Poštnina plačana v gotovini Cefta 1 Din Leto II. (IX.), štev. 7 um Maribor, torek 10. januarja 1928 » JUTRA « Vehaj« razHR nedelje m pr»z»ikov veak 4an »b V6. »n RaAtm pri 0tštmm ttk. m, * ŠL tl.<0* mesadno, prswm*n * upravi aM M poM tO Oto, Mw<|m m iMl (*• 1* Ml Tewon: Ured«Hkvo t* eva: Maribor, A.l»k«*ade«v* oeeta at.K Ogla* pe lerii« OgtaM ipNf«M twti agt—< oMmk* »r v LfaHfaml, Prtttmim aNM M. 4 Mala armada in njeni stroški PRORAČUN VOJNEGA MINISTRSTVA. — STANJE ARMADE ZNAŠA OKOLI 110.000 MOŽ. PRORAČUN PA 2428 MILIJONOV. BEOGRAD, 10. januarja. Danes se je zopet sestal finančni odbor Narodne skupščine, ki je razpravljal o proračunu ministrstva za vojno in mornarico. Vojni minister general Hadžič je kot prvi govornik v daljšem govoru utemeljeval potrebščine armade in posamezne postavke svojega proračuna. Prvotni proračun je bil določen na 3.936 milijonov dinarjev, radi splošnega finančnega položaja države pa je bil pozneje znižan za ogromno vsoto 1500 milijonov. Sedanji proračun, ki vsebuje le najnujnejše izdatke perzo-nalnega in materijalnega značaja, znaša 2j428.571.221 Din in presega lanskega za 79.500.000 Din. Takozvani komorski davek je bil črtan iz proračuna vojnega ministrstva in dodeljen finančnemu ministrstvu. V proračunu je upoštevati v prvi vrsti izdatke za naraščajoči oficirski zbor in vojaške delavnice. Efektivno stanje jugoslovanske armade, je izjavil vojni minister general Hadžič, se od preteklega leta ni izpre- j menilo. Znaša namreč 95.000 korpora- j lov in redovov, 8854 podoficirjev in j 5323 gojencev raznih vojaških izobra- j ževalnih zavodov. Skupno torej j 109.575 mož, pri čemur pa ni vštet ofi- j cirski zbor. Stroški za osebo znašajo po predloženem proračunu 7.60 Din dnevno. Za vojnim ministrom sta govorila še poslanca dr. Košutič in Pavle Radič. Proračun vojnega ministrstva je bil sprejet še tekom dopoldanske seje, popoldne pa pride na vrsto proračun ministrstva za javna dela. Kmeiko-demokratfka koalicija in siovenski napredni kmetje IDEJA O POTREBI SKUPNE FRONTE SE VEDNO BOLJ UTRJUJE. Mussolini poDUStiiveiši PODALJŠANJE ODPOVEDNEGA ROKA ZA PRIJATELJSKO POGODBO MED ITALIJO IN JUGOSLAVIJO. — POPUŠČANJE ITALIJE. — SPORAZUM ODVISEN OD POGAJANJ ITALIJE S FRANCIJO. BEOGRAD, 10. januarja. Italijanska vlada je sprejela predlog naše vlade, da se rok za odpoved jugoslovansko-italijanske pogodbe o prijateljstvu, ki Poteče dne 27. t. m., podaljša do 27. julija 1928. Naše zunanje ministrstvo za enkrat Še noče dati nobenih pojasnil, pod kakšnimi pogoji je sprejela Italija ta odpovedni rok. Splošno pa se zatrjuje v političnih krogih, da zahteva Italija kot protiuslugo, da naša narodna skupščjna ratificira nettunske konvencije, ki posegajo direktno v suverenost naše države. Podaljšanje odpovednega roka ima predvsem namen preprečiti poslabšanje odnošajev med obema državama, ki že itak niso najboljši. _ Do 27. julija upajo nnrrreč merodajni krogi, da bodo razčiščena vsa še nerešena vprašanja ki so dose-ri tem samo postransko vlogo. Pred sklicanjem narodne skupščine BEOGRAD, 10. januarja. Ministrski Predsednik Vukičevič je bil davi, ob 10. uri, sprejet od kralja v daljši "vdi-iencl, nakar se je vršil razgovor med vladnim šefom Iti skupščinskim predsednikom. V političnih krogih se spravlja ta konferenca v zvezo s prod^toje-Žim sklicanjem Narodne skupščine. Popoldne se sestane sekcija zakonodajnega odbora, da razpravlja o sodniškem zakonu. Ker je vlada, kakor £nano, v vprašanju sodniških prejemkov kapitulirala pred opozicijo, bo to vprašanje končno rešeno v okviru Predloženega sndniskoga zakona. samomor francoskega komponista. PARIZ. 10. januarja. Znanega francoskega komponista Lemairea, ki so *a že dalj časa pogrešali v Parizu, so £ašli včeraj ob morski obali pri Bou-^Kni sur Meru mrtvega. Izvršil je Rtentat na predsednika Nikarague PARIZ, 10. januarja. Včeraj je bil izvršen na predsednika republike Ni-karagua atentat, ki pa se je ponesrečil. Predsednik Diaz se je vračal z neke plantaže, ko je nenadoma skočilo pred njegov avtomobil 30 moških, trije pa so skočili naravnost pred avto, da ga ustavijo. Videč nevarnost, pa je šofer pognal avto še bolj. povozil vse tri in zdirjal potem naprej. Nato so ostali pričeli streljati na avto. toda brez uspeha. Maribor, dne 10. januarja. Tekom minulih dni se je vršilo v mariborski oblasti večje število občnih zborov in članskih sestankov krajevnih organizacij SDS. Skoro povsod so bili povabljeni na te sestanke tudi pristaši SKS. Videlo se je povsod, kako globoko je odjeknilo med našim naprednim podeželskim ljudstvom dejstvo, da sta se zedinili v skupno borbo za enakopravnost dve močni napredni skupini. Kjerkoli se je radi trenutnih neuspehov, povzročenih po dosedanji razcepljenosti naprednih vrst, že začela pojavljati deloma celo malodušnost, se je sedaj začelo odločnejše gibanje; zavest napredne skupnosti dviga samozavest in borbenost raste. Zanimivo je bilo na raznih zborovanjih poslušati govornike iz ene in druge skupine in čuti iz njihovih izjav enodušnost v presoji položaja in v prepričanju, da mora skupna borba za veliki cilj vesti do končne zmage. Zlasti pa je zanimivo tudi dejstvo, da so nastopili normalni medsebojni odno-šaji med pristaši obeh naprednih strank v krajih, kjer si Še vedno obe skupini niste nič manj sovražno stali nasproti, kakor n. pr. na Hrvaškem. Povsod se kaže stremljenje po še tesnejši združitvi v eno enotno napredno stranko. Koalicija kmečke demokracije bo imela svoj blagodejni vpliv na vse naše. javno življenje. V skupnem delu se bo dvignilo tudi kulturno delova- mariborsfco gledališče REPERTOAR: Torek, 10. januarja ob 20. uri »Glasba«. Ab. C. Premijera. Sreda, U. januarja. Zaprto. Četrtek, 12. januarja ob 20. uri »Logarjeva Krista«, ab. D. Kuponi. Petek, 13. januarja. Zaprto. Sobota, 14. januarja ob 20. uri »Živijo tatovi«, ab. A. Kuponi. Sprememba marib. gledališkega repertoarja. Radi nenadnih zaprek se vpri/ori v četrtek, 12. t. m. »Logarjeva Krista« m< sto preje najavljene predsiave ->Of-!ov«. Abonma D. ostane. Žrtue rdeče strahoulade u Rusiji PARIZ, 10. januarja. Po najnovejši statistiki je bilo v zadnjih 10 letih usmrčenih v Rusiji nad tri milijone ljudi. Od tejra Števila na smrt obsojenih je bilo ju-stificiranih samo v prvih štirih letih bolj-Seviške revolucije 1.766.118 Italijanski uohun in prouokater v naši službi i Na Sušaku so aretirale v pondeljek naše oblasti 44ietnega inženjerja Avguština Hendia, rodom iz Ancone v Italiji, ki je vodil že dolgo časa časopisno In politi čno akcijo Iz naše države proti naši državi. Zanimivo je, da je bil inž. Hendl od 1. 1921 do 1927 celo šef tehničnega oddelka naše ladjedelnice v Kraljeviči, ki je sedaj v likvidaciji. Hendi je bil že dalj časa sumljiv našim oblastim, poseono pa od tedaj, ko so nedavno Iz ladjedelnice v Kraljeviči izsiniJi gotovi načrti. Are- nje med našim ljudstvom, ki je dozdal marsikje trpelo vsled političnih nasprotij, ki so po nekod žalibože prehajalo po nepotrebnem celo v osebna nasprotja. Že se čujejo glasovi iz krajev, kjer je dozdaj napredno izobraževalno delo skoro popolnoma počivalo, da se pripravljajo ustanovitve novih prosvetnih žarišč ob sodelovanju vseh naprednih elementov. Isto se bo pojavilo tekom časa tudi na gospodarskem polju. Marsikje je bila že davno podana možnost za ustanovitev bodisi kakšne kreditne ali kakršnekoli druge zadruge, pa se je vsak poskus razbil ob političnih nasprotjih. Gledamo na nadaljni razvoj dogodkov z upravičenim optimizmom in vendar trezno in realno. Zborovanja Kmečko-demokratske koalicije tekom prihodnjih dni v Zagrebu bodo dala nove impulze in življenska sila koalicije se bo še ojačila. Ne dvomimo, da smemo računati s popolno iskrenostjo na obeh straneh, ker bo v taki smeri zasnovana borba nedvomno rodila uspehe. Naša obojestranska naloga je, da v teh odločilnih mesecih po svojih najboljših močeh ojačamo svoje postojanke med našim ljudstvom ter ustvarjamo nove. Zavedati se moramo, da bo predpogoj skupnemu uspehu Kmečko-demokratske koalicije čim trdnejše izvedena organizacija obeh koaliranih skupin. tiran je bil v pondeljek v svojem stant*-vanju v Kraljeviči in so pri preiskavi našli pri njem kopico materijala, iz katerega je razvidno, da ja vodil dobro razpredeno propagando pVoti naši državi na korist Italije. Ugotovljeno je, da je bil ravno inž. Hendl oni glasoviti dopisnik tržaškega fašistovskega lista »Popolo dl Trieste«, ki je dolgo časa objavljal ostudne članke proti naši državi in sramotil celo našo dinastijo. Hendl je obenem Izdajal tudi načrte o naši trgovski in vojni mornarici. Pred vojno je bil r^meščen pri tržaškem tehničnem zavodu, med vojno je bil pri tvrdki Danubius v ^ idim-pešti, od 1. 1921. pa v KraljevicL Zanimivo je, da je ta italijanski vohun pisal tudi za »Jadransko Stražo« v Splita in razpravljal tamkaj celo o načrtu za zgradbo naše nacijonalne reprezentativne kraljevske jahte, a je bil njegov načrt ravno radi njegove sumljivostl zavrnjen. — Borza LJUBLJANA, 10. januarja. Deviz«; Berlin 1352.5, Curih 1094.4, Dunaj 801.«** London 276.90, Newyork 56.72, Prag* 168.40, Milan 300.40. — Eefekti: CeljsVa 164, Ljub. kreditna 135, Kreditni zav« P°P- v Prostorih g. Antoniča v preminul v 72 letu starosti dolgoletni u-službenec graščine Rosmanit Mihael Uitz; pokopljejo ga jutri ob 15. Razne zanimiuosti • ! rlmelj se prvič omenja 1. 65 po Kristu od rimskega historika Plinija; prvi pivo-varnarji v današnjem smislu besede so bili Oseti, gorsko pleme na Kavkazu. — Mariborski Andrej Oset ima priliko, da po tej moji najdbi zasleduje korenino svojega potomstva. * Prvi turnirji v drsauju na ledu so se priredili leta 1801 v Groningenih (Holandsko). Udeleženke so bile samo ženske! — Ali smo danes daleč? — * Pozdravljanje s snemanjem klobuka izvira iz 17. stoletji. Celo stoletje je bilo potrebno, da je ta uvedba postala običaj. Ljubljanske dame, ki so začele akcijo proti snemanju klobukov, naj bodo pripravljene, da je za odpravo tega običaja potrebno najbrž eno stoletje — kljub tein«, da je ideja zelo humanitarna. — * Spoznavanje ljudi. — Baron de Saint Germain je rekel nekoč Ludviku XV.:’ >Ce hoče kdo spoštovati ljudi, ne sme bitt spovednik, minister in policijski ravnatelj.« — Ludvig XV. mu je odgovoril lapidarno: *In tudi ne — kralj.« Mariborski izvirni domislek: »Škoda, da predpust ne pada v pasje dni! Koliko kostumov bi se lahko nastavilo!« — * V Mariboru se neki ljubeč parček ne more oženiti, ker nima in ne njde primernega stanovanja. Ženin je izrekel s stoičnim mirom to krilatico: >Radi mene bo Jugoslavija izumrla.« • i? ' * Edino onemu je dobro na svetu, kateremu sredstva dovoljujejo, ostati neumen ,,, Marsikateri Mariborčan je iz same do-mišjavosti ljubosumen; kajti to je bojda v nastopajočem predpustu moderno. * Prazen žep daje enemu samotno življenje, a drugemu pestro mnogostriuost, * Bolezen izenači vse ljudi; kajti vsi ool-niki imajo eno in taisto željo: ozdraveti * Marsikdo ne sovraži ničesar tako Jelo kakor vlogo, katera mu je napisana za njegovo življenje. Čim manj pameti in razsodnosti kdo poseduje, tem več jeze in zamere pode duje... * Marsikdo se je na svojih temeljnih principih uničil do — temelja_______ * Velikega poznajo mnogi, mali ima mnogo znancev. Ce preide dekle k pameti, sc poroči; kadar pa moški pride do pameti, je navadno že poročen. * Silno malenkostno je v resnici iskati zmoto — a v zmoti iskati resnico je znak velikega duha. * Dobrodušen kmetič na državnem mostu stopi k stražniku, ki v lepi uniformi stoji sredi križajočih se avtomobi'ov, drugih vozil in ljudi ter mu reče: »Gospod, stopite semkaj! Tam si bosie zamazali svojo lepo obleko...« Revolucija v aeroplansk! industriji. Strojni inženjer Sperry v Brooklyuu je po Časopisnih vesteh konstruiral Dieslov motor za aeroplane, ki tehta tisoč kilogramov in razvija tisoč konjskih sil. Mesto bencina se bo uporabljal petrolej, da se tako prepreči nevarnost' nožarov, kakor je to že pri bencinskih motorjih. Protestno zborovanje gostilničarjev in kavarnarjev. Dne 11. L m. ob 13.30 se bo vršil v Gambrinovi dvorani v Mariboru izreden občni zbor članov zadruge gostilničarjev in kavarnarjev iz mesta in okolice. Na dnevnem redu je protest proti novim o-bremenitvam gostilniških in kavarniških obratov z oblastnimi in občinskimi dokladami in taksami ter slučajnosti. Ker gre za izredno važno stvar, je udeležba na skupnem zboru dolžnost vseh članov o-koliške in mestne zadruge. — Ustanovitev vrtnarskega in sadjarskega društva v Mariboru. Na dan Sv. Treh kraljev se je vršil ustanovni občni zbor Sadjarske in Vrtnarske podružnice v Ormožu. Ob tej priliki je kot zastopnik centrale predaval priljubljeni stari sadjar, vneti sodelavec g. Levstik i z Celja in sicer o sa dnem drevju sploh in o sortah sadja. Govornik je žel vsestranko priznanje in zahvalo! Nato je povzel besedo g. Rudolf Pevec, ki je s 'slikami in z naravnimi jabolki dokazoval najboljše vrste, ki so za bodočo trgovino najbolj priporočljive. Po triurnem zborovanju, katero je v splošno zadovoljstvo vodil gospod J. Rosina, nadučitelj osnovne šole, je bil izvoljen soglasno sledeči odbor: Rudolf Pevec, predsednik, Ciril Šoštarič, podpredsednik, J. Kukovec, blagajnik, Vinko Radanovič, tajnik, Adolf Rosina, Andrej Zidarič, Ant. Stojk, Franc Vizjak in Mihael Vaupotič, odborniki. Rudolf Pevec, pa še kot delegat na glavno skupščino! Velika invalidska loterija. Udruženje vojnih invalidov v Mariboru sporoča vsem interesentom, da se bo vršilo žrebanje invalidske loterije v Beogradu nepreklicna dne 15. t. m. Izžreba, n ih bo 25 Praga-avtomobilov v vredno' sti po Dm 80.000. Srečka stane komad Din 100 in se še dobe do 12. tm. dopoldne v trafikah gg. Geč-Gnus, Glavni trg št. 14 in Antona Goleža, Aleksandrova c. št. 42. — Ponesrečenec na državnem mostu. Mož, ki je včeraj zjutraj nenadoma preminul na državnem mostu in čigar identitete niso mogli takoj ugotoviti, je po današnjem oblastvenem poročilu 68-etni pomožni delavec Anton Januš s ^obrežja, ki se je preživljal zadnje dni s kidanjem snega. Pogreb bo jutri ob 13.30. Nezgoda. V neki mariborski gostilni je pekovski pomočnik Vinko P. sinoči prdino popival. Dokler je mirno sedel za mizo, ni bilo poznati močnih vplivov alkohola različnih zavžitih pijač; komaj pa sc je dvignil izza mjze, so se mu noge prccej šilile .Pri vratih ga je tako zaneslo, da se je zaletel z glavo skozi šipo in jo predrl težko butico. Pri tem se je nevarno poškodoval na temenu, obrazu in na desnem očesu. Ponesrečenca so z rešilnim avtom prepeljali v bolnico. - Guštanju. Ropovnjaški napad v Selnici ob Dravi Včeraj je pripeljal rešilni avto v mariborsko bolnico 231etnega delavca Ivana Rotat-a, ki je imel težke poškodbe na glavi in križu. Ranjenec pripoveduje, da se je v soboto okoli šestih zvečer po končanem delu pri nalaganju plohov v Čermeniški grabi napotil k večerji. Blizu posestnika Vavherja pa ga je iz njemu neznanega razloga napadla tolpa petih fantov in izkazala na Rotatu svoje žalostno junaštvo s tem, da je ^anta, ki je bil sam, pretepla in pobila na tla. Napadalci so se poskrili; upamo, da ne za dolgo. — Radi 1000 Din v smrt. Poročali smo že, da je dne 2. t. m. zju« traj našel progovni čuvaj v Susedgradu pri Zagrebu na železniški progi truplo neznanega človeka, ki mu je vlak odsekal glavo in jo vrgel v stran. Takoj so domnevali, da gre najbrže za samomor. Orožniki so našli pri mrtvecu v žepu samo ključe in beležnico, v kateri so bila zapisana razna imena. Na raznih potrdilih je bilo tudi ime tvrdke »Balk-n* v Mariboru, ki je že 27. decembra naznanila policiji, da je njen uslužbenec Vinko Zaknšek izginil brez sledu. Porabil ja okoli tisoč dinarjev tvrdkinega denarja zase in odšel potem v strahu pred aretacijo v Zagreb, kjer pa je kmalu zapadel bedi in končno izvršil samomor. Zandar-tnerija v Vrapčali je poslala naJJene stvari takoj v Maribor, nakar je Zakuš* kova žena Frančiška odpotovala na Hr« vatsko in v Vrabčah v resnici spoznal? po sliki svojega moža. — Tatvina kolesa. Jzpred mestne garaže je včeraj ne* znan storilec ukradel šoferju Josipu S. dobro ohranjeno dvokolo, vredno 1500 Din. — Ravno tako je neznani uzmovIČ izmaknil Virgilu T. eno srajco in hlača vredno 150 Din. Plesni venček policijskih nameščence*. Društvo državnih policijskih nameščencev in upokojencev v Mariboru priredi dne J4. januarja v dvorani pivovarne Union (GStz) plesni venček ter vabi cenjeno občinstvo k tej zabavi. Ker ni izključeno, da-se je morda koga pri razpošilja tvi vabil prezrlo, naj smatra cenjeno občinstvo ta oglas ob enem za nadomestilo vabila. — Trgovski ples. Kakor znano, je ples trgovskega gre-mija vsakikrat prvovrstna reprezentančna prireditev v Mariboru. Vrši se po enoletnem presledku dne 21. januarja v dvorani pivovarne »Union« in so priprave v polnem teku. Vabila se že razpošiljajo In ker je vstop dovoljen samo vabljenim, se prosijo vsi oni, ki bi se mogoče prezrli in se želeli naše prireditve udeležiti, da jih zahtevajo od trgovskega gremija (telef. 71). Gremij upa, da bo tudi letošnji trgovski ples privabil na svojo prireditev vso mariborsko elitno družbo, kakor tudi piijatelje in znance iz okolice, w Ljubljanski Zvon v letu 1928 i »Ljubljanski Zvon« zopet vabi ljubitelje lepih povesti pesmi iu esejev v kros svojih naročnikov. Dasi je današnja doba za literarno produkcijo skrajno neugodna, vendar obeta uredništvo za novo leto bogato in pestro vsebino. Med najširšimi krogi bo vzbujal največ zanimanja velik zgodovinski roman »Sere-n i s s i m a«, delo mladega pisatelja Jožeta Pahorja, avtorja romana »Medvladje«. Dejanje romana se vrši v Benetkah koncem šestnajstega stoletja, ko je to mogočno mesto stalo v zenitu svoje moči. Pisatelj je z izrednimi fabulisti-čnimi sposobnostmi načrtal bujno in razkošno sliko, vsevprek prevezeno z bogatim dogajanjem, polnim slikovite nazornosti, ki spominja mestoma na 'abuli,stično razkošje Sienkiewiczevih romanov. V sredi vrvečega dogajanja stoji Just Golia, slovenski človek. Kot preprost mornar s Tolminskega se je zaradi svojih izrednih vrlin iu svoje brezmejne vdanosti beneški ljudovladi povzpel do častnika Se-renissime. Kot mlad in lep oficir ima dostop v najbogatejše patricijske hiše in v najvišjo beneško družbo.Tatn ga zamami v svoj objem prekrasna Neva Mocenigo-va, bogata in ponosna razvajen1*^ l na in rafinirana uživateljica, polna samoljubja, tipična zastopnica tedanjega beneškega ženstva. Nevo draži Goiijevo zdravje, notranja nepokvarjenost in njegova fizična moč; hoče si ga podjarmiti docela, napraviti ga za svojo lutko. Golja pa spozna v tej Ljubezni ves lažisijaj te pokvarjene družbe in vso notranjo gnilobo in ničvrednost mogočne Ijudo-vlade, ki jo je poprej oboževal s strastno vdanostjo in brezmejno zvestobo pristnega slovenskega človeka. Po mnogih notranjih bojih in razočaranjih se pridruži uporniškemu gibanju ter prične brez-.upeti boj, dokler naposled tragično ne podleže svojemu tekmecu Loredahu, vodji vojaške stranke, katera po svojih metodah spominja na današnjo Italijo. Poleg tega glavnega romana se obiavi Se cela serija manjših pripovednih 'el. Anton Novačan objavi iz svoje celjske trilogije plastično pisana četrti in peti akt Hermana. Xr>i?o '*nv-*»«t1.v ' Vladimir Levstik, Cvetko Golar, France Bevk, Juš Kozak, Ferdo Kozak, Ivau Zorec, Miran Jarc, Slavko Grum, Vladimir Bartol i. dr. Oceanska letalka Ruth Elčerjeua aretirana Oceanska letalka in igralka Ruth El-derjeva je doživela te dni v mestecu Atlanta v Zedinjenih državah skrajno neprijeten dogodek. Ko je namreč na svoji turneji prispela v imenovano mesto, je bila na podlagi že štiri leta starega a/e-tacijskega odloka nepričakovano aretirana. Očita se ji namreč, da se je tedaj skrajno nedostojno obnašala napram pastorju Hubertu Jenkinsu. Elderjevo so končno le izpustili in sicer proti kavciji 500 dolarjev, razprava proti njej pa je določena za mesec februar. Zastopnikom časopisja je izjavila, da so vsi očitki proti njej brez vsake podlage. Pred štirimi leti, ko je bila še poročena z učiteljem Mo-odyjem, dočiiu je njen sedanji mož Wor-nack, je nekega dne posetila pastorja Jenkinsa in njegovo soprogo. Pastor ju je pregovoril, da je šla ž njim na sprehod v Clayton, kjer sta z nekega grička občudovala okolico. Zalibog pa je posegel v to idilo neznan človek, ki je o njenem sestanku s pastorjem takoj poročal njenemu prvemu možu. Stvar pa je bila 'ima na sebi popolnoma nedolžna. Pesništvo bo zastopano po svojih i’" boljših repreze"*-'"''’’ V drami — oglasi Anton Cerkvenik. Razen tega so svoje sotrudništvo najavili nekateri slovenski pisatelji, ki doslej niso bili sotrud-niki »Ljubljanskega Zvona«. Višino sodobne evropske literarne produkcije bodo skušali predočevati prevodi krajših del tujih avtorjev. Pripovedništvo bo smiselno dopolnjeval esejistični del. V njem se bodo intenzivneje nego doslej razmotrivali aktualni domači problemi. Poleg načelnih esejističnih razmotrivanj o slovenski prozi, liriki in dramatiki, gledališču in likovnih u-. metnosti, ki jih bodo objavili Oton Župančič, A. Lajovic, Fr. Albrecht, J. Glo-nar, Fr. Čibej, K. Dobida, J. Rozman, J. Vidmar i. dr., se priobčijo tudi krajše razprave. Tako objavi prof. Fr. Kidrič svojo zanimivo in aktualno razpravo »Frankofili v Napoleonovi Iliriji« in razne druge literarno - historične zanimivosti; prof. R. Kolarič je ponudil uredništvu svoj članek o Miklošiču, zaslužni zgodovinar Ivan Vrhovnik pa svojo toplo pisano razpravo o svojem sošolcu zgodovinarju I. Vrhovcu. - >T - o ino- zemskih slovstvih bo priobčil prof. Janko Lavrin, B. Borko pa bo pisal o ruskem poetu S. Jeseninu, češkemu dramatiku Karlu Čapku ter objavil esej »L. Tolstoj in sodobni človek«. O ruski književnosti bo pisal N. Preobraženskij, o francoski pa prof. A. Debeljak, M. Jarcin in prof. P. Karlin. Poleg tega so uredništvu obljubljeni specialni članki o poljski, bolgarski in španski literaturi; o novostih angleške literature bo informiral W. H. Hindle. List, ki izide v novi zunanji opremi, bo tudi v novem letniku redno prinašal u-metniške portrete slovenskih pisateljev in umetnikov. Komur je tedaj do tega, da sloveuska knjiga ne izhira in ne propade, marveč se dvigne do tiste višine, ki bo slovensko besedno kulturo dostojno reprezentira;a pred svetom, bo »Ljubljanski Zvon« podprl in mu skušal pridobiti še novih podpornikov ! Naročnina za »Ljubljanski Zvon« znaša: za celo leto 120, za pol leta 60, za četrt leta 30 Din; za inozemstvo 150 Din. Naroča se pri Tiskovni zadrugi v Ljubljani, Prešernova ulica št 54. znati. Mulah se sedaj sprehaja po hebron-skih ulicah in pripoveduje, da je naslednik Abdul Hamida, zadnjega turškega sultana. Nenavadni svetnik hodi od trgovine do trgovine in povsod razkazuje ček, ^aseč na 10.000 angleških funtov. Kaj namerava s tem, ne more nihče razumeti, vendar se ga prebivalci boje, derviši pa so ga pričeli spoštovati kot svojega novega poglavarja. Nekateri berači, ki so /et-nika« zasmehovali, so še v isti noči umrli tajinstvene smrti... Policijske oblasti so uvedle strogo preiskavo, vendar jim ni uspelo, da bi razkrinkale fanatika, norca in mogče tudi sleparja. Gotovo jc samo to, da se njegova popularnost vedno bolj širi in da so evropske oblasti vedno bolj v skrbeh radi novega »svetnika«, ki bo gotovo kakor vsi dosedanji hujskal narod proti Evropejcem. Doslej še oblasti niso ničesar ukrenile proti tajinstvenemu človeku. Spori mistični suetnik z 10.000 angleškimi funti Po smrti znanega* vodje dervišev, Kva-dia, se je v Hebronu pojavila neka nova mistična osebnost. 50-letni Mulah, ki je bil po poklicu klesar, je prisostvoval obredom ob grobu nekega tnusiimanckega vojskovodje, ki ga smatra prebivalstvo za svetnika. Ko sc je Mulah vrnil z božje poti, se je popolnoma spremenil. Poprej je bil navaden in priprost Arabec, ki je živel kot ostali sorojaki. Po povratku pa ga niti najboljši znanci niso mogli spo- Sankaski šport pri nas Sankaški šport je pri nas dokaj hitro prebolel začetke uvajanja in se v razmeroma kratki dobi tako razmahnil, da danes naše športne organizacije razpisujejo sankaška tekmovanja, ki po organizaciji in izvedbi prav nič ne zaostajajo za mednarodnimi zimskošportnimi prireditvami. Temu so znatno pripomogle ugodne terenske prilike, priljubljenost Pohorja med prebivalstvom, ki se je pričelo bavi-ti z zimskim športom, oskrbovana o?\~ii-šča in podjetnost prvih pijonirjev, zlasti SSK Maribora, ki je že pred štirimi leti ustanovil zimskošportni odsek in lani s podporo SPD izvedel nadvse uspelo sankaško tekmo. Lani je športno sankaštvo slavilo res iriumtalni oficijelni pričetek. Na vzorno pripravljeni progi, ob skrbnem aranžmaju SK Maribora in SPD, je startalo okrog 50 sankačev in doseženi so bili nepričakovani uspehi, kar popolnoma opravičuje športne organizacije, da prireditve, ki ta-jo visoko kvalificirajo naše športne moči. ponavljajo in izboljšajo. Prihodnjo nedeljo se bo vršila druga sankaška prireditev, tekma na 6 km progi ?uška koča—Ruše. Teren ze prirejanje sankaških tekem je naraven in tako idealen, da na daleč nima primere; z ma-enkostnimi korekturami pa bi se dala odstraniti sleherna nevarnost in znatno dvigniti možnost dosezanja boljših časov. S stalnim izboljševanjem proge in nepre-injenim prirejanjem vsakoletnih tekem, Di se naj prireditve popularizirale in u-spelo bi, pridobiti večji krog konkurentov. Vsi pogoji so dani, da postane ruška proga v sankaškem športu mednarodnega pomena, treba bo samo s strani športnih institucij, zlasti pa s strani .tujsko-prometnih organizacij in oblasti posve^ titi stvari več pozornosti. Ob priliki zimsko-sportnih prireditev, sankaških ali smučarskih, bi naj cr^stni odbor ali Tujsko - prometna zveza razpisala poleg'daril prirediteljev, tudi dragocenejša častna darila, kar bi propagandi za tujski promet več koristilo kot vsi mogoči reklamni letaki in revije. Delovanie »Maribora« in SPD v zimskem športu je za tujski promet v naši oblasti tako plodonosno, da si danes niti zamisliti ne moremo. Pohorje je zaslovelo radi naravnih krasot daleč po državi in tudi marsikateri tujec je zadovoljen odšel s pohorskih dobrav. Še večji sloves pa bo Pohorju pridobil zimski šport, treba bo le nuditi malo več konforta, predvsem ako bomo hoteli zainteresirati tujce in jih pridobiti za stalno posečanje naših kra;cv. Sankaštvu so dam vsi predpogoji, da se v kratkem razvije do izredne višine, Kiti in podmorski kabli. Ko je v sedemdesetih letih preteklega stoletja v Indijskem morju odpovedal neki kabel, je bil poslan poseben parnik, da izvrši potrebno popravilo, Nikdo ni niti slutil, kako se je pokvaril kabel. Pozneje so ugotovili, da se je v kabel na nekem mestu zapletel kit, ki je našel poteni v kabelskem objemu svojo smrt. Potem se dolga leta ni pripetil noben sličen dogodek. Sele 1. 1905 se jc na istem kraju'zopet pokvaril kabel in ko so iskali vzroke, so našli, da se je zopet zapletel neki kit in potrgal žice. Začetkom preteklega leta je odpovedal kabel Seattle-Sitka. Parnik »Delhvood«, ki je bil poslan, da ugotov vzroke, je dognal, da se je v globočini 600 metrov zapletel v kabel 20 ton težak kit, ki je potrgal vse žice, a našel pri tem tudi sam smrt zlasti, ker je v okolici Pohorja močno po-pulariziran, le da ga žal do lani niso gojili kot šport, temveč le v zabavo. S tekmovanjem je predrt led in le malo sistematične vzgoje bo našim reprezentantom o-mogočilo poset velikih mednarodnih priro ditev, s čimer se bo mnogo koristilo i ugledu našega športa i razvoju našega tujskega prometa. Druga sankaška tekma na Pohorju. Glede na prijave iz inozemstva je bila nujno potrebna sprememba prvotnih tekmovalnih pogojev za sankaško tekmo, kj se bo vršila v nedeljo 15. t. m. Pravico starta imajo vsi prijavljeni športniki ne glede na dejstvo ali so verificirani ali ne. Start bo pri Ruški koči ob 13., dočim bo cilj na kraju, do kamor bodo mežne prilike dopuščale ueoviran dovoz. Tekmovale bodo štiri skupine v slede* čem redu: 1. dame posamič, 2. mešani pari, 3. gospodje posamezno, 4. gospodje v dvoje. Prijave sprejema do sobote 14. t. m. g. Igo Baloh, Vetrinjska ulica (Maribor). Prijavnina za osebo Din 10. Zmagovalci v posameznih kategorijah prejmejo dragocena častna darila, drugo in tretje plasirani tekmovalci pa lične diplome. Sodniški zbor tvorilo: predsednik g. Golubovič; podpredsednika g. Šuput in g. Baioh; zapisnikar g. Šepec; starterji in sodniki na progi gg.: Roglič, Nerat, Lavrenčič in Cizel A., ter dva člana SPD. V slučaju, da snežne prilike v nedeljo ne bodo ugodne, si prireditelj pridržuje pravico preložitve celokupne prireditve. ISSK Marib. zimsko športni odsek. Dijaki smučarji! Jutri v sredo ob 17. v poslopju drž. gimnazije sestanek vseh dijakov smučarjev. Udeležba obvezna. — Načelnik. Spanja—Portugalska. Medržavna nogometna tekma Spanja— Portugalska se je vršila v nedeljo v Lizboni pred očmi 30.000 gledalcev. Izid 2:2. Zmagoviti Madžari. Madžarska nogometna moštva so bila na svojih nedeljskih turnejah vsa zmagovita. Kakor smo že včeraj javili, je potolkel FTC izbirno moštvo Kaira 2:1, Bastya je zmagala v Bariju 2:1, III. okraj (Budimpešta) je premagal v Atenah Enossis 4:1, istotam Patalinaskos 3:2, drugorazredno moštvo Pesterzsebeta je prizadejalo Herakleju v Solunu hud poraz 6:0. Draga sala mesta Buenos Fiiresa Ob novem letu is doživelo prebiva’-stvo Buenos Airesa, glavnega mesta Ar-gentinije, nenavadno neslano šalo, s ka-; tero je hotela mestna občina na svojo škodo iznenaditi občane. Mestno zastopstvo je dalo namreč po vsem niesiu nalepiti velike lepake, da se bo na Silvestrovo vršila v občinskem Stadionu /bikoborba, ki je bila v Argentiniji prepovedana že 20 let. Na tisoče ljudi je zato prihitelo v Stadion, kjer bi se morala v veliki areni vršiti napovedana bikoborba. Ker pa ob napovedani uri ni pričela predstava, se gledalci — okoli 40.000 po številu — pričela vznemirjati in glasno protestirati. Toda kljub vsem protestom ni bilo niti enega toreadorja, še matij pa divjega bika, ki bi imel biti žrtvovan. Razkačeni gledalci so zato nasločili a-rcno in razbili vse, kar jim je prišlo pod roke. Seveda so povzročili ogromno škodo in se je pri tej priliki zgodilo tudi več nesreč. V strašni gneči jc bilo namreč veliko ljudi težje in lažje ranjenih. 1' > so dobili vznemirjeni občani obvestilo, da je šlo le za neslano šalo, se jc množica zbrala na ulicah in priredila velike demonstracije proti občinskim očetom. Končno so morali poklicati ognjegasce in vojaštvo, da so s silo razgnali razjarjene demonstrante. Kdo pa si je pravzaprav dovolil ono neslano šalo, še sedaj ni u-gotovljcno. Ce se Rngležinja zaljubi u mladega šejka Nedavno je prispel v Damask šejk mo* gočnega arabskega plemena Rula. Kmalu po prihodu se je seznanil z neko Angležinjo, ki se je s stariši mudila tamkaj in uspelo mu je, da si je pridobil srce lepe miss Maud Bridger. Ni minil niti dt/jer teden in mladi šejk je posadil Evropejko na svojega konja in jo odpeljal k Tvojemu plemenu, radi česar je irišlo do * e like tožbe, ki je v vsej javnosti vzbudila mnogo zanimanja. Največjo senzacijo pa ie vzbudila miss Maud, ki je pri razpravi dejala, da ni bila odvedena s silo, temveč da je odšla s šejkom prostovoljno in da se je odločila, da mu postane žena. Med govorom državnega pravdnika je odila iz sodne dvorane, sedla poleg šejka na konja m se ponovno vrnila med beduine. Prodaja aeroplanov v Ameriki. Lanski prekomorski letalski poleti, M so jih izvršili ameriški avijatiki, so tako močno vplivali v Ameriki na prebivalstvo, da je prodaja letala privatnikom zelo poskočila. V prvih petih mesecih je bilo prodanih zasebnikom 675 aeroplanov, po uspelem Lindberghovem poletu čez Atlantsko morje pa je število naraslo v treh mesecih na 1.100 aparatov. L. 1926 jc bilo v Zedinjenih državah izdelanih nad 2000 aparatov. Najbolj sc kupujejo anarati no 2000 do 3000 dolarjev* sfrsrr STarHmrslr! V P C F V S ! * Wr*. V Mariboru, dne TA. T. T9?8. Hans Dominik: Oblast treh Tako je stopila roko v roki z dr. Glossinom v svoj novi dom. Doktor jo je spremil v sprejemno sobo in je potem mignil Abigall, naj ji pokaže njene prostore. Mlad deček mešane krvi je znosil tjakaj iz letala njene kovčke. Perilo, obleko in ostale potrebščine za vsakdanje življenje. Jane se je vsedla na stol poleg okna in se zatopila v pokrajino, na katero je že legal mrak. Njene misli so se nahajale pri Silvestru. Vest o dogodku v Sing-Slngu je prodrla seveda tudi v tiho hišico obeh žensk v Trentonu in je obe do skrajnosti prestrašila. Pač sta čitali, da so ga pjšili neznani pomagači. Toda že dejstvo samo, da je zakrivil zločin veleizdaje in da je bil po vseh zakonitih predpisih obsojen na smrt, že to je strašno vplivalo nanje. Jane, kakor tudi njena mat? sta bili popolnoma zbegani, dokler jih ni nekoliko potolažil star prijatelj pokojnega očeta. Joe Miller jih je takrat obiskal in ko jih je videl vse obupane, se je smejal. »Skrb za Logg Sarja?... Popolnoma nepotrebno!... Tristo vragov, tukaj je nekaj udarilo vmes in popolnoma zmešalo načrte ogleduhom in ovaduhom. Sicer nimam nobenega pojma, kaj bi naj bilo, kar je tako strašno učinkovalo. Na noben način se vama ni treba bati za Logg Sarja. Menim, da bi se on sedaj lahko šel popolnoma mirno izprehajat celo po newyorških ulicah. Njegovi sovražniki bi se pri ponovnem napadu le še bolj blamirali«. Te besede so potolažile Jane. Čudovitost vsega dogodka jo je presenetila. S tujo tajinstveno mogočno pomočjo je Silvester v zadnjem trenotku ušel smrti. Od takrat je upala na njegov povratek v trdni veri, da ga bo pomoč, ki ga je rešila prvič, obranila tudi pred vsemi na-daijnimi napadi. Klepetava Abigail jo je zmotila v njenem razmišljevanju. Katero obleko da bo lady oblekla. Če se ne bo za večerjo nič nakitila. Gospod doktor da ljubi na-kičene ženske pri večerji. Morda bi ji celo... Usta starke so se zopet raztegnile do ušes. Toda Jane tega ni opazila. Le počasi so se vračale njene misli k sedanjosti Kaj da naj obleče? ... Priprosta črna obleka, v kateri se je nahajala, bo prava... Nakit na dan pogreba svoje matere... Naročila je Agibail naj pospravi garderobo po omarah, nakar je zapustila sobo in odšla v spodnje prostore. Agibail je pričela z delom, ki ji je bilo zaukazano. Kos za kosom Je jemala iz kovčkov. Pri tem pa je mrmrala predse: »Hoho, golobičica... jako priprosta, preskromna. Nič baržuna, nič svile. Tako priprosto... to ravno ni po ukusu mistra doktorja... On ljubi fine dame... rumeno, rdečo svilo. Nobenih črnih oblačil...« Pričela Je vlagati perilo v predale in nadaljevala je svoj samogovor:' »Se boš morala Izpremenitl, golobiči- ca! So bile tudi še druge tukaj pred teboj. So se tudi morale. So storile vse, kar je hotel mister doktor, če jih je mi-ster doktor pogledal... pogledal z velikimi, žarečimi svojimi očmi«. Njene besede so se izgubile v hihitanju, ko je vlagala zadnje kose v predale. Jane je stopila v obednico. Mladi mešanec je serviral. Dr. Glossin je čakal, da je zapustil sobo in šele nato je pričel razgovor. »Ljuba gospodična Jane, kot vidim, je pričelo moje zdravljenje že vplivati. Do sti bolje izgledate namreč, nego ste iz-gledali danes zjutraj«. »Imate prav, gospod doktor. Po,tova nje me je spravilo na druge misli. Bila bi skoro zadovoljna, če bi... vedela, kaj je z našim prijateljem Silvestrom«. »Gospodična Jane, bodite zadovoljni, da je naš prijatelj ušel nevarnosti in da se nahaja po človeški preudarnosti sedaj na varnem. Ge vas ceni, vas bo prav gotovo kmalu obvestil o sebi«. »Seveda bo... mora... oh, da bi...« Jane je razburjeno izrekla te besede. Dr. Glossin je obmolknil ko da ga je ta čustveni izbruh ustrašil. »Oprostite mojo razburjenost, gospod doktor! Jaz se tresem za usodo odsotnega, nisem se vam pa še zahvalila za vašo dobrotljivost«. Če je dr. Glossin sploh kaj pri vsem tem razgovoru občutil, je pač znal mojstrsko skrivati svoja čustva. Nobena mišica na njegovem obličju ni trenila, ko je mirno nadaljeval razgovor. Govoril je o bodočnosti Jane. Daljši počitek tukaj, potem potovanje v Evropo. Tam morajo pač še živeti sorodniki njenega očeta. »Slišala sem, gospod doktor, da bo prišlo do vojne z Anglijo. Potem pač nikdo ne bo mogel v Evropo«. Dr. Glssin je raztreseno odkimal. »Časopisno besedičenje, ljuba gospodična Jane. Mi niti ne,mislimo na vojno. Jaz sam se peljem jutri zopet v Evropo. Predvčerajšnjem sem bil zadnjič na Angleškem. Govoriči se pač marsikaj o vojni, ker nas napravljajo časopisi nervozne. V resnici pa ne misli noben človek nanjo«. »Jaz odkrivam vedno nove strani na vas, gospod doktor. Mislila sem, da imate opraviti samo med New Yorkom in Trentonom. Potem izvem, da posedujete še to lepo farmo v Koloradu in sedaj slišim, da se vozite dvakrat na teden v Evropo. Lepo mora biti, takole potovati po svetu«. »Da, če bi človek potoval v svojo zabavo. Drugače pa izgleda stvar, če tirajo človeka na pot službene dolžnosti, ko na primer mene«. Lahek vzdih se je izvil iz zdravnikovih prs. »Upam, gospodična Jane, da se bom v kratkem tudi jaz lahko nekoliko odpočil. Potem se peljeva skupaj v Evropo in pokazal vam bom krasoto starega sveta«. Dvignil je svojo s starim težkim kalifornijskim vinom napolnjeno čašo in nazdravil Jani. »Na skorajšnjo srečno skupno pot!« Večerja se je bližala koncu. Dr. Glossin je uporabil zadnje četrt ure, da našli- ■ ka Jani njeno življenje v prihodnjih dneh. »Tukaj imamo konja in voz. Lahko napravljate izlete. Bobby...« — pokazal je na slugo, — ne zna samo servirati, temveč tudi spretno voziti. On pozna najlepše poti v okolici. Uporabljajte tudi majhno, pa dobro knjižnico v moji sobi... Oprostite, pozabil sem, da je zaklenjena. Dovolite, da vam izročim ključ... ali še bolje. Pokažem vam jo na licu mesta«. Peljal je Jane v sosedno sobo in je »sam odprl steklene predale, v katerih se je nahajalo nekaj sto z dobrim vkusom izbranih knjig. »Poglavitno je, ljuba Jane, da nikdar ne prevladajo težke misli in spomini«. Dr. Glossin je pri zadnjih besedah prijel za njene roke. Ne da bi spregovoril le še eno besedo, je Jane čutila, da se za danes poslavlja od nje, obenem pa, kako se je v ojačeni meri polaščata mir in brez željnost. Dr. Glossin je odšel skozi predsobo, da bi dospel do letala. Če je hotel biti drugo jutro zopet v Angliji, se je moral podvizati. Abigail mu je zastopila pot. Navihano se je smehljala. »Ali se sme nova lady Iti izprehajat, mister doktor?« V teh besedah je ležala cela zgodovina. Koliko jih je moralo biti tukaj, katerim je bil izhod prepovedan. Glossin je grozeče pogledal starko. Polagoma je dvignil desno roko. Zamorka se je skrivala pred pretečim udarcem. »Povem ti, črna žival, da je mlada dama moja sestrična. Gorje ti, če...« Povesil je roko in naglo odšel. • Sedeli so na verandi Truworjeve hiše ob Torneaelfu, ki je bila vsa obraščena z divjo trto. Skozi listje se je odpiral razgled na sto metrov nižje tekočo reko in na nasprotnem bregu razprostirajoče se z jelkami poraščene gore. Trije so bili: Erik Truvvor, Šved, Soma Atma, Indijec in Silvester Bursfeld, nemškega rodu. V tej hiši se je Silvester počutil popolnoma domače. Tukaj je prebil skupaj s Erikom Truworjem svojo mladost in stari zidovi so videli igranje dečkov in delo mladeničev. Dokler ni potem študijsko potovanje odpeljalo Silvestra v Nemčijo in ga pognalo njegovo inže-nersko delovanje po Evropi in Ameriki. Erik in Silvester sta se posvetila teh-nild. Način njihovega študiranja, način, kako sta se bavila z znanstvom je bil že od vsega početka različen. Silvester se je že kot dijak poglobil v fizikalne probleme. Bavil se je z znanostjo radi znanosti same, oduševljen od nenasitne ve-daželjnOsti. Nasprotno pa je Erik Tru-wor od vsega početka smatral tehniko e za sredstvo k cilju, olajšati človeško življenje in ustvariti nove življenske možnosti. To različno pojmovanje obeh prljate-jev se je izrazilo tudi na zunaj. Silvester je ostal vseh pet študijskih let v Charlottenburgu. Erik Truwor pa je študiral enkrat v Charlottenburgu, potem zopet v Ženevi, Parizu in Karlsruhe. In še nekaj drugega je bilo. Erik Truvvor je podedoval veliko premoženje. Silvester Bursfeld pa je bil sprejet v Truworjevo hišo le kot gojenec in ni imel nikakega premoženja. Ko je stari Olaf Truwor za vedno zatisnil svoje oči, je ponudil Erik Silvestru polovico dedščine. Toda Silvester jo je odklonil. Sprejel je le toliko, kolikor je potreboval za dokončanje svojega študija in pa ponudbo, da smatra Tru\vorjevo hišo vedno lahko za svoj očetovski dom. Atma je zavzel svoje najljubše mesto, na divanu v ozadju verande. Tam je sedel in se zatopil v svoja razmišljanja. Erik Truwor in Silvester sta sedela spredaj ob ograji za mizo, ki je bila pokrita z načrti, risbami in popisanimi papirji. »Vsled našega dela, Erik, sploh še nisi prišel do tega, da bi mi pvedal, kako si se sešel z Atmo, Atma, ki je bil moj so-učenec v Pankong Tzo, naenkrat s teboj skupaj v Linnais! Samo v razburjenju, ki so ga povzročili zadnji dogodki, sem mogel smatrati to za samoposebi razumljivo«. »Kako da sem našel Atmo? Kako sva našla Atma in jaz tebe? Čudna zgodba! Pomladi sem prišel v Pankong Tzo. Kuanzar se je še spominjal mojega imena. Peljal me je k opatu Jatschu, starčku nedoločljive starosti, ki me je sprejel, ml srepo pogledal v oči in dejal: »To je tretji«. Iz majhne skrinjice je vzel tale prstan in mi ga nataknil na prst«. »Jatschu je------------mora biti...« Silvester je skušal izračunati njegovo starost »Bil je star skoro devetdeset let, ko sem jaz odšel iz Pankong Tzo. Sedaj mora biti daleč preko sto...« Dalje prihodnjič. MALI OGLASI Večji trgovski lokal v Mariboru špecerijo, oddam z celim inventarjem.—. Naslov pove uprava. 60 Gostilno vzamem na račun od litra v mestu ali okolici s stanovanjem. — Ponudbe na upravo lista pod »Do marca«. 57 Lepa soba pri parku se odda gospodu s 15. jan. Trubarjeva 1L I. 56 Trije dijaki ščejo v bhžini gimnazije mirno sobo z zajtrkom. Cenjene ponudbe na upravo »Večernika«. 55 Iščem 3 do 4 sobno stanovanje za takoj. Ponudbe na upravo »Večernika« pod šifro »Trgovec« 22 Soba pritlična na Aleksandrovi cesti, pripravna tudi za pisarno, se da v podnajem. Vprašati v upravi lista. 58 Zgodovinski roman Sereniss^ma 99 tf1 ki se vrši v Benetkah in je pisan s pripovednim razkošjem Sienki-ewiczevih povesti, bo vse leto izhajal v mesečniku ^Ljubljanski Zvon 192S" Ljubljanski Zvon, ki velja za celo leto 120 Din, za pol leta 60 Din, za četrt leta 30 Din, za inozemstvo 150 Din, se naroča v Knjigarni Tiskovne zadruge, oodruinl-ca v Mariboru, Aleksandrova cesta 13 JURISTU NOVOI NOVOI OBČNI DRŽAVLJAN/KI ZAKONIK v slovenskem prevodu je pravkar izšel. Cena knjigi Din 150, po pošti Din 155 Naroča se pri Tiskovni zadrugi v Mariboru, Aleksandrova cesta it. 13 MatA »Jutra« v Ljubljani; predstavnik izdajatelja in urednik: Fran Brozovlfiv Mariboru. Tiska Mariborska tiskarna d. d., predstavnik Stanko B »J e J a x Mariboru.