko slovstvo Potovanje po Bosni. (Dalje.) y> Ad Publicanos Naši do Gospodarske stvari Se druge postave, ki kmeta težijo in hudo tarejo postava, po kateri je vsak podvržen vojašk, so pa službi. — nova šolska postava, katera Glas kmeta o žalostném stanji kmetijstva. odvezuje organisée službe y postava , sme Kakor prijatelj svojemu dobrému prijatelju rad pose mu godi v javnem življenji, tako naj kr vico, ki toži tudi jaz po^em nekatere nadloge in krivice, katere se godé nam kmetom. Da se kmetu godi slaba, to mislim, da mora pripo- prav pozná kmetijstvo in njegove raz- znati mere. vsak, kdor Komaj se kmet rodi ima uze matiko na rami; ko leto preteče, mu vsak hlapec ,,na hlače" ženiti brez občinskega dovo-ljenja. ln tako bi lahko naštel cele litanije takih pogubnih postav, katere je prejšnja liberalna stranka vstva-rila kmečkemu stanu na škodo, vzela mu pa je tisto dobro postavo, ki ga varuje o drti je. Pa morebiti utegne kdo poreči, da je to uže vse res, pa kmet ne zna umno gospodariti, ker se zrne- to, da je eno on trdo delà od zore do mraka, pa za njegov trud druzega ne ostane, kakor leto stařeji. Njemu so vsi elementi sovražni, kajti zdaj mu polje toča pobije , zdaj nastane prevelika suša ali deževje in uniči poljske pridelke; oštra zima mu zamori jesensko setev, v hlevu pa mu živina pogine. Na kratko rečeno: noben stan nima toliko vremenskih so-vražnikov kakor stan kmetij ski. Od druge strani mu pa cesarska in deželna gospo-»ka naklada brezštevilnih davkov, koiikor si jih kdo misliti rom J)reveč drži starega* kopita, ter se noče nič novega in boljšega poprijeti. A, stoj prijatelj ! ta ugovor ne vel já v obče. Takih kmetov je malo > pač pa je veliko takih, o katerih se sme reči, da so na vse strani zvěděni in varčni obdeljujejo 7 gospodarji, ki marljivo svoje posestvo e je pa taka vendar pri vsem tem ne morejo naprej kaj pa je storiti, da se kmetu spet more. takih vednih stiskah in nadlogah je pa prisiljen za stvarne potrebe na posodo jemati denarja, od katerega mora visoke obresti odrajtovati. O tem pa uže star pregovor pravi: ,,kdor je dolžan, je na zdravém bolan". na noge pomaga? Treba je, da visoka vlada svoje oči bolj pozorno obraća na kmečki stan, in da naši domoljubni slovenski državni poslanci krepko delajo na to, da se davki znižajo in pa slabe postave predelajo tako, da bodo vstrezale ljudstvu. Dajte nam dobrih postav in zmernih davkov, in svet bo imel vso drugo podobo. M. Ilovar. Gospodarske skusnje. Nakaljevanje jabolčnih in hruševih pesek Kaj pa potem, če hočejo upniki svoj denar povr-njen imeti, vrh tega pa še gospóska neusmiljeno tirja davke! Kaj hoče revni kmet v takem položaji početi? Denarja nič, tržiti pa tudi ne s čim ! Nekoliko časa revež dolgove z ene rame na drugo překládá in po- sadnega drevja. Vsakemu koiikor toliko izurjenemu sad-sledojič pride na kant. Přibližuje se pomlad • v in z njo vred tudi setev pešek jerejeu je pa gotovo znano, da, ako se jabolčne in hru- Zalostno pa resnično je. Ce tako še dalje pojde, ševe peške suhe sejejo in se tisto spomlad v zemlji dobro ne zmočijo (vlage ne navzamejo) in zmrznejo, je da bode v malo letih kmetijstvo popolnoma propadlo ne bode nobenega svobodnega kmeta, ampak sami sužnji. delo toliko kot zastonj , ker peške tisto leto ne zelené Veliko sto let je bil kmet v težke spone zakovan, in jih potem miši ali pa druge živali požro, ali pa tudi da je moral desetino dajati in tlako delati ; al zdaj 7 ko še celó segnijo. Kdor ima toraj kaj takega semena, ali je komaj tega rešen in je nekoliko bolj svoboden po- ga naročenega prepozno dobi, ni še nič zamujenega, ker se temu z nakaljenjem lahko pomaga in se zaželeni pře- stal, uže se mu znova naklada drugo težko breme tirani h davkov vsake vrste, ki se tako naraščajo, da jih kmet uže več zmagovati ne more. Kaj so pa še druga vspeh doseže. plačila, ki se nahajajo vsled neugodnih postav, ki Nakaljujejo se pa peške tako-le: Suho seme se 24 so po do 48 ur v vodi namaka ; potem se voda odcedi, peške večem tako osnovane, da merijo le na to, da kmetu se denejo v majhen žakljiček (dobro služi v to kak praznijo mošnjo; tako na pr. postava, ki veli, da vsa star, še ne raztrgan žep) in se sè žakljičem vred za piaAUijvs UJUÍ5UJU j iai\u u a j^ri • |;uoiaya ^ ivi vuu f ua v oa oic%i j ou iiu la^tigau dj^^rj iu bkj tiv^u au privatna pisma za pravne zadeve morajo zdelana biti kak poldrugi decimeter globoko ná soleném kraji (naj- pri notarjib, in postava kutorjih. za iztirjanje davkov po ekse- bolje ob kakem Ako seme prestaro rahlo zemljo zakopljejo. sprideno ni in imajo klice še « moč življenja v sebi, bo v 4 tednih, ako je pa dobro obdelavati njive z matiko. Za okopavanje enega še popřej se razpokalo in kaliti začelo. Ko so hektara koruze je treba 28 do 36 delavcev; računajmo se tako peške nakalile , se varno iz žakljička v kako jih po 60 krajc., tedaj to stane 16 gold. 80 kraje, do toplo skledo stre8ejo in nekoliko s pepelom pomešajo (kar 21 gold. fcO kraje.; z okopovalnim strojem pa se okop- potem se v gredico, za setev pripravljeno, v ja- 50 kr., 2 delavca po 60 kr. pa 1 gold. 20 kr. dobro kebrove črve „ogree" od mladih koreninic odgaja)* . mice, po 3 do 5 centrimetrov globoke, vrstoma vsejejo. Ta poskušnja se mi je lansko leto, ko je bilo vedno ravem času za setev pešek premokro, in sem jih ne- Ij eta na dan hektara; en konj stane na dan za o koliko zadnje dni aprila, a nekoliko pa še maja vsejal, prav dobro obnesla. • J « uviwi VU) UV £V1» yCM k ^UlUi í* \J ai « ^ £JCh povanje med rastlinami še 10 delavcev po 60 kr. je 6 gold., pa se mora razdeliti na 2 delà, ker s tem sta se gold. oko- 9 to toraj vse skupaj 9 gold. 70 kr. ; ta svota meseca tara obdělala y toraj za en hektar Matija Rant, národni učitelj. Kak velik razloček med 16 gold. 80 krajc. in 85 krajc. ! hek gold. 85 kraje gold. Za osipanje enega hektara je treba 25 delavcev Dobro orodje po 60 kraje., i^uoj gvj velika pomoc kmetijstvu. nikom, pa v enem dnevu tedaj 15 gold. Ce pa osipamo z I« AtTl-l Ol do VA A ÎT4ti Mrt Ani 2 (Dalje in konec.) osipal hektare osuje mo z enim konjem in 2 delavcema, tu pa stane : en konj na dan Gospod Bohrer pa izdeluje vrh tega tudi še mnogo druzeg odj po pošteni ceni, na priliko, brane, oko kraj c. gold. 50 kr. delavca po 60 kr. gold. 20 ) skupaj tedaj 3 gold. 90 kr. Računajmo, da smo pače, osipače, sejalnice, razrušnike itd 2 hektara osuli, pokaže se, da za osipanje koruze na Naj tedaj iz Bohrerj fabrike našim bralcem enem hektaru ni treba več kakor 1 gold. 50 krajc. do predstavimo še dvoj orodj oboj Je ka b jako koristno Eno (Wiesen-Ëgge), ki jo sledeča a 35 gld., gold, gold. ! Zopet kak velik dobič Û ) město 15 gold, le podoba kaže in kateri je cena za enega konj za dva pa 40 gold. Ker Bohrerjevo okopovalno in osipalno oralo le malo stane, lahko si ga omislijo naši gospodarji, ter si bodo mnogo stroškov prihranili in tudi jim ne bo treba prositi delavcev za milost, da jim pridejo o pravém Času okopat in osut razne setve t povdarjam pa o pravém času, ker na njivi, kjer prerašca plevel rast line, bo malo koruze, malo kromnirja itd. Saj je res ničen stari ljudski pregovor, „da se krompir pod matiko redi" in ker smo sedaj uže za eno stoletje naprej, bomo rekli : „okopovalne rastline se debelé le z okopovalnim in osipalnim orodjem" in jaz pa rečem še : gospodar si zamore odebeliti mošnjo y če ume pomagati si y če Ta brana je za umno obdelovanje senožet ali travnikov neobhodno potrebna. Ker ima veliko število čle-nov, se zato lepo prilega tudi neravni zemlji travnikov zna prihraniti si nepotrebnih stroškov. Saj zato nosimo prelepi naslov : „ekonom" ali ,,gospodar", toraj moramo tudi umeti povsod kaj prištediti in dandanes v teh te-žavnih časih, ko zdihujemo pod raznimi břemeni, pac na vse paziti y da dosežemo namen m ves mah izruva iz trdo gnoj r u šino in njih > krtine poravnava, zrahljava manjšimi stroški". treba , m sicer z naj- Fo vse resnične besede , ki naj tako travnik zboljšuje prav tako, kakor tovalci globoko v srce vtisnili! si jih nasi kme- Kdor želí cenik Bohrerjevih strojev, naj se obrna Drugo orodje je pa stroj za okopavanje in d0 njega v Celovec pod naslovom: Thomas Bohrer, osipovanje koruze (Turke n-Cultivator). Schmiedmeister und Constructeur landwirthschaftlicher Gerâthe in Klagenfurt (Heiligergeist-Platz). Iz državnega zbora. Gospod Bohrer izdeluje to orodje, katero se ob enem rabiti more za okopovanje in pa osipovanje koruze, krompirja in repe. Cena mu je 25 gold. Govor poslanca dr. Poklukarja o postavi zemljiškega davka v zbornici poslancev 10. sveč. t. (Po stenografienem zapisniku.) Slavna zbornica! Od vseh strani je bilo danes eno glasno pripoznano , daje vprašanje: imajo reklama- Gospod prof. Po vše o tem orodji piše „Novicam" cijske komisije sestaviti se iz samostojnih ljudi tako le: „Osipalno oralo kaj lepo in popolno delo opravlja (davkoplačevalcev) ali iz c. kr. uradnikov, — , tako, da skoro še lepše osipa, kakor matika. Jaz nimam posestnike zastopamo, najveće važnosti. To tudi je po-navade priporočati posebno malemu kmetovalcu drago- polno moje prepričanje, da tišti, ki imajo to postavo iz- za nas ki česar me ne peljati, so veče važnosti, nego marsikake druge določbe cenih strojev, pa ker želim kmetu dobro , «jcoai ulio uc le bukve učé, ampak lastno prepričanje, zato svetujem prav iz srca, naj bi si vsak gospodar priskrbel: dober niki isto postavo tako, zdaj drugače izvrševali. postave. Saj smo uže dostikrat skusili, da so plug, brano in okopovalni in osipalni stroj. na pr. je z zemljiško postavo šio prav počasi y a u rad onca plače krompir Mi smo letos s tem orodjem na naši šolski kmetiji so bile obilne; sčasoma pa so začeli štediti in nazadnje > sirk ; zelje itd. okopavali in osipali in za to so skoparili tako, da je bilo to naravnost škodljivo delo 3krat manj potrošili kakor pa takrat, ko smo dali stvari sami. Koliko je ležeče na osobah, ki to postavo izvr Pač so take komisije za pritožbe drugačne zdaj, kakor iujejo, naj dokažem po zgledu neke druge postave, a to bi bile, če bi mi bili sprejelipri davkih načelo plače- ta namen, da utrdim ..........* ..... v — ----«----;---------8v0j postalo nekaj ravno nasprotnega, nego je postave namen. komisij veliko težavneje. Ne komisije za pritožbe izrek da iz postave je vanja davkov od dohod kov. Res je da je zato stanje Dobro znan je slavni zbornici glasoviti čl. 19. dr- koršne bi morale biti, da so samostalne, ) kane centralna žavnih osnovnih postav. Načelo temu §. je gotovo lepo» komisija niso tako na svojih nogah, kakor bi bile go- A % ^ 1 ê • 1 S /I C\ i' li 1 % ft a « « « * ^ A « « «M ^ ^ ___ Vr Al kako se je izvrše val ta paragraf? Sprva sploh se tovo, če bi bili mi sprejeli načelo odmerjenja davka po ni nihče brigal za-nj, pozneje pa se je izvrševal tako, dohodkih. Po vsaki vslišani pritožbi so zadeti z veda so bili Slovani ob stěno pritiskani, kar je Vam, si. čim davkom oni udje komisije, kateri moraj o sami davek gospoda j vsem znano. 19. si. To se je godilo z onim lepim ) Avstriji. ki povdarja ravnopravnost vseh Slovanov plačevati; to ut gne pac dobro biti od ene strani v pa ima tudi slab následek, da bodo marsikateri izmed njih si to reč dobro premislili ter med 100 pritožbami odbili Al tega ne bom dalje izpeljaval, le omeniti hočem jih morda 20, čeravno so morda dobro podkované, edino zato, ker, če jih vsiišijo, bi ná-nje več davka padlo še , da se je takemu ravnanju s tem paragraf >m v tej slavni zbornici ne davno od zeló veljavne strani stavila Zato ne bodo mogli popolnoma po svoji volji in svojem meja, namreč ta, da se postava ne sme dalje vec tako prepričanji ravnati, kar bi moralo v prvi vrsti dopu- napačno izvrševati. Do danes so sicer to še zmerom besede. ščeno vsakemu. biti komisij am za pritožbe, če hočejo biti pravične da bo temu ugovor ta, kar jaz tudi Se ve » kjvš VÇ, V4C* Kf\j ICUÍU ugu Y Ui L<* , IVttl ja/i IUUI Ta primerljej nam je živa priča, kako važni so pri pripoznam, da v nobeni deželi, v nobenem okraji se ce- nitev ni vršila brez napak, zato bo to po vseh deželah enako, in morda bo to edina pot, da se pravici vendar-le ki jo izvrsujejo in koliko ena vsaki postavi uradi sama roka lahko popravi ali pa pokazí na postavi } da jo zasuče na dobro dobre nazore v sebi. ali slabo, če tudi ima prav lepe in povsoď do veljave pomaga Pri postavi, ki jo danes obravnavamo o zemljiškem (Konec prihodnjič.) davku, boïo pregledal ob kratkem osobstvo izvrševati in ki je za vse plače válce zem ima dav- Ozlr kov silne važnosti. Pričel bom pri okrajnih cenilnih komisij ah, prestopil na komisije za pritožbe (reklamacije), potem do centralne komisije, in slednjič do vlade, ki ima izvrševanje vse postave sploh v rokah. svetu. Popotovanje po Bosni Iz Zagreba v Sarajevo. Okrajnih cenilnih komisij omenim le na kratko a obžalovaije moram reči, da danes niso več take (Dalje.) ) Gradiški ostali smo nekoliko minut, in pa- a uu^aiuvai jc miuam icui , ua uauco uiou »ov ■ ^ * * ubavihw f* kakor so ble do koncanja vcenilnih opravil. Skoro po robrod odplival je zopet dalje. Zdaj je počela na paro- vsod so jim vzeli in odpravili one možé, ki se navadno jedro komisij imenujejo, namreč p or oče válce. brodu veča živahnost. Gradiški prišlo je mnogo Od- tù le zato, ker sem avstrijskih potovalcev in tudi nekoliko turčinov. Kmalu se spoznam z begom B. iz Banjeluke, ter se počnem stranjenih poročevalcev omenim pa slišal, da pride ta reč tukaj na vrsto, če prav bi se mi razgovarjati o bosanskih razmerah. On zarad tega utegnilo očitati, da sem slab brambovec dr- vedoval mi je pnpo- da je bil v prognanstvu v Olomucu ter po-žavnih novcev "(fiskusa). Jaz sem sam imel vsakovrstne sebno hvalil, da so mu bili Avstrijanci jako gostoljubni. opravke pri uravnavanji zemljišnega davka in videi, Tožil pa je, da je po svojem povratku v Banjoluko kako hvalevredno je mnogo poročevalcev opravljalo svoj skoraj vse svoje mobilno premoženje zgubil in da mu posel. Plačani so bili skonča res^prav dobro , pozneje ni ostalo druzega kakor prazna zemlja. Imel slabše in nazadnje prav slabo. Ce pregledamo izdelke teh mož od meseca septembra in oktobra lanskega leta in če pomislimo, koliko so se trudili ravno lansko leto, ko se je delu mudilo in so imeli še z raznimi députa-cijami opraviti, je pač očitno, da ni bilo usmiljeno, jih odpraviti ravno o začetku hude zime s tako malo od- 120 kmetov 20.000 oralov. je poprej ? med katere je imel razdeljene zemlje do Nekoliko kmetov mu je poginilo v zad njem ustanku, a nekoliko se jih ni več vrnilo k njemu, tako, da velik del njegove zemlje zdaj leži prazne in je nobeden ne obdeluje. Posebno radovedno je popra-šal, ali mu bodo Avstrijanci res zemljo vzeli in jo raz- škodnino, da ob njej res ne morejo živeti, akoravno so dělili med kmete, ter večkrat je izrekel mnenje, da mu leta in leta delali za državo. Tako ravnanje je pa škod- car zemlje ne more vzeti, ki je njegova obče se mu ljivo tudi za reševanje pritožeb, ker za vsa'ta delà je videlo na licu, da mu težek kamen leži na srcu, od- ) in da ni vec onega za- Tako smo imajo okrajne vcenilne komisije podajati gradivo. Zdaj kar je Avstrija zasedla Bosno morajo pa skoro povsod delati brez teh osob, katere, dovoljstva med Turki, kakor je bilo poprej ker so bile pri vcenjevanji povsod navzoče in vse naj- se razgovarjali do Ko base, kje nas je beg zopet za- bolje vedó, bi lahko devet desetin pritožeb kar z eno pustil ter šel na svoja posestva, katera je imel v oni črto rešile. In prav tako bi se bilo tudi veliko stroškov prihranilo, kar je zadnji govornik na uni (levi) strani tako močno povdarjal. Kar se tiče komisij za pritožbe okolici. Od Gradiške do Kobaša videlo se je mnogo o žganih gozdov, ki so bili ostanki zadnjega ustanka. VeČkrat opazila se je tudi na obali kaka iz prota na-naravnost reči, da mi nimamo prav nobenega vzroka, pravljena hišica, v kateri so prebivali izstradani in zá- morám kar se potezati za to, da bi na ljubo fiskusu bile sestavljene puščeni begunci. Celi čas od Gradiške do Broda iz državnih uradnikov. Tukaj je glavna reč zau- nismo mogli druzega opaziti na strani bosanski, kakor in tù ni pačje, ki ga ima ljudstvo do take komisije, vse eno, ali je komisija sestavljena iz uradnikov ali pa neodvisnih móž, ki sami davke plačujejo. Po svojih skušnjah morem reči, da so take komisije iz ne- povsod le tužni prizor, kako je zemlja vsled ustanka osiromašila, kako žalostné so morale biti od nekda razmere pod tursko vlado, in kako je narod v vsem za sto in sto let zaostal. odvisnih mož sestavljene, kakor so bile, vsega zau- panja vredne. Sicer pa imam še stvarne vzroke za tr-ditev, da se takih komisij ni bati ne plačevalcem zemljišnega, pa tudi ne plačevalcem kakega druzega davka. prela Brod dospěli smo ob 7. uri zvečer. Predno parobrod v Brodu pride na obali Save, pod novim mostom, kateri veže avstrijski Brod z bosanskim Mosf t napravljen iz vlitega železa ) Je jako velikansk, kakor so tudi stroški poldrugega mili- do poslednje nedelje po binkoštih y yf Občna zgo iona ogromni. Veliko se je uže tožilo o tem mostu - • i • i i v il n j f da je prenizek in da ob času, kedar Sava naraste, ne mo-rejo trgovske ladije pod njim dalje. Po sredini mosta je napravljen tir za železnico, katera Bosno sklep Ogersko z Brodu treba je bilo prenočiti. S vetovalo se pri „rudeči hiŠi", katera je najbolja mi je, naj prenočim gostilna v Brodu, prašam za prenočisče parobroda se hitro podam in f bilo tako vse napolne f da nisem mogel dobiti več sobe. Podvornik gostilnice P?lj čiti. me v neko privatno hišo f sem mogel preno Predno pa sem šel k počitku, podam se še čerji v ..rudečo hišo", da si ogledam malo jalno ve- v • Z1V- T , — —------- ^----.)----- — * ljenje brodsko. Nisem se nadejal, da je tu toliko mad jarskega duhá, akoravno sem uze poprej vedel, da Ma ondi svojo politiko na vse kriplj siry Na vrtu Ti igrala je godba madjarskih ciganov samo čardaže so se vrstili eden za drugim, kakor pri pojedini mleko pri kateri je bilo vsako jelo napravljeno iz mleka, tako da je bilo zmerom „mlejko na mlejku je čuti druščini nisem se mogel dolgo zabavati t t Govorilo se nemški in pa madjarski. Hrvaščine skoro ni bilo Gosti bili so večidel madjarski Židovi. V taki sem tedaj krčmo in se podal k počitku pustil okno, da Bilo je zjutraj ob dveh, ko mi nekdo potrka na naj vstanem ker leznico v bosanski Brod uže je čas, da grem na že- Bil deče hiše", ki me je přišel budit daljno je to podvornik od „ru- f da se pripravim na potovanj Hitro se otovorim, kakor eiški konj f ter jo mahnem s podvornikom do „rudeče hiše" je čakal omnibus. Se pred tretjo uro odpeljemo se čez most v bosanski Brod Hiše opaziti, bile bile so znotraj ram kolikor sem mogel so raztrgane , po turškem običaji. Večidel praznik govoril u tu y kajti one dni bil je turški f) f o katerem bodem kasneje še spre Ob pol četrte ure bili smo uže na kolodvoru si vzamemo listnice za vožnjo v S so pisarne, napravlj i l iš a na ko lodvoru pisarni sedel je ojakoma Je bila oficir kakor „šef" postaj iz desk, z dvěma ki sta bila železniška uradnika. Pri kasi V yj j Ad Publicanos" nahaja se samo v eni rimski karti (Peutingerjevi), pa še ta ni izvirnik (original), in ker ni original, je mogoče, da so se male pomote pri kopiranji vrinile, katerih kopist ni opazil; mogoče je pa tudi, da je bil original uže tako zabieden, da se šte-vilka ni več natanko poznala. Peutingerjeva karta ima od Emone do savskega mosta 9 rimskih milj , od savskega mosta do ,,ad pu blicanos" pa 11 rimskih milj. To se sè zgoraj opisanem vjerna. Nasproti temu pa je od kraja „ad publicanos" , to je, od Trojan le do Adransa samo 6 rimskih milj do Blagovice. Po kilometrih merjeno od „Židov" pri Trojanah do Gradišća pa znaša natanko 11 rimskih milj ; zato pristopim prof. Mullnerjevemu mnenju, da je kraj ,,ad publicanos" na Gradišci pri Podpeči stal > in dostavljam k njegovi iznajdbi zarad bližine kraja proti Savi še to, da onih 6 rimskih milj je moralo go- tovo 11 po originalu biti. **) Po tem popravku je daljava po rimskih miljah in zarad bližeje lege kot Blagovica proti Savi še bolj gotova. * godo v Častite domoljube, kateri se za poznanje in starodavno io kranjske dežele brigajo, prosim uljudno, naj mi po- šljejo popise vseh onih krajev, o katerih ljudstvo pripoveduje >> da je nekdaj ondi kak star grad ali g raj v v • stala" f Razločuje pa naj se strogo, poimenuje li ljudstvo oni kraj y grad ali grad • v v* ,,grajscinica a y kajt gra dišče" je ime rimskih in predrimskih gradov, .,stari grad" in ,,grajščinica" pa srednoveških gradov. popise krajev z imenovanjem „menišje kako ime ima tak tabor še posebej. Razen tega prosim še Naj y mi pošljej tudi u f „klošter", yy tabor" in imena vseh gradov y V ce se tudi v V a 1 v a z o rj u nahaj ajo, namreč popis, ali so še zdaj taki, kakor se v Valvazorj ví- dij ali so prezidani, ali v razvalinah y ali, v w J V uze adnj sled o njih iz nadzemlje zginil in to , kako dalječ so in na katero stran od farně cerkve in pod katero spadaj kako se imenuje hrib, na katerem je stal, kako memo tekoča vodica ali bližnji kraj. Na podlagi listin in regest moje precejsnje zbirke iz srednjega veka mogoče mi bo, ako dobim popise v roke , sčasom obelodaniti to v se vedno naraščajočo se zbirko, in jo z na tančnim obsežkom vsakega v nj ej nahaj očega se zgodovin skega imena preskrbeti, tako, da bo vsakemu mogoče z ma lim trudom za svoj spis zgodovino cer trg y f kve, grada, mest a, v a s i in mnogo drugih zgodovinsko važnih stvari •užne cerkve. katere listinsko opisati. V listinah nahajam podružné se ne nahajajo več v ljubljanskem katalogu , toraj so gotovo razvalinah. Prosim tedaj , naj se mi vse take stvari kolikor toliko uže v opisane pošljej o na kong trg št. 13 v Ljublj y da jih porabim za pojasnenje starinoslovstva, katerega inače zastonj pričakujemo Pisatelj ** Zabledena številka XI. se lahko v VI preobrne, po- fine" III. snopič, obsegajoč berila in evangelija od prve sebno če je komaj še razločljiva. Pis. naselbina Blagovici je bila y starem veku neka važnejša Nem čij a. Iz Berolina uže davno neprenehoma kričé* > kako se je imenovala, to skrivaj o morebiti mír ? mir! mír še razvaline pod zemljo. Savski most „ad Publicanos" *) in Trojane kažejo resnici pa nikdo mirií tako ne razdira, kakor Nemčija. Bismarku je bilo treba znane šumne demonstracije na Dunaji — na blagor evropej-po daljavi rimskih milj in nahajajocih se razvalin eden skemu miru; zdaj mu je treba nove vojne postave tuai drugemu lego kraja; za „mutatio ad quarto decimo" bi " - _ bila sedanja lega 133/5 kilometra od Ljubljane in na tak način pri Mengšu iskati, ako vzamemo, da ? na blagor evropskemu miru; a da je Evropa in njeni mir v nevarnosti, za to Je trebalo tehtnih dokazov. Naj- zalemski potopiš ob enem dve cesti od Emone na Ce- je jeru- prej pusta historija s Sillerjevim porohodom na Nje- manu > lejo Kamnik omenjal, namrec potem gromadno nakupicenje ruskih vojsk na eno od Trzina preko Mengša na zahodnih granicah, dalje Kališki oficirski ravs čez motniško dolino, in drugo čez Trojane doli vse se je skazalo za golo germansko laž. j to nekem je- na Štajarsko. Potem moramo nekoliko milj k Trojanam senskem dopisu sem rekel, da dokler bosta Viljem in pridjati, ker je uže od Podpeči do kraja „Vzideh" Trojanah 11 rimskih milj ali kakih 17 kilometrov. rx I • 1 n V 1 1 • • V * • pri Aleksander vladala, ne bo iz vojnega kriča kega prepričanja smo v Rusiji sploh še vedno. nič. in ta- A1 ne- Da bi se od Emone še bolj gori po 8avi prehod mili Parki ni težko te ali une nitke prerezati, kajti tanki iskal, pa ne gre, ker nam uže do sedanjega savskega ste uže obe zato kakor gori rečeno — tat lovi tata» mosta v daljavo pičlo gre; če tedaj premaknemo ta Od Bismarkovega prihoda iz Varcina v Berolin nismo most še više, potem pa se še manj daljave strinjajo; sicer nič dobrega pričakovali, al da bo on hujskanje še za stalnost daljave nam pa vsakako ostane s črkami vsilil, pa tudi nismo mislili. Zgodilo se je narobe: glavni pisani „ad quarto de ci m o" vedno merodajen. Rimski potopisi in karte se osvitljavajo najbolje po natančnem znanji krajev, srednoveški zgodovinarji pa Bismarkov trobentač „Nordd. allg. Zeitg. trobil, češ, po listinah. 7 Tako, na priliko mir 1 7 med letom 1093. 12. ť je zopet zada rusko časopisje kali germanski Bismark bi veliko bolje skrbel za mir, ko bi oštro posvaril berolinsko , kolonsko , marca do 1208. leta 15. novembra ni noben mejni burško in drugo germansko časopisje grof Krajne znan, - ic^a loia lu ^ra, ± , ±u. J - viauaju noti uiuzjc , naicriu »c i s ili tt i tt nuarija zapazimo pa, da je bil predzadnji mejni grof boji: Gambetta je vsemogočen. Njegov organ Krajne Henrik IV. Andeški, ki je imel soprogo Zo- blique Française" razbira govor barona Heymerla o av- fijo grofinjo Višnjagorsko, katere pradedje so zatiški strijski vnanji politiki; on meni, da minister Heymerle samostan ustanovili (pa ne „de Patris.....). je izjavil preveč optimizma in da njegovo tolažljivo pre- Istri pa je bil mejni grof od leta 1093. do 1105. rokovanje nima v resnici podlage. Avstrija je objavila tega leta in pa 1^09. «t. ^ m m % - ' •• m 13. ja- avgsburško, ham- Fr an cij i vladajo zdaj tišti možje, katerih se Bismark najbolje Repu- 7 77 Popo II. iz rodovine „Weimar - Orlamunde - Istria- svojo kandidaturo na tursko dedšino JL V/ Y W x VVAV/ T y% f f V41A1WI. VAAWUXUUUV «.a* vj. O V UJ V XVaUUlUÍAtUl V/ liai IU1 oa.17 UUUOIUV; y CAtL S tôlH J6 0fl3f Chreina" itd., poročen z Rikardo Sponheim-Lavantdol- zamenjala svoj položaj gledé Rusije, in tako je iz njene sko hčerjo Engelberta ustanoviteija samostana St. zaveznice postala njega zopernica ker ona sama želi Or±\J y UVV^iJ v juu^vawi IM * uutuiuv »IWVÍJW gciiuu vuwuium h^rv JU CX V v/J 111 vu jJUOtaia J O y \JLXCk OCilJLI CL JLàKslk Pavla v Lavantinski dolini, s katero je imel Popona III. vstopiti se na dosedanje mesto Rusije kot glavne države „Landgraťen von Krainu, in pa dve hčeri, Zofijo, ki je o vshodnem vprašanji. Organ Gambette meni, bila poročena z Bertoldom II. Andeškim med da 1100. ger- manska pomoč ne bo zadostna Avstriji proti taki pro do 1105. in Levkardo, katera je bila z Bertoldom II. tivnici, kakoršna je Rusija, katera edina ima simpatije grofom Bogen iz Bavarske poročena v istem času. Slavjanov balkanskega polotoka. Da Francozi prav so Po smrti Popona II. leta 1105. do 1173. nastopil dijo, nam dokazuje vse tisto, kar slišimo iz Bosne. Iz je Popona II. svak ali stric Popona III., Engelbert II. vseh govorov sedanjega avstrijskega državnega zbora Sponheim - Lavantdolski za mejnega grofa Istre in za seje v Rusiji naj več govorilo o govorih Kl un a in njim njegovi nasledniki do 1173., to leto pa je prišla Hubnerja. v roke Andeksov. ki sta skušala dokazati, da Avstriji ko- ristna more biti le družba z Rusijo, ne pa sovraštvo. Ti Sponheim-Lavantdolci so se podpisavali „marchio tem obziru so ruski časopisi imenovane govore pohvalili; Engelbertus de Chreyburchu, ki leži v gorenji Bavarski rekli so tudi 7 da iz njihovih govorov ni vidno, ka pri nega Muldorfu, namreč trg in grofija, in nima nič sorod- košno politiko ona dva zahtevata od Avstrije; zakaj z našim „Krainburgom". družba z Rusijo in avstrijska hegemonija na bal- To naj je v pojasnilo k mojim opombam v 40. listu kanskem polotoku, to je tako lanskih ,,Novicu. Ce pa hoče kdo še imeti ,,die Mark- čudna podoba, kakor Ho- racijevo deklé s tičjimi peroti in ribjim repom. Najbolj grafen von Krain zu Krainburg residirend" , slobodno čudna se zdi Rusom politika slavjanskih poslancev mu. nj am , da stran 159 Tako govoré listine. Pri tej J® 160. pomota v Dimičevi „Gesch. Krains" ki priliki_j;udi ome- se potezajo za imenovano hegemonijo, predno so si sami sebi prborili — svobodo od tujega jerobstva. Cilj ruske , da bi bil kdaj Oton VIII. Andeks- politike na halkanskem polotoku jeta, da postanejo ta-Meran mejni grof Krajne; gosp. Dimica je zapeljal dr. mošnji slavjanski narodi samostojni in svobodni vsake Klun, ki je mnogo kranjske zgodovine še bolj omráčil, hegemonije, od vsakega jerobstva. Kedar si bo avstrij kakor je poprej bila. Franc Sumi. ska politika na balkanskem polotoku izbrala tak cilj takrat se bo avstrijska družba z Rusijo y sama po sebi ?iasi dopisi Rusije febr. V 77 Držite ga! držite ga!" rodila, brez posebnega in umetnega uračevanja. Bolga-rija tako je krical tat ter ubežal z ukradenim blagom po mestu, boječ se, da ne bi ga kdo zgrabil. Tako delajo mnogokrat veliki državniki in politiki; nega menda svet ni doživel, tako nesram- Crnagora in Srbija z Bosnijo vred so tako lahko svobodné med Avstrijo in Rusiio, kakor Svica, Belgija in Holandija med Nemčijo in Fran cij o. Da čutijo imenovane kneževine simpatije, ljubezen in zaupanje do Rusije, to je res, a res je tudi, da one Avstrije ne lju- * kakor se dandanes vêde bijo in jej ne zaupajo, a tega je Avstrija sama kriva; ljubezen in zaupanje si je treba zaslužiti, — prisiljena Nekateri sodijo, da je sredoveška pokveka za sloven- ljubezen ni ljubezen, in molčanje zaradi straha tudi ni sko-rimski kraj ,,ad Podpichium goěe ad Podpechianos u Mo zaupanie toda za sedanje kritične preiskovalce zgodovine neve- Disnaja 15. februar ja. (ZemtiiŠka postava). Naj Ijavno, ker se ne dá dokazati, čeravno je resnica, da stoji to važnejši predmet obravnav tega tedna v državnem zboru Gradišče pri Podpeči. bila zemljiška postava 7 o kteri ste se desnica in vica dolgo in hudo borili, se ve da, v neenakih polo- (mnogo žajih, m e n om jih je sovanju odtegnilo tudi vsled različ z neenakim orožjem in tudi z neenakim na- nih pritiskov). Vendar pa je naša stran k y zato pa je bil tudi vspeh, kolikor ga je bil poslanci v tem vprašanji dosegla, ne- Po- gledé r e- našimi desnica z popolen, če tudi vkljub težavam pomenljiv. tev pritožeb vsaj tudi to dosegla, da ima pri tem poslu {íuj/vivm, VV» hiavii rxvijUM icíia » «m pviucuijlí. - i u- Ni pa dvomiti, mi oc i uui c* t tvuuuiuc auuiioijc pil ožaj naših poslancev je bil neugoden, ker so imeli zoper drugem glasovanji sprejeíe, ako bi gosposka zbornica o sebe vse ustavoverske levičarjein vso na njih njih drugače sklenila kot zbornica poslance adnjo besedo neodvisna centralna komisij da bi tudi ton omne komisij pri strani stoječo vlado posebno pa še zato ker so Gledé obroka 45 dni za izročitev pritožeb je po imeli zoper sebe uže obsto-ječo leta 1879. sklenjeno slanec dr. Po kl u kar pri konečni ob postavo v tej zadevi. še to do- egel, da se vladi dovolí po potrebi, a brez zakašnjenja Zakaj pa so le vi čar ji bili nasprotniki nasve- konečne rešitve pritožeb in brez veeih stroškov, ta ob tom večine davkarskega odseka, to je lahko uganiti, rok podaljšati. Levičarji so dosledno tudi temu pri kajti levičarji so tišti, ali vsaj pajdaži tistih, ki so uže tožnikom koristnemu nasvetu iz strancarskega stališČa lanskega leta zemljiško postavo — ne v prid kmetom skovali. In ker je vlada po svoji većini in v svojem dejanji tudi tista kot začetkom leta 1879., je tem jasneje, da ni od stopila od svojih tedanjih načel, ker ve, da ima na svoji strani gotovo tudi še po vsem tovo protoval gled še mnog ) z veliko večino sprejela. tretjem branji se je postava go labej uže obstoj postave Konečno še pod ekaj i Ravno Čujem da yy Slov. Go y ohžalujoč postopanje slovenskih pos y da nespremenjeno gospôsko zbornico. Levičarji so so se ločili v tem vprašanji od druzih poslane imeli tedaj močne zaveznike in v svojih rokah najne- des nice varnejše orožje, to je, postavo od 6. aprila 1879, ktera jtm kliče: „Nikarte več tako!" tem oziru moram Gospodarju*' pojasniti to, da desnica in posebno je uže ustanovila: 1. kontigent, to je: gotovo Hohenwartov in česki klub ništa hot svoto, ktero morajo plačati posestniki zemljišč, in zemljiške postave smatrati za politič in ne mog l vprašanje, ktera ima uže veljati takrat, kose rešujejo pritožbe zo- kakor so to storili levičarji, in to zarad tega ne, ker pervcenitev (reklamacije), 2) neomejen provizorij, v tem vprašanji posebno gledé provizoria ima vsaka „ _ _ _ 1 • _ * • _ v 1 1 v 1 1 ✓ i • ^ y ___ 1 to je: da se ima davek začasno pobirati uže pred dež ela drugaóno sta-iŠČe; preobloženim deželam5je pro rešitvijo pritožeb y fiskalične (uradniške) rekla- vizo rij veliko polajšanj čegar dloženje se le tedaj macijske komisije to je: da se komisije za rešitev po pravci zagovarja, ako bi se po njem drugim deže pritožeb smejo tako sestaviti, da so posestniki zem- ljišč v teh komis ij ah v manj šini zato lam ka krivica godila, česar Je ravno v tem slu ker 4J 1 ° v » v \J X* ui/ujioijMii if Lunuj oiui £JC*1\J , ivti je j U ticuc \J1<»1IV>JJ o 111 JUuav/ f iuv, « uvioou^« iu jv» vladi pravici dana voli ti razen predsednika v njo polovico bati zato, ker se je v teh deželah več i del vcenitve čaju gledé Galicije in Bukovine, Tiroiskega in Dalmacij poljubnih udov, in le ostalo polovico volijo deželni zbori, prenaglj i z vršil leta 1879 y bili Orožje naših poslancev in njihovih pristašev želah polagoma in bolj temeljito vršio v kar se je v druzih de letih pa so edino dokazi vzeti iz ozira na korist Tištim deželam pa, ktere imajo prčakovati povikšanja kmetovalcem in na dobro izvršitev vredjenja davka, je gotovo vsak pro viz v škodo zem. davka dobri vladi). (na kteri mora pac enako ležeče biti vsaki Enako se za konti ngent dá en velj Nasprotnikom našim bila so po- navesti, namreč ta, da bi při odločenem odstotk razlog u bilo voljna vsakojaka orožja: navidezna državna korist manj vestnim komisi jam o rešitvi pritožeb mogoče, jih in drugi zofizmi, sumičenje poštenja kmetovalcev in prelahkomišljeno vslišavati zato, ker bi to ne šlo na njihovih zastopnikov, poleg tega obljube in žuganje stroške kmeta, ampak na stroške plačevalcev druzih po potrebi in po navideznih željah tistega, komur so davkov. Kaj takega se pa zoper avtonomne komi- " în posestnik je bile namenjene Tudi namen naših poslancev sije ne more navesti, kajti 11 • 1 y V m • ^ I # 1 • 1 d 9 pri tem vprašanji bil je ves drugačen — namreč upra- zmirom pravičneji sodnik, kakor odvisen uradnik vičeni blagor kmetovalcev; naši nasprotniki tudi skušen kmetovalec bolje vé presoditi rodovitnost pa so hoteli na vsak način vladi pokazati vecjo rado- zemljišča kot gospod izzad davkarske mize, — in ker darnost in po tej večo sposobnost za vladanje ima stalno v svojem kraji bivajoč posestnik tudi zarad s tem, da so glasovali edino le za to, kar je obetalo lastne příhodnosti več vzroka, ne preoster in ne preme- temveč vsakemu pravičen biti, kot uradnik živeč hitrejo in cenejo vredbo davka brez ozira nato, ali kmetovalcem koristi ali škoduje. hak danes tukaj , jutri tam Klubi d so tedaj ----- - - - ^ ^ w ^ ^wmmmm W — w ^ %/ V& Uf U V U V ti XlV. %A0 | J J Uk Vt A VV^ — • ^ • w ^ --~ j Po trdovratnosti boja so naši poslanci kmalu spre- previdno ravnali, da so pustili v tem strogo gospodar da ne bo mogoče vsega doseči, kar bi bilo kem vprašanji, vsakemu poslanců prosto glasovanje, le vidili kmetovalcem sploh koristno in poslancem škoda ie to , da ni vsa desnica sogl sprejela avto kranjske dežele je bilo tem ložje prevzeti posredovanje, nomnih komisij, katerih se celó vlada ni resno branila* Levi ča rj em pa, kolikor jih je zastopnikov kme- jihovi volilci po pravici očitali to, ker po dotičnih delih, do zdaj za našo deželo dosti pravično rešenih, nima dalja uravnava za našo deželo po- to val bod sebne važnosti. Odločili so se tedaj glasovati za tako da so pri tem vprašanji brez vsega ozira na poseb postavo, kakoršna bi mogla pričakovati pritrjenja go- razmere posamesnih dežel na vse drugo bolj mislili kot na kmeta, smatrajoči tako važno kmetijsko postavo za politič spôske zbornice in konečno tudi vlade kakor je postava od aprila 1879. leta da je te d aj z a Ua kon- tingent, ki se ima pa koj po rešenih pritožbah umakniti za vsaj 15 let nespremenljivemu odstotku zemljiškega davka orožje za provizorij ki se pismo, kmetov" Med pisanjem došlo mi je z Ljubljane prijateljska katero mi naznanja, kako si naš ,,vrli prijatelj D ežm se mu pravi na svoje stare ima vsaj uže 1. julija 1882. umakniti pravi podlagi dni v ljubljanskim „Tagblattu" gl zemljiškega čistega dohodka imakniti pravi podlagi dni v ljubljanskem „Tagblattu" glavo nad tem razbija, a vsakako so sklenili, zakaj so kranjski poslanci konečno vendar pritrdili azbij *m\j uli i j io£w (3 vioivg c% uuuuuaa y - a t oaivaau ou arviuiuu glasovati zoper levičarje za večinoma avtonomne y 9 taki mljiški postavi? Ako stari mož, kateremu to je, za po večini posestnikov zemljišč sestav- strast uže večkrat možgane meša, ta moj dopis bere, se ijene komisije o rešitvah pritožeb. Prvi dve točki ste se sprejeli z veliko večino zadnja pa je žalibog padla z manjšino 9 mu lahko gl za to iskati v ohladi in ne bo mu več treba vzrokov ho vih glasov «»Ulje* J^m JV pnum a uiaujoiuv »v \j giaau Tj gold. LCIill | lOIVC^a ua»i ker v zbornici takrat 87 poslancev ni bilo navzočih žele." Takih strahov se gubo odpisavanja 70.000 3Ka.li v s i r a u u v i u yyUCk » zemljiškega davka zarad preobloženj naše de tudiDežmanne boji, in otroci tuđi ne, naj manj pa kranjska dežela, za katero je nova bolj pravična vcenitev to, kar se je prej le približno moglo utemeljavati, s številkami dokazala, da je bila in je naša dežela naj manj za 100.000 gold, na leto preobložena. Ako se boče sicer v „Tagblattu" korajžni Dežman očigled tega dokaza lastno-izmišljenega strahú bati, da bi se v Avstriji našel denarni minister s pogumom, onih 70000 gold. naši deželi odreči, no, radi mu pustimo to otročje veselje, — toda pustili mu ga bomo samemu. Ker je pa, ako se ne motim, Dežman z baronom Apfaltrernom koiikor toliko udeležen v centralni komisiji, katera bo kmalu imela konečno določiti vse tarife in potem v večem oziru pritožbe, naj mu bo skrb, da si za to delo prihrani svojo trudno glavo. Krajne komisije naše in na njihovem čelu deželna komisija, izvoljena po narodni večini našega d e ž e 1 n e g a zbora, z dobro vestjo sme jo reči, da sovtemvpra-šanji svojo dolžnost na korist deželi spolnile; one so cesarju dale, kar cesarju gre, deželi pa naložile le toliko, koiikor v resnici zamore ona nositi. Naj tudi Dežman v centralni komisiji stori za našo deželo svojo dolžnost, in veruje naj nam, da zato ne bomo š ču va li rojakov zoper njega, kakor zdaj on rokovnjači zoper naše zastopnike, ampak radi mu bomo priznali — ako toliko doseže, koiikor je dosegla deželna komisija — da je tudi on storil svojo dolžnost. S takim culokafernskim orožjem, kakor bije „Tag-blatt" okoli sebe, nas je pa sram boriti se tudi z našim naj bolj zagrizenim sovražnikom. V Gorici 15. febr. — Kak kontrast! Zraven plesnih glediščnih in vsakošnih zabavnih plakatov, zraven vabil na „Háringsschmaus-e" in koncerte ... bii je na pepelnico po naših oglih prilepljen odličen, klasično pisan poziv podpornega odbora za reveže, v „Novicah" že omenjenega, kateremu podajajo moč in veljavo sijajna imena odličnih odbornikov. Kdor ne ver-jame, da je sedanji svet — norišnica, naj bere razne plakate po uličnih oglih v Gorici in naj premišljuje njihov sežaj. Na Dunaji, v državnem zboru se odobru-jejo za nas „N o t h standsgesetze" in naši meŠčani niso še nobeno leto v pustu toliko noreli, ko letos ! Pa da bi že vsaj kaj takta imeli in spodobnosti in ,,humanizma" po plakatih in časnikih z nogami ne teptali! In to je — „civilitá" in „progresso" ! ! — Na pepelnico je raz-pošiljal naš magistrat nek „memento moria po rnestu, to je, tisto izvestje, ki ga je podala namestništvena komisija o novem našem pokopališču. Prav Čuditi se mora člověk ogromnemu apparatu, katerega potřebuje dandanašnji „nemško znanstvo" v dokaz, da je svet novega pokopališča ilovnat in moker, za silo pa vendar připraven za grobišče. Gašpar iz So'kana in Komêl iz Kronperka sta to že davno vedela, kakor je tudi vsak otrok vedel, da v zdravstvenem oziru se nam Goričanom ni nič bati od novega grobišča. V omen-jenih ozirih bi bila tedaj pokopališčna zadeva rešena. Slišal sem pa, da se že druga meg la kaže nad ne-srečnim novim grobiščem, in da bode bržkone hude bur je treba, daj o přežene; toda za zdaj molčimo še! — V dekliškem zavodu tukajšnjih „šolskih sester" so bile zadnje dni pusta kaj mikavne in podučne zabave v pričo odlične gospode. Umno izbrane glediščne igre so bile karakteristične za odgoj o v tem zavodu. Večina deklic je izvrstno igrala. — V Tominu so predpre-tekliteden ubili, „morsko kačo": šola se bo zidala. Že za glavarja Winklerja se je začelo misliti in delati na to, da bi imel Tomin dostojno šolsko poslopjo, ali vse dotične obravnave v poznej ih letih so se razbijale ob trmi dveh ondašnjih strank. Zdaj je vse poravnano; šola bo stala na jako lepem kraji. Okrajni šolski svèt je odločil za-njo 14.000 gold.; nekaj deaarja je že od poprej prihranjenega. Iz Pazina. — SI. župansto trga Mozirje je poslalo odboru za stradajoče v Istri 114 gl. 69 kr. Od teh je pri posameznih mozirskih tržanih nabranih 45 gl. 95 kr., od č. g. župnika J. Kalina 23 gld. 74 kr., od gornje sa- vinske hranilnice v Mozirji 25 gl. in od narodne čital-nice v Mozirji 20 gl. — Dalje je poslal č. g. župnik Kulavec iz St. Vida na Dolenjskem, kateri je nabral tudi 1710 Kilov žita in 2020 kilov sočivja, se 20 gl. v gotovini. Rodoljubi v Središču: gg. Št. Kovačič, nad-učitel, D. Čuček. sred. predstojnik, J. Zadrovec, tržan in pek, usnarja Dugša in Kočovar, župnik Albin Švin-ger in gospod Venigerhale so posebno pripomogli, da se je nabrala tam lepa svota od 62 gl. 21 kr., za ktero je bilo imenovanemu odboru poslanih 11 hektolitrov — 836 kil. — koruze. Dalje so poslali g. župnik Razpot-nik v Višnji gori 35 gl., g. župnik Jare iz Dola 15 gl., g. župnik J. Jeraj iz Žavča 10 gl., Njih pre3vitIost g. knezoškoí Wiery iz Celovca 25 gl., Njih presvitlost g. knezoškof Lavantinski Stepischnegg 20 gl., in g. župnik Janez Dolinar iz št. Janža 21 mernikov fižola. — Vsem p. n. gospodom dariteljem se najsrčneje in topleje v imenu odbora za stradajoče zahvaljuje tajnik odbora. Berbuč. Iz Postojne 12. svečana. (Zopet nekaj o „zwergu"). Pred nekoliko dnevi bil sem po svojih opravkih v vi-pavski dolini, kjer sem zvedel prav predpustne reči o „zwergovcih". Res, čudni so ti možiceljni, da se sami tako smešijo pred svetom. Al v hudi zimi jim vendar zasluženi sad, „cibore" — rodí. „Zwergovi obmann" je, kakor se mi je pozitivno povdarjalo, kot zaslugo od de-želne šolske oblasti mesto pohvale, pa pošteni ukor za svoje renegatatvo prejel. Drugi glavni rogovilež, iz Primorskega na Kranjsko privandrani (ne Vodopivec), kateri se je vse počitnice preteklega leta strašno po-našal se svojo srboritostjo in je eno službo vipavske Štirirazrednice tako rekoč uže v pesti nosil, moral se bode, če se uže ni, na Vreme seliti; ta člověk imel je med počitnicami preteklega leta za en cel „paternošter" najboljših učiteljskih služeb, — ko bi mu bil kdo ver-jel, — na izbiro. A nemčurček v surki — vrabška je-rebica — je pa celó tako mogočen postal, daje kar trikrat eden za drugem u. m. nekega narodnega učitelja vipavske doline s pipo med zobmi in pokrivalom na glavi v šoli nadzorovati hotel (se ve, da se mu to ob-neslo ni) s trditvijo, da je v to iz Ljubljane pooblaščen, češ, da so „zwergovei4' od prvega do zadnjega za tak posel (špicljanje národnih učiteljev) več kot popolnoma sposobni. Zares, slavna delà, le „zwergvereinarjev" popolnoma vredna! Kedar kako nakuhajo, in jo izvem, hočem častitim čitateljem „Novic" zopet za kratek čas in zabavo poročati, da jih po vseh njihovih delih in pe-dagogični omiki še bolje spoznajo. Notranjec. Prem 30. prosenca. — Dobrotniki tukajšnje šole in sploh šolske mladine v preteklem in tekočem šolskem letu izkazali so se posebno do sedaj ti-le: 1) Gosp. Janez Valenčič, trgovec v Trnovém, je za učenke ženskih ročnih del dne 3. novembra leta 1878. podařil 10 štrenic bombaža, 20 štrenic konca, 35 kosov plétnih igel (štanžic) in tri zavitke šivank ; 2) dne 13. decembra 1878. leta g. dr. Zupanec, notár v Ljubljani, za imenovane učenke tukajšnje šole 1 goldinar; 3) ravno ta dan podari gosp. dr. J. Poklukar v Ljubljani tukajšnji šoli podobo dr. Bleiweisa, iskrenega šolskega prijatelja, koja od tistega časa kinča premsko solo; tudi isti dan je podarila proti prav mali odškod- resti vlekli. Zato prisrČna zahvala vsem onim častitim nini „národna sol < dva krasna zemljevida, prirodo- gospodom, ki so v to kaj pripomogl píseň atiao y UiagliUl y 1\ Il Uiv/il JUL V K3V/ steklen drog, kot inventar za tukajšnjo solo atlas magnet, elektrofon z vso pripravo vred in ) 5) dne 16. marca 1879 daroval kraj svet v St 200 dvoletnih jabolčnih divjakov šolski za tu- kaj š nj i šolski vrt brezplačno; dne 17. marca 1879. 1. je nakazalo vo tržaško iz c. na- mestnistniš t primorskega centralneg« sadišča v Gorici 490 vsakovrstnih sadnih divjakov brez plačno 9 a embalaža pri tem (dober snop slame in par trt) bilo je pa dosti slano gold 57 kr > dne prila 1879. 1. je poslala c. m tijska družba kranjska 50 31etnih jabolčnih div jakov brezpl za tukajšnji šolski vrt 9 dne 24. aprila 1879. pogostil je v spomin sre- berne poroke Njihovih Veličanstev tukajšnji Andrej Frank vso šolsko mladino župan 16. julij 1879 tijska družba kranjska 10 gold je poslala s!, c. k. km kot građo tu kaj ljivih pol milij šolski mladini za marljivo pokončevanje škod in zalegi nad mrčesov, katerih vničila Je žužkih 10) dne 25. septembra 1879. 1. so podarili gosp Jakob Valenčič trgovec v Bitinj 9 gosp vačič, obrtnik in posestnik v Smerjah in gosp J Benig y c. kr gimn profesor v Zagrebu vsak po gold (skupaj 3 gold.) v prospeh tukajšnje šole ? 11) dne 19. prosenca 1880. přejela je tukajšnja šola sledeče učne pripomočke za kmetijsko podučevanje 10 kosov Hartingerjevih kmetijskih tabel (poslovenil Jan. Zalokar) Schreiberjeve table: kmetijstvu skod ljive in koristne živali : 1. sesavci, 2. dvoživke, 3. ptice m žuželke eno garnituro sadjerejskeg iii T» ^ \J ) UUU 1.1 AtUl VJ VjUlXV^UI Vse tukaj omenjeno nakupile so šolske oblastnij za znesek 9 koj e ga si. c. kr. deželni šolski svet v Ljub z odlokom 19. oktobra 1879. štev. 2041 iz dotične državne subvencij kajšnjo šolo votiral znesku celih 47 gold.) bil za tu 12) Gosp Anton Ž n i d 9 trgovec in c. kr poštni uradnik na Premu, kateri uže več let za tukajšnjo šolo naroča „Vrtec". Vsem tem tu navedenim dvanajsterim milim dobrot-nikom tukajšnje šole v imenu šolske mladine, v svojem imenu, v imenu krajnega šolskega sveta in cele (v res-nici uboge) šolske obcine najtoplejšo zahvalo izrekam ter zakličem: Bog vas živi, Bog vam vaše milosrčj< ubog< 9 tisočero povrni! Prosim vas pa tudi 9 da se nase šole tudi še v prihodnje usmilj spominjate t Ker uže ravno o šoli govorim, naj še to omenim, da je letos tukaj 220 šolskih otrok, kateri, hvala Bogu, da si je ravno od začetka decembra preteklega leta do sedaj šolo hodij neprestano izredno oštra zima, dovolj redno v gotovo vabi jih dobro zakurj šolska soba, ker nekateri iz domaće vasi celó pri stopinj mraza bosonogi v šolo pridejo. Tu se pa zopet vidi liko uboštvo in pomanjkanje, kar je následek predlan-ske moče, lanske suše in pa neznosnih davkov. Bog nakloni obilo usmiljenih src in pa druge izdatne podpore preobubožanim Notranjcem v postojnskem okraju! Rant. Na Colu 12. sveč. (Javna zahvala.) Nisem zmožen Andrej Kovan, oskrbaik gozdnih sadezev. okolice ljubljanske. (Vprašanje.) Ali mestni magistrat, kakošen nered se uže več časa o sej mih zarad živmskih potnih list godi drugič : bi li ne mogel se ta nered odstraniti? dolenjski ,,šrangi" Za navedem samo to In gled videi kuge Ko Je bil 9 kar sem s svojim hlapcem skusil in januarija t. 1. po zaprtiji živinske prvi semenj oclprt, so se Jjudj mel živinskimi potnimi listi; vsakateri ga je grede na semenj bil na šrangi od" policaj V * 1 • i « skrbno prevideli s Ker pa vsak deseti vprašan po njem semenj to nekoliko opustili pa že ne vsi, > so 1 j U d J za komaj Pavlov Pavlov semenj ljudj nikog ni bilo to da 9 neki v strážnici ponujajo potne liste v izkaz da bi jih bil pregledoval. Policaj je pal Zdaj pa pride semenj oziroma februarija. Na straži za pregledovanje potnih listov je stal strog mož, policaj št. 11 Ljudi peljanih po brez Jv ~ """ ~ ^ o w 7 KJVJ, J. X. J-ÍJ14V.IX, ŮOUC1 fti prejsnjem nadzoru, prišlo je gotovo tri četrtine potnih listov. Nobeden ni smel s živino čez zidani most eljali m med temi sem bil tu nič Ži jaz Vsi izgovori niso vroca niurala na zeló polzki in ledeni cesti stati, v ozovi so dohajali, zdaj po ižanski, zdaj po dolenjski ce3ti in živino z vojo „štango" drezali v rebra ali v stegna. Krnetje kieli in přidusali se rekoć: ,, Zakaj vsakikrat ne tirjate listov ali pa nobenkrat, da vemo, 3 se- pri čem da smo" In menj , iiauuaiuiguja onugv jjaza , a Oproščeni jetnik". nekem trgu, 4 ure oddaljenem od Ljubljane, v štacuni s specerijskim in materijalnim blagom iz- vsako mesto in tudi za našo koncem zime zeló uma- zano Ljublj ano iz dvojnih ozirov: bolj do 16 let star, ki je zmožen slovenskega jezika, pisanja ekono- in računanja; ako poleg tega ume še nemški jezik, to- 9 liko bolje. Deček bode z vsem preskrbljen brez lastnih Koroškem in v Primorskih deželah za učence slo ojih stroškov. Več se izvé pri vredništvu ,,Novic" k d n o s t d lovenski jezik (Pobirki iz casnikov.) „Tagblatt" v 35. listu o kot učni jezik, a pri tem naj se daje priložnost novi postavi zemljiškega davka zopet toliko hudobije naučiti se temelj ito neraš kega j ezika, če treba po svetu bruha, da se nam potrebno zdi, bralce naše s predavanjem nekaterih učnih predmetov v tem jeziku opozoriti na današnji dopis z Dunaja. Noviear iz domaćih tujih dežel. Dunaja 17: sveč — Današnja „Wien Zeit." raz- glaša cesarjevo pismo, v katerem se z veliko pohvalo pl. dr. Stremajer odvezuje voditeljstva naučnega in v višjih razredih." Zbornica poslancev je 13. dne t. m. postavo o zemljiškem davku s 186 glasovi proti 79 sprejela. Pri glasovanji o različnih točkeh te postave se je zopet pokazala ,,solidarnostťí mešanega ministerstva; dva sta glasovala z desnico, večina z levico. Obravnavala se je potem postava o ponare- bogočastnega ministerstva, ces. namestnik dunajski ba- jevanji vina, katera je bila po obširni razpravi spre- Conrad za ministra nauka in bogočastja, vitez jeta. Postava določuje oštre kazni za tište, ki bi pona- rejeno vino prodajali ali točili za pravo vino. Ce kdo tako ron Kriegsau pa za finančnega ministra imenuje Dose danji voditelj finančnega ministerstva Cher tek je od- pijaco napravlja iu prodaja, jo sme prodajati ali točiti vezen tega vodstva z dostavkom ) da dobi red železne pod imenom ponarejenega vina, da bo vsakdo vedel, krone druge vrste, po katerim postane baron. Tako kaj je kupil in kaj da PUe Za vinorejce bo postava grof Taaffe dosledno vzdržuje koalicijsko ministerstvo, jako koristna, ker vinski barantači ljudsta več ne bodo budgetnem odboru 11. dne t. m. je bila jako mogli slepariti z ponarejeno pijačo. Prihodnja seja bo burna seja. Zarad kranjskega gimnazija vpraša dr. Vošnjak, ali res ostane pri odpravi tega gimnazija in ali ni vladi volja, ga še dalje obraniti V Stremayr se v sredo 18 t. m. sprej el Odsek, ki razpravlja postavo zoper odrtijo, je te postave, po katerem se od 100 gold, ne izgovarja, da je gimnazij bil premalo obiskan in da je sme več kot 10 gold, obresti jemati napravil v Ljubljani V se eno slovensko paralelko. Dr. Vošnjak dokazuje, da so tudi še drugi slabo obiskani ker so v nem- gimnaziji, a da jih vlada ne odpravi, ških krajih, Slovencem pa j emlj e njihove učne junih sklepih znašajo skup zavode. V vseh dejanjih ministra Stremayra, pravi, se kaže neprijaznost do avstrijskih Slovanov in zatiranje slovanské narodoosti. Ko bi ministru bilo res na tem ležeče ta učni zavod, ki je za celo Grorenjsko neob- PO E potrebšč 731 83 Delegaciji ste 14. dne t. m. dovršili svoje delo d in d gold Avstrij Ogersko) 99 milij za katere ima Ogerska svoj delež z 31 milijoni in 315.795 gold. 25 kr. donesti bil v ogovor hodno potreben, še naprej vzdržati stopil z dežMnim odborom še pred odpravo gimnazija in morda bil bi potem deželni zbor se odloćil za kak do-nesek, samo da ohrani gimnazij kranjski deželi. Stremayr tega tačas ni storil in ravno s tem spec pokazal svojo zlovoljo proti Slovencem. Tako bi ne smel ravnati minister, ki se zove c. kr. avstrij ski. Stremayr se brani. Dr. Vošnjak replicira in si přidržuje ob konci leto kave. Ogersko. Iz Budapešta. kaže 27 milijonov in 422.791 Proračun za letošnje gold. prim a n j- Telegram Novicam'*. debate nasvet staviti o ohranitvi kranjskega g im nažij a in o vpeljavi slovenskega kot učne g a jezika na srednjih šolah. Potem se je še hujši boj začel zarad srednjih šol na Českem in Moravském. Poročevalec Jireček dokazuje sè številkami, da je skoraj za polovco menj čeških srednjih šol mimo nemških, in nasvetuje, da naj učni minister Z Dunaja 18. februarija. Minister poljedelstva je odgovoril na interpelacijo kneza Windischgr atza, zavracal na jpodlagi porocila rud-niske direkcije v Idriji trditve v interpelaciji, vendar je obljubil, da se bodo delavske place se letos stalno urav- nale. — Taaffe je odgovoril na interpelacijo zaradi spomenice Čeških skofov. On je obljubil, da se bodo postave za ljudske sole predelale. V se lete »s postavi v proračun svoto za češke brednje šole. V debato so gegali skoraj vsi nemški poslanci, potem Česki in od Petrograd 18. februarija. En del cesarske zimske palače je zletel v zrak y Z dinamitom raznesen. Od cesarske rodovine ni nobeden Poljakov Smarževski. Tudi Pio hen wart je gr a jal poskodovan. Stremayra, da, kar se je pod Hohenwartovim mini- sterstvom v smislu pravičnosti zgodile, je Stremayr spet podrl. Po o i bati se je sklep odložil do 11 î- hodnje seje, v kateri bode tudi dr. Vošnjak v imenu Slovencev svoje predloge stadií in utemeljil. budgetnem odseku je bila 17. dne t. m. sprejeta sledeča resolucija dr. Vošnjaka: Vlada se pozivlje, naj učiteljski pripravnišči v Ljubljani in Mariboru radi Listnica vredništva. Gosp. A. P. v V: Přejeli in bi natisnili, al po želji merodajui ad acta položili. Žitna cena ker sta namenjeoi za slovenske ljudske šole, uredi potem njiju namenu tudi gledé jezika, tako, da se uvede slovenski jezik kot učni jezik. Resolucija, katero je v budgetnem odseku slo- v Ljubljani 11. februarija 1880. Hektoliter: pšenice domaće 10 gold. 8 kr. 12 gold. 3 kr. turšice 6 gold. 60 kr. 99 kr. banaška soršice 7 gold. rži 6 gold. 39 kr. ječmena 4 gold. 39 kr. venski poslanec dr. Vošnjak predlagal, glasovanje o prosa 4 gold. 20 kr. ajde 5 gold. 20 kr. ovsa 3 gold. kateri se je pa, kakor smo včeraj poročali, odložilo glasi se v vsej svoji slovenski pohlevnosti tako-le: ,,Vlada se pozivlje, naj na srednjih šolah, vzdrža-vanih od države na Kranjskem, spodnjem Stajarskem, 13 kr. — Krompir 3 gold. 5 kr. 100 kilogramov. Odgovorni vrednik: Ainžzi Maiftp. T IA k in ftiun Inih SL • i .1. Rlapnikikvi nasiprhiki v I i n Kli i a n :