franci zagorlčnik: pan kako se pogovarjamo
, qiiam pulchra es
, in kadar hočem vzleteti
, pesem pan
, leto in dan
, ozki dotiki nov. dec.
v začetku je bila beseda brez besed bila je beseda besed brez besed in Uidi ostalo je bilo molčanje ne trudi se ne utrudi se nikar
in tadi se ne spominjam
ne spominjam se ne obudim
kar je - je bilo
kar je bilo - je v naslovu sveta
pesmi sveta
besedi besed
v tsm spokojnem molčanju
in mi je tudi vseeno
vse nam je ravno prav
zaradi prazne posode usode
zaradi slastnih bogov
ki so jih pojedli termiti
in t-adi če so ostali
roke odtisi dlani
stopinje stopal
nič trka na čelo
2 obeh strani lobanje
in vse ostalo preostalo
sneg pada na sneg
danes na tem koncu
konca ne bo
zato se je trudil naš gospod
primož trubar
slava njegovemu jeziku
in njegovi bradi
jaz sem tvoj hlapec nevredni jaz sem tvoj grešni kozel tvoje nepotrebno seme prekleto seme odvečno jalovo seme in kar rad kalim
rad ostanem v tem preostanku
v tem molku v naslednjem
porok so mi dedi
ti rudarski krti
da jim po smrti ni bilo treba
menjati poklica
oče ki še vedno partizani
po primorskem a največkrat na poreznu
in otroci
ki mislijo biti boljši pesniki od mene
ki sem resda slab in gnil
in v mislih rad zamenjam
s poštarji in inkasanti
a sem bolan in nevreden zaupanja
ki sem raztresen In siten ob borni mizi popadljiv sebičen in krivičen na duhu in telesu reven kot cerkvena miš ker je malo vernikov v moji cerkvi in še manj drobtin
ki vsega še nisem zagrešil a že se pripravlja račun vsak dan bolj zaokrožen ne da bi kdo zapisoval to pesem ne da bi kdo tožil in sodil
povedal si vse
in toliko ti je še ostalo
tisto kar moreš
in tisto kar ne moreš
pan tako se pogovarjamo
pred mano so nepisani listi
za mano prav taka bela puščava
vsega še nisem povedal
a to irii ni mar
kar sem povedal to nisem jaz
kar sem odluščil od gore besed
rad Imam sonce
to hočem še reči
rad imam sonce in da je toplo
rad imam tudi morje
in svoj strah pred njim
zakaj - ne vem ne vem zakaj ne vem ne vem ničesar ničesar ne vem