s Mercator ©šddQcsi? (SatJ® Opekarniška 9, Celje sobota, 2. julij 2005 od 10. do 12. ure Zabavna prireditev SREDNJEVEŠKI DAN nedelja. 3. julij 2005 med 9. in 12. uro UŽITKARIJE - Zaplešimo v poletje PRIJAVE: ABITURA d.o.o., lava 7, Celje I Tel.: 03Í428 55 30 in 03Í428 55 32 | AZBEST V »ODSTOPLJENI« CELJSKEM ZRAKU ŽELJKO CIGLER Dobro je « videti ; Stran 32 darovali smo za 1000 operacij sive mrene Veseli smo, da s svojim prispevkom pomagamo skrajšati vrsto tisoč posameznikom, ki čakajo na operacijo sive mrene. Sodelujemo v akciji "Skrajšamo vrste" Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije, ker je dobro videti dobro. ska banka ABITURA PRODAJALEC 'EKONOMSKI TEHNIK PTI PROGRAM (po kooiani trgovski Solil HBtnHm5.iniHwhi2M5.ll16.UB VK&0VNiSTAlillNflUD,Lm7,C«ijo USTRELIL BRATA. RANIL NJEGOVO DEKLE KEX91 www.novitednik.com Prišli, videli, uresničili? UVODNIK Otipavanje • Toliko novinarjev, kot je spremljalo obisk vlade, bi v regijo Saša prišlo verjetno samo še v primeru, če bi jo prizadejal vesoljni potop ali kaj hujšega. • »Zaradi dolgih rokov pri spreminjanju prostorskih aktov v enem mandatu v občinah preprosto ne moremo uresničiti vseh svojih ambicij. Če ne bo sprememb, bomo župani predagali, da nam podaljšajo mandat na osem let,« je zagrozil gornjegrajski župan Toni Rifelj. • Ministrica za kmetijstvo Marija Lukačič je obiskala Žalec. Da so v vladi na svojo roko povečali regijo Saša, je natolcevanje - na kmetijskem ministrstvu v devetih občinah menda niso našli sogovornika (kdo pa bi šel pred nazarske gozdarje ali mozirske zadružnike?), ministrica pa je med hmeljarji omenila, da se je sama odločila za obisk sosednje regije. Mimogrede, v prihodnjem razpisu se bodo znašle tudi žičnice. • Največ smeha, začudenja oziroma hahljanja je povzročila izjava ministra Viranta, da v UE Velenje in Mozirje ni težav z roki in dokumentacijo. • Po opozorilu Jožeta -Pratnekarja, direktorja KGZ Celje, da forum na ministrstvu za kmetijstvo ne deluje, je ministrica Lučačičeva kar med pogovori nadrla odgovorno osebno na drugi strani telefona. • Ker sodi v delokrog Janeza Podobnika, ministra za okolje tudi ozračje, si je minister v Gornjem Gradu privoščil »majhno drzno protokolarno potezo« - slekel si je suknjič. • Če smo prav prešteli, je imel največ ministrskih obiskov župan najmanjše občine, solčavski Voj teh Kle-menšek. Obiskali so ga notranji, šolski, okoljski in kulturni minister. Je pa tudi nekaj županov, ki so ostali brez ministrskega obiska. Pozitivni odzivi na obisk vlade v občinah Savinjsko-Šaleške regije - Ključ za razvoj so boljše ceste Kar nekaj časa so se v devetih občinah Zgornje Savinjske in Šaleške doline pritoževali, da so odrinjeni, da jih vlada ne posluša in da v te kraje zaidejo samo ministri po strankarski liniji. Pa bi imeli kar nekaj povedati, temeljito so želeli predstaviti probleme in tudi poudariti pomen regije, ki med dragim preskrbi tretjino električne energije, da o vlogi Gorenja ne govorimo. Zato je sredin obisk vlade men- URŠKA SELIŠNIK da začel pisati novq zgodovino v občinah Savinjsko-Šaleške regije. Nedvomno gre s strani vlade zcCižjemno medijsko potezo, ki ji je sledila večina sloven-skih'jriËdijskih hiš. Reklama za vlado, po drugi strani pa, to je-žé treba priznati, tudi za kraje v tej regiji. Mogoče odslej nekaterim novinarjem ne bo treba več spraševati, če je Sol-ččivcLpređ Ljubnim, če je tista reka pod mostom Savinja ali MtJùTïïo'elektarna sodi v občino Šoštanj. >î£àsêHiili obiski v posameznih ustanovah kljub pogostim zamudam dokaj uradni in togi, seje večerni del v Gornjem Gradu, razvil v všečno potezo vlade, ki je na čelu s premier-jem Janezom Janšo odgovarjala na vsa vprašanja. Nekaj je bilo pripravljenih vnaprej, nekaj jih je nastalo po prosti presoji, ob tem pa je bilo mnogo vprašanj in odgovorov pospremljenih z bolj ali manj duhovitimi pripombami ali vsaj s smehom. Ministri so se za nekatera vprašanja, ki so jih zagotovo slišali v vseh regijah, ki so jih doslej obiskali, celo zahvalili, spraševalci pa so bili zadovoljni, da so jih poslušali. Na del vprašanj so ministri odgovorili, za druga omenili, daje v pripravi ustrezen zakon, v kar nekaj odgovorih pa so za nastale probleme okrivili prejšnjo vlado. V celoti gledano je devetim občinam obljubljena pokrajina Saša, za kar so se izjemno trudili, nadaljnji razvoj Teša ter hitra cestna povezava do štajerske avtoceste. Cesta, ki naj bi bila nosilec prihodnjega razvoja, ima samo eno napako: do začetka gradnje bo preteklo še kar nekaj vode. Preveč, pravijo v regiji Saša. Vseeno pa prevladuje zadovoljstvo - odgovorni v regiji menijo, da so u veliki meri dosegli, kar so od obiska pričakovali. Torej predvsem seznanjanje s problemi, neke vrste otipavanje, nadaljevanje pa bo, upajo v Saši, sledilo. Zagotovo je vlada dobila dovolj namigov, kaj storiti na kratek in kaj na dolgi rok, v regiji pa zdaj pričakujejo, da bodo lažje vabili ministre in zastavili še vprašanja, ki so ostala odprta. »Vrhunci« Tam nekje proti deveti zvečer, po hudi nevihti, so si mnogi v devetih občinah Sa-vinjsko-Šaleške regije oddahnili. Minil je zgodovinski dan, ko je kraje ob Savinji in Paki obiskala slovenska vlada. Predsednik Janez Janša se je ustavil v Gorenju, Termoelektrarni Šoštanj, Lučah in Gornjem Gradu, ostali ministri pa so se razkropili po obiskih v podjetjih, družbah ali ustanovah, odvisno od njihovega resorja. Po prvih vtisih je zadovoljstvo obojestransko - ministri so bolje spoznali bazo, obiskani pa so lahko izpostavili kar nekaj svojih problemov. Premier Janša in minister za gospodarstvo Andrej Viz-jak sta svoj obisk začela že v torek v Gorenju - menda so tako lahko obisku namenili več časa. Janša je kasneje večkrat izpostavil, da je Gorenje v regiji motor razvoja: »Ne le zaradi dobrih rezultatov, temveč tudi načrtov za prihodnost, mlade in sposobne ekipe, ki je ni strah izzivov globalnega trga in ima velike ambicije.« Predsednik uprave Franjo Bobinac j e povedal, da vedo, da se je treba v glavnem zanašati samo nase, zato »nismo nič tarnali in nič prosili - vemo pa, da si v gospodarstvu želimo stabilne makroekonomske okvirje«. Po neštetih ugibanjih, ki so menda dodobra razgrela velenjsko javnost, je premier Janša prespal v Termah Topolšica, v sredo pa se mu je na delovnem srečanju pridružila preostala šestnajsterica. Spoznavanje dveh dolin so končali z odprtjem državnega in občinskega mostu v Lu- BSH Hišni aparati Nazarje, podjetje v tuji lasti, sta obiskala ministra Vizjak in Rupel. čah, kjer je bila tudi novinarska konferenca, nato pa so v Gornjem Gradu pripravili odprto srečanje vlade s predstavniki gospodarstva in politike. Od ceste do Saše Čeprav premier Janša na popoldanski novinarski konferenci še ni strnil vseh vtisov, je omenil, da je vlada obiskala regijo, ki ima znatne razvojne potenciale, hkrati pa tudi nekaj problemov, ki jih bo treba rešiti v bližnji prihodnosti. Med najhujšimi je cesta oziroma cestna.infrastruktura: »Če rešimo to nevralgično točko, lahko regiji omogočimo bistveno hitrejši razvoj kot doslej.« Po zagotovilih ministra za promet Janeza Božiča bi lahko za hitro cesto od Koroške do štajerske avtoceste, kar je v Po hudi nevihti, ki se je razdivjala med odpiranjem mostov, je lahko premier Janša od župana občine Luče Cirila Rosea brez dežnika prejel spominsko darilo. bistvu prvi del tretje razvojne osi, v dveh letih in pol spre-jeli državni lokacijski načrt, naprej pa se je treba dogovoriti, kje bo cesta sploh potekala. Ker je minister Božič v sredo izvedel, da obstaja popoln konsenz županov o trasi, speljani zahodno od Šoštanja proti Zgornji Savinjski dolini s priključkom na AC v Šentru-pertu, bo menda odločitev lažja - ob tem je Božič zažugal županom, da za to možnost zahteva njihov pisni konsenz. Začetek gradnje bi bil leta 2010, kar smo že vedeli, le da je Božič previdno dodal še leto dni. Drugi del osi, od Celja preko Zasavja, Dolenjske in Bele krajine, je še bolj oddaljen. Velika niša regije so, tako Janša, mala in srednja podjetja, ki jih je manj kot v drugih delih Slovenije. Na novinarski konferenci je posebej spregovoril o naložbah v Tešu, ki predstavlja nezamenljiv vir električne energije, deset milijard težko naložbo pa naj bi pokrili z dodatnimi viri financiranja. »Ni vprašanje, ali se naložb lotiti, temveč kako jih zapreti, da bodo čim cenejše in okolju kar najbolj prijazne,« je omenil Janša in dodal, da je velenjski premogovnik neločljivo povezan s Tešem - kar nekaj ljudi je namreč zmotilo, da premogovnik ni bil deležen visokih obiskov. Menda ga bo v soboto, ko bodo skakali čez kožo, obiskal minister Vizjak. Mnogi so obisk ocenjevali kot vnaprejšen dokaz, da bo Janševa vlada pri reformi lokalne samouprave oziroma regionalizaciji Slovenije potrdila tako želenih 14 pokrajin, kjer bo tudi Saša (minister Zver jo je preimenoval kar v Saško) našla svoje mesto. Spisek želja V Gornjem Gradu je vlado pričakala polna dvorana (»... ki je verjetno videla že bolj vesele dogodke...« - tako Janša) gospodarstvenikov, županov in poslancev, ki so posameznim ministrom zastavljali povsem konkretna vprašanja. Med konkretnimi pobudami omenimo male trgovce, ki vidijo svojo možnost v nedeljskem odprtju trgovin; v občinah trdijo, da so cene komunalnih storitev prenizke; da je nujno treba končati proces denacionalizacije; mnogi so razpravljali tudi o iskanju obnovljivih virov energije, spet pa je bilo izpostavljeno vprašanja, kaj bodo v občinah pridobili z reorganizacijo UE. Brez" odgovora so ostala vprašanja zakaj regija ni uvrščena v razvojni program turizma v Sloveniji, kdo pije in kdo plača pri okvirnem spo-řazumu o Savskem bazenu in še kaj bi se našlo. Minister za okolje Janez Podobnik je zagotovil, da bodo skrajšali postopke pri spreminjanju in pridobivanju gradbenih dovoljenj, prav tako bodo uredili položaj klubov, ki so nelegalna konkurenca gostiščem ... V bistvu sta bili debeli dve uri premalo za vsa vprašanja in odgovore. Na napovedani obisk vlade so se v Savirtjsko-Šaleški regiji dobro pripravili, spisek vsega, na kar morajo premiera in ministre opozoriti, pa je bil dolg. Zdaj bo seveda čas za pregledovanje podrobnosti, večina pa je bila z obiskom, obljubami in izjavami zadovoljna. »Zdajpa je,« kot je omenila direktorica območne gospodarske zbornice Alenka Avberšek, »čas za akcijo.« URŠKA SELIŠNIK Foto: CIRIL SEM Cela ali v kosih? Da bi ohranila evropsko sofinanciranje, se želi Slovenija razdeliti na dve (po zahtevah opozicije pa na tri) kohezijski regiji Bo poslancem na julijskem zasedanju uspelo po hitrem postopku sprejeti zakon o spodbujanju skladnega regionalnega razvoja, ki predvideva delitev Slovenije na dve kohezijski regiji (razviti sever in zahod ter nerazviti vzhod in jug države) , ter 12 razvojnih regij (temelječih na zdajšnjih statističnih regijah)? Mudi se zelo, razlog za tako naglico pa je v denarju. Če namreč Slovenija v pogajanjih o finančni perspektivi za obdobje 2007-2013 ostane kot enoten prostor, lahko po zdajšnjih izračunih izgubi do 40 odstotkov predvidene vsote bruseljskih kohezijskih skladov. Pomena regionalnega sodelovanja smo se v Sloveniji nekoliko bolj zavedli z vstopom v Evropsko unijo. Evropa je namreč tista, ki razvoj gradi na partnerskem pristopu, ali po domače povedano - za vsak svoj evro, vložen vgradnjo infrastrukture, razvoj podeželja, kmetijstva... ali izboljšanje okoljskih razmer zahteva deleže iz državnih, regionalnih in lokalnih blagajn. Pri tem ne smemo pozabiti še na načelo solidarnosti, po katerem imajo prednost pri sofinanciranju območja, ki so manj razvita oziroma ne dosegajo treh četrtin evropskega povprečja razvitosti. Če bi sredi junija uspela pogajanja o finančni perspektivi za to Obdobje še pod luksemburškim predsedstvom EU, bi Slovenija za las ujela vlak, saj je bil naš BDP po takrat veljavnih podatkih še tik pod 75 od- stotki povprečnega evropskega. Novi statistični podatki kažejo, da to mejo presegamo, zato je nujna delitev na vsaj dve kohezijski regiji, če želi Slovenija več denarja iz evropske kohezijske politike. V vladni službi za lokalno samoupravo in regionalni razvoj z ministrom Ivanom Žagarjem na čelu pojasnjujejo, da je to edina možnost, saj EU za vzpostavljanje novih kohezijskih regij po letu 2003 zahteva kot pogoj 800 tisoč prebivalcev. Slovencev nas za tri kohezijske regije, kot zahtevajo v opoziciji, torej ni dovolj ! Podobno velja za razvojne regije, ki naj bi se oblikovale za območja, kjer živi 150 tisoč prebivalcev. V Sloveniji je zdaj že oblikovanih 12 statističnih regij, na območjih katerih delujejo regionalne razvojne agencije, za te regije pa so občinski sveti sprejeli regionalne razvojne programe. Minister Žagar še poudarja, da je zelo pomembno skupno odločanje za kohezijski in razvojne regije v enotnem zakonu prav zato, da Evropi končno pokažemo, da z regionalnim sodelovanjem v Sloveniji mislimo resno. Razlog za naglico pa je še v tem, da mora biti postopek za razdelitev Slovenije izpeljan in potrjen do konca letošnjega leta tudi na evropski ravni (Evropska komisi- Padel ves drevored Ob obnovi oziroma izgradnji novega vozišča so na Ulici XIV. divizije v Celju delavci podrli prelep drevored, ki je s topoli ločeval cesto od železniške proge. Številni občani so bili ob tem ogorčeni, a to je pač še ena žrtev na oltar izgradnje sodobne prometne infrastrukture. Zapisati pa je treba, da projekt izgradnje zadnje faze Mariborske ceste vsebuje tudi številne nove zasaditve. Po končani gradnji bodo namreč ob celotni trasi, vse do križišča pri pošti, zasadili nov drevored. Sicer pa lahko prve dni novega prometnega režima ob Aškerčevi, po Krekovem trgu in Ulici XIV. divizije ocenimo ugodno. Promet teče sicer bolj počasi, a brez večjih zastojev. Težava je le v tem, da vsi tovornjakarji še ne upoštevajo obveznega obvoza preko Polul, Zagrada in Teharij. Prav tako so se Celjani že navadili na novo centralno postajališče lokalnih avtobusov, ki je pred kinom Metropol. BS, foto: GREGOR KATIČ ja je jasno pokazala, da je pripravljena členitev Slovenije obravnavati po predčasnem postopku), tako da mora Slovenija poslati predlog o delitvi v Bruselj še pred parlamentarnimi počitnicami, torej do konca julija. Razviti in nerazviti Vlada RS je predlog zakona sprejela prejšnji četrtek, v njem sta predlagani dve kohezijski regiji, vsaka pa bi imela tudi svoj razvojni svet. V razvito, t.i. Zahodno in severno Slovenijo (s sedežem v Ljubljani) se bodo povezale Gorenjska, Goriška, Obal-no-kraška in Osrednjesloven-ska razvojna regija, v nerazvito Vzhodno in južno Slovenijo (s sedežem v Maribora) pa vse druge razvojne (zaenkrat še statistične) regije - Pomurska, Podravska, Koroška, Savinjska, Jugovzhodna Slovenija, Zasavska, Spodnjeposav-ska in tudi Notranjsko-kraš-ka. Na členitev Slovenije v dve kohezijski regiji imajo največ pripomb Gorenjci, ki nikakor nočejo pristati v vrstah »razvitih«, saj se bojijo, da bo tako v njihove kraje priteklo premalo denarja. Nad členitvijo v 12 razvojnih regij pa so najbolj ogorčeni na Ptuju (hočejo svojo regijo Spodnje Podravje) in seveda v Zgornji Savinjski in Šaleški dolini, kjer so prepričani, da izpolnjujejo vse pogoje za regijo Saša. Da za oblikovanje razvojne regije Saša praktično ni možnosti, so jim med sredinim obiskom povedali možje iz slovenske vlade, premier Janez Janša pa jim je zagotovil, da je drugačna pesem glede ustanavljanja pokrajin kot druge, vmesne ravni lokalne samouprave in da bo še pred koncem leta v parlamentarno proceduro vložen predlog za ustanovitev 14 slovenskih pokrajin, med katerimi pa bo mesto tudi za Sašo. IVANA STAMEJČIČ KJE SO NASI POSLANCI? Bogati zavidajo revežem Poslance v juliju čaka kar nekaj vročih tem, največ znoja pa bo verjetno steklo ob zakonu o spodbujanju skladnega regionalnega razvoja. Čeprav ima vladni glasovalni stroj ob tihi podpori SNS udobno večino in si zaradi tega ponavadi ne belijo las, bo tokrat na plan privrel lokalpatrio-tizem in skrb za regijske mošnjičke. Zaradi predlagane delitve Slovenije ne revne južnjake in vzhodnjake ter na bogate severnjake in zahodnjake, ki ne bodo upravičeni do pomoči iz evropskih kohezijskih skladov, so svoje glasove , povzdignili Gorenjci, ki zase trdijo, da so pravzaprav reveži. Podobne pomisleke dobivajo v Goriški regiji s pretresenim Posočjem, domnevne premožnosti niso veseli niti v Obalno-kraški razvojni regiji. Koalicijske poslanske vrste so bile doslej strnjene, zanimivo pa bo opazovati recimo miloj ezičnega poslanca Pavla Ruparja, ah bo mirno požrl domnevno bogatijo svoje Gorenjske, ali pa mu bo ušla še kakšna mednožna analiza. Poslanci iz naše (statistične) regije nimajo težav z uvrščanjem, saj smo uradno predlagani za reveže, kar bi pomenilo prosto pot do bruseljskih evrov. Zato pa so v opoziciji prepričani, da se je vlada povsem napačno lotila reševanja zapleta. Med najbolj glasnimi kritiki so VelenjČa-ni, ki jih skrbi tudi za svojo Sašo, saj členitev Slovenije na dvoje temelji na 12 statističnih regijah, Saše pa ni med njimi. »Ne moremo razumeti, da si že v začetku omejujemo svoje razvojne možnosti in začenjamo na dveh regijah. To ni nič drugega kot strel v koleno za območja kot sta Gorenjska in Primorska,« je dejal Matej Lahovnik (LDS), njegov strankarski kolega Milan M. Cvikl pa dodaja, da bi razumel, če kljub vsem naporom ne bi uspeli s tremi regijami. »Že v naprej reči, da bo Slovenija pristala na dve kohezijski regiji, pa se nam zdi nerazumevanje procesov v okviru unije,« je. poudaril Cvikl. Tudi Socialni demokrati se ne strinjajo s predlogom vlade. »To so slaba pogajalska izhodišča za našo državo, verjetno pa to pomeni, da se vlada zaveda svojega dometa. Ker ne želi na koncu pogajanj ugotoviti, da je bila neuspešna, bo raje zastavila manj, nato pa trdila, da je bila v pogajanjih zelo uspešna. Če si zastaviš višji cilj, ga je sicer težje doseči, vendar pa je zadovoljstvo toliko večje. Slovenija se naj razdeli na toliko regij, da bo omogočila čim boljše črpanje kohezijskih skladov,« pravi Bojan Kontič (SD). Bojan Kontič Velenjski podžupan je eden najbolj aktivnih poslancev na področju regionalizacije in eden od očetov Savinjske in šaleške pokrajine (Saša), nedavno pa je bil sopredlagatelj postopka za spremembo slovenske ustave, ki bo omogočil, da se v državi z zakonom ustanovijo pokrajine kot širše lokalne samoupravne skupnosti. »Vlada v zakonu o skladnem regionalnem razvoju predlaga 12 razvojnih regij. To je nelogično, saj je ob sredinem obisku Zgornje Savinjske in Šaleške obljubila ustanovitev pokrajine Saša, kar pomeni, da bomo imeli 12 razvojnih regij in 14 pokrajin. Pokrajine brez razvojne komponente bodo zgolj politična tvorba in jih ne rabimo. To je kot ustanavljanje ribiške družine, tam kjer ni voda,« meni Kontič. »Vsakomur, ki pozna trenutne razmere, je jasno, da nimamo možnosti za tri kohezijske regije, še pri dveh je vprašanje, ali bo Sloveniji uspelo v pogajanjih,« meni še en Velenjčan, poslanec NSi Drago Koren. Hkrati tudi njemu ni najbolj všeč, da je zakon število razvojnih regij zacementiral pri sedanjem ducatu. »Minister Virant je v Gornjem Gradu zagotovil delitev Slovenije na 14 upravnih okrajev, zato je škoda, da nimamo tudi 14 razvojnih regij. Imam pa trden občutek, da je vlada podprla Sašo.« Njegov strankarski kolega in rogaški župan Martin Mikolič pravi, da je predlagana optimalno rešitev: »Vlada se ni odločila na pamet, gre za premišljeno rešitev, res pa je, da ni vsem po volji.« Mikolič prav tako ne pričakuje, da bi se na primer gorenjski poslanci koalicije uprli sprejetju zakona. »Naloga poslancev je, da gledamo na dobrobit in uspešen razvoj Slovenije kot celote. Če se ne bomo pravilno odločili, lahko potegnemo najkrajšo, saj bomo ostali brez zajetnega kosa pomoči iz evropskih skladov, ki jo rešitev z dvema regijama vseeno zagotavlja.« SEBASTUAN KOPUŠAR Cinkarnino dete Prah se je dvignil po razstrelitvi stare cinkarne... Dokazi o azbestu v celjskem zraku Inštitut Jožefa Stefana potrdil prisotnost nevarnega modrega azbesta - Delce prenaša veter, zato ne gre za lokalni pojav Tomaž Benčina je danes gotovo dobil veliko novih »prijateljev« in najbrž tudi kakšnega odkritega sovražnika za povrhu. A je bil na to pripravljen, saj se je dolgo kalil, da zasede enega najbolj vročih stolčkov zadnjih let v celjskem gospodarstvu. Kako se je počutil, ko so včeraj na vrhu kadrovske piramide v Cinkarni po več kot dveh desetletjih izbrisali ime Marjana Prelca in zapisali njegovo, ve samo on. Čeprav živi s Cinkarno že od rojstva, saj sta bila v njej zaposlena oba njegova starša, in je zadnja leta vedel, kam vodi njegova pot, mu gotovo ni lahko pri srcu. »Marjan Pre-lec je legenda in težko ga bo zamenjati,« odkrito priznava. Čeprav ga je Prelec za kronskega princa razglasil že pred nekaj leti in so ga oktobra leta 2003 imenovali v upravo podjetja, je moral prestati " več preizkušenj, preden ga je nadzorni svet januarja letos potrdil za novega predsednika uprave. Lani decembra so si nadzorniki zadnji hip premislili, češ dajim mora najprej predstaviti podroben program za naslednjih pet let, neuradno pa se je govorilo, da so se v imenovanje Vmešali nekateri goreči lobisti, ki so na Prelčevem stolčku Želeli koga drugega. No, nadzorniki so se takšnim in drugačnim pritiskom vendarle uprli (ko je bilo vse mimo, so nekateri med njimi kar tekmovali, čigava zasluga je njegovo imenovanje) in ga za pet let postavili na čelo največjega slovenskega ke-mičnopre-delovalnega podjetja. Tomaž Benčina, ki bo ta mesec praznoval 40. rojstni dan in ima torej manj let kot ima Marjan Prelec delovnega staža, je bil že doslej med mlajšimi v vodstvu podjetja. Niti triintrideset jih ni imel, ko ga je Prelec postavil za svojega pomočnika, samo dve leti kasneje pa je prevzel vodenje trženja. Po toliko letih skupnega dela bi bilo s kolegi, ki bodo zdaj njegovi podrejeni, težko vzpostaviti formalistične odnose, pravi. Seveda pa bo jasno razmejil pristojnosti. Cinkarno je prevzel v naporni, a zanimivi fazi - po nekajletni recesiji trg pigmentov spet oživlja. »Podjetje poznam do obisti, vem, kje so vzvodi, ki so zelo pomembni za njegov razvoj,« je prepričan. Pravi, da bodo dodaten zagon v Cin- karni vsekakor dosegli s posodobitvijo, ki jo bodo končali letos. V posodobitev proizvodnje titanovega dioksida, ki je njihov nosilni izdelek, in v urejanje deponije so vložili približno sto milijonov evrov. »Naša strategija je usmerjena v agresivno politiko prodaje titanovega dioksida in ob konsolidaciji ostalih programov -nekatere bo treba ukiniti in uvesti nove - bomo utrdili položaj Cinkarne,« napoveduje Benčina. Razmišlja tudi o fizični rasti podjetja, vendar ne na lokaciji v Če-lju. Projekt posodobitve, ki ga je začel in pravzaprav tiidi končal Marjan Prelec, je Tomažu Benčini pravzaprav pisan na kožo. Vso svojo kariero, to je od leta 1990, ko jekot sveže pečeni diplomirani inženir metalurgije vstopil v Cinkarno, in kasneje, ko je diplomiral še na ekonomski fakulteti, se je na različnih delovnih mestih ukvarjal s tehnologijo in trže-rijem. Kot predsedniku uprave mu bo znanje z obeh področij prišlo zelo prav. Nekateri so mu sicer že takoj ob imenovanju očitah, da bo prišel v lepo postlano posteljo, vendar ga čakajo vse prej kot rožnati časi. Mednarodni trg, v katerega je vpeta Cinkarna, pretresajo politične in gospodarske krize. »Vem, v kaj sem se podal, in ni me strah. Naše podjetje je dobro, predvsem pa ima sposobne in lojalne ljudi,« pravi. Očitke, da bo prodal Čin-karno, odločno zavrača. »To je sicer stvar lastnikov, vendar tega ne bi nikoli naredil. Je pa res, da je težko vnaprej napovedati, ali se bo mogoče upreti pravemu kupcu s pravo ceno.« Pa se je v preteklih petnajstih letih že kdaj zgodilo, da je imel Cinkarne »poln kufer« in si je zaželel oditi kam drugam? »Seveda so bili tudi takšni trenutki, vendar sem si na srečo premislil,« pravi. Ko ga vprašate, kako preživlja prosti čas, kar malce zleze vase. »Nič posebnega ne počnem. Tisto malo časa, ko nisem v Cinkarni, v glavnem preživim z družino, ki mi pomeni zelo veliko. Pa s prijatelji na košarki in golfu.« Rad ureja tudi vrt. »Včasih mi je sicer odveč, ko je treba po napornem delu prijeti še za kosilnico, ampak bilo bi me sram, če bi namesto mene travo okoli hiše kosil kdo drug,« priznava. JANJA INTIHAR Ob rušenju stare cinkarne v začetku maja se je v zrak sprostilo tudi precej azbestnih delcev. Ti so v okolje prišli ob rušenju strehe, ki pred tem ni bila ustrezno odstranjena. Mediji smo opozorili na problem, saj je bilo ogroženo zdravje občanov, direktor Regionalne razvojne agencije (RRA) Boris Klančnik pa je medije obtožil zarote proti napredku, saj naj bi tam stal nov Tehnopolis. Trdil je tudi, da so po miniranju upoštevali vse odredbe inšpektorjev ter da so ruševine ustrezno sanirali. Temu pa očitno ni povsem tako. Zavod za zdravstveno varstvo Celje je namreč po rušenju poslal nekaj vzorcev iz okolice na Inštitut Jožefa Stefana (US) na nadaljnjo analizo. Tam so ugotoviti prisotnost azbestnih vlaken v okolju, med drugim tudi nevarnega anfibolnega oziroma modrega azbesta. To je analitike začudilo, saj se je ta material uporabljal le kratek čas, a možno je, da se je beli azbest v modrega spremenil ravno ob eksploziji. Vendarle pa niso na US mogli opraviti vseh meritev, saj so bili vzorci vzeti iz običajnih naprav za merjenje onesnaženosti zraka. Tako so lahko prisotnost teh vlaken le potrdili, niso pa mogli izmeriti njihove količine v zraku. Direktor celjskega zavoda za zdravstveno varstvo, prim, dr. Ivan Eržen pravi, da bi morali čimprej izvesti merjenje s standardizirano metodo, ki bi pripeljalo do bolj zanesljivih rezultatov. »Potrebno je namreč raziskati okolico in ugotoviti, ali je tam azbest prisoten že dlje časa, ter če je zaradi njegove prisotnosti na tem območju povečana nevarnost.« Podobno Boris Klančnik trdi, da iz danih meritev ni mogoče ugotoviti, ah gre za onesnaženje, nastalo ob eksploziji, ali pa je azbest na tem območju prisoten že dalj časa. To so skušati ugotoviti z analizo, ki jo je RRA naročila pri ljubljanskem Zavodu za varstvo pri delu. Azbestni delci so po tej raziskavi namreč prisotni v polmeru dvestotih metrov okrog vseh osmih zgradb na prizorišču rušenja. Tam pa bi se lahko znašli ludi zaradi propadanja stavb. Razen tega so dokazali le prisotnost azbestnega prahu, ne pa tudi, da je ta prisoten v škodljivo veliki količini. Zaenkrat izsledki po njegovem kažejo, da je to onesnaženje lokalizirano ter da ne predstavlja nevarnosti za meščane. A prim. dr. Eržen se s to trditvijo ne strinja. Meni, da je glavna nevarnost azbesta pravzaprav v tem, da je skoraj neuničljiv in da se delci prenašajo z zrakom. Tako ti ne morejo ostati lokalizirani, saj jih bo naokrog nosil veter. Eržen pa poudarja, da je to tveganje resda zelo majhno, saj moramo najprej priti v stik z delci, katerih koncentracija bo v mestu majhna, jih nato dobiti v pljuča, zatem pa mora biti tudi telo dovolj občutljivo, da nanje reagira z rakastim obolenjem. Ostali udeleženci teh ponesrečenih sanj o prihodnosti o vsem skupaj molčijo. Predvsem se je kakršnihkoli izjav vzdržal županov kabinet, pa tudi ostali občinski uslužbenci, ki bi bili nemara pristojni za kaj takšnega. A eno dejstvo ostaja neizpodbitno. Čeprav vsi upamo na svetlo bodočnost našega mesta, je ta zdaj ogrožena zaradi ekološke malomarnosti, katere posledice bo nekdo nekoč moral izmeriti. GREGOR STAMEJČIČ Foto: AŠ HITRI KABELSKI INTERNET i SEDAJ MOŽEN DOSTOP TUDI DO OMREŽJA ARNES! (samo v Celju) dodatne informacije na Elektro Turnšek d.o.o. tel. 42 88 119 TamažSenčina www.novitednik.com Pesticidi v Šmartinskem jezeru Vprašljiva kvaliteta voda v divjih kopališčih zne higienske navade kopalcev Neustre- Prvi poletni dnevi so postregli z nenavadno visokimi temperaturami, dodatno obremenitev predstavlja visoka stopnja vlage v ozračju in edina misel, ki nam v takšnih razmerah lahko še roji po glavi, je osvežitev. Na letnih bazenih, v zdraviliščih, morju, pri čemer tistim s plitvimi žepi ostanejo le naravna (divja) kopališča. Tudi ob Šmartinskem jezeru, v katerem so na Zavodu za zdravstveno varstvo Celje pri analizi vode našli sledi pesticidov. Analizo vode, ki ni ravno poceni, so naročili v Triatlon klubu Celeia, ko so pred dobrim tednom dni priredili tekmovanje v triatlonu. Sicer analize voda v divjih kopališčih ne opravljajo, saj jih nihče ne plačuje. »Gre za manjše količine pesticida, ki se uporablja v kmetijstvu in je prodrl v vodo Šmartinskega jezera,« je povedal primarij dr. Ivan Eržen, dr. med., specialist epidemiologije, direktor Zavoda za zdravstveno varstvo Celje. »Vsebnost pesticida v vodi je sicer zelo nizka, pri čemer je voda mikrobiološko ustrezna, tako da ne moremo govoriti o neposrednih vplivih na zdravje ljudi, ki se v njej kopajo. Kljub temu vemo, da pri tem prihaja do zaužit-ja, sploh pri mlajših kopalcih, pa tudi koža je v času kopanja izpostavljena. Bolj Ivan Eržen nas skrbi, da razmere v primeru divjih kopališč tudi na splošno niso urejene. Nihče ne naroča analize voda, kdo ve, kaj vsè se lahko znajde v njih, predvsem se bojimo primerov kakšnih virusnih okužb. Vedeti moramo, da se v Šmartinsko jezero stekajo odplake iz gospodinjstev in kmetijskih površin v okolici,« razmišlja prim. dr. Eržen, ki zatrjuje, da pri omenjem pesticidu ne gre za nič drastičnega. Ob Šmartinskem jezeru je sicer postavljena tabla, ki kopanje prepoveduje, pa vendar ... »Občina si s tem pač umije roke, vendar bi bilo treba imeti več občutka in razumevanja za ljudi, ki kljub temu vztrajajo, jezero jim pač ponuja možnosti številnih oblik rekreacije, tudi kopanja. In ljudje se bodo še zmeraj kopali v njem. Razmišljati bi istvena voda z okusom Jabolka. lć 71 bilo treba v drugi smeri, poskrbeti vsaj za nek higienski minimum, urejene sanitarije, prhe, za reševalca iz vode ...« pravi prim. dr. Eržen. Na Zavodu za zdravstveno varstvo Celje vsako leto opozarjajo obiskovalce naravnih kopališč, vendar običajno pozornost javnosti pritegnejo šele takrat, ko se zgodi kaj tragičnega, čeprav je že zdavnaj jasno, da kopanja na dobro znanih lokacijah ne mo re nihče preprečiti. V teh vo dah se kopalci ne bi smeli po tapljati, skakati v motno vo do, predvsem otroci pri pla vanju zaužijejo precej vode Na zavodu svetujejo, da po skrbimo vsaj za to, da se do ma po kopanju temeljito oprhamo in umijemo, kar velja tudi v primeru urejenih kopališč. Kljub temu, da financiranje analiz voda divjih kopališč ni urejeno, jih zavod za zdravstveno varstvo na lastno pobudo kljub temu izvaja, predvsem v najbolj priljubljenih predelih. Ljudje se namreč odločajo tudi za osvežitev v Savinji, Velenjskem, Braslovškem in Slivniškem jezeru ter jezeru Žovnek. Mikrobiološke preiskave običajno ne pokažejo posebnosti, čeprav vzorci ne ustrezajo ravno zahtevam za kvaliteto kopalne vode. »Potreben bi bil ustreznejši, nadzor,« pravi prim. dr. Eržen. Zavod pa na drugi strani ves čas, večkrat mesečno, preverja kakovost in ustreznost voda v let- * " i -Na Šmartinskem jezeru je kopanje na lastno odgovornost, kar osvežitve željnih ne ustavi. nih kopališčih in zdraviliščih. Prim. dr. Eržen meni, da zaradi sodobne opreme in obnovljenih bazenov ter infrastrukture naših zdravilišč ne more prihajati do večjih nepravilnosti oziroma odstopanj. »Največji problem predstavljaj o sami kopalci. Zavedati se moramo, da se v sezoni obremenjenost kopališč izredno poveča in žal moram reči, da se higienske navade ljudi vztrajno slabšajo. Mnogi ne upoštevajo niti osnovnega navodila, po katerem bi vsaj enkrat stopili pod prho, preden gredo v bazen, kaj šele, da bi se prhali vsakič, ko pridejo iz vode, kar je sicer priporočljivo. Nekateri se niti ne potrudijo do sanitarij ... To je stvar kulture in navade, ki je na precej nizki ravni,« obžaluje prim. dr. Eržen. Opozarja, da smo se ljudje precej razvadili in higienske ukrepe zamenjujemo z nanašanjem najrazličnejših kemičnih preparatov. »Deodoranti, ki obljubljajo 24-urno svežino, razkužilne tekočine za umivanje rok - vse to ne nadomesti dobre stare navadne vode.« Človeško telo prenaša najrazličnejše bakterije in klice, Še posebej to velja za intimne predele. »Previdnost ni nikoli odveč, zato še enkrat opozarjamo na skrbno umivanje in pazljivost v primeru ran ali poškodb kože. V topli vodi se pore razširijo in koža je za okužbe še bolj dovzetna,« pravi prim. dr. Eržen. Nihče vam ne želi pokvariti poletnih radosti ob in v vodi, pa naj gre za naravna ali urejena kopališča. Zavedati pa se je treba, da smo na naravnih kopališčih zaenkrat prepuščeni sami sebi, lastni pazljivosti in odgovornosti. Pri čemer je bolje preprečiti, kot zdraviti. POLONA MASTNAK Foto: GREGOR KATIC Bolj prožna delovna razmerja menilo tudi, da bi se razko- jal, da bi bilo dobro, ko bi o ski proces, saj zahteva, da naj rak med plačami in pokoj- napisih vprašali svoj ce žrtev, bi se študij končal najkasne- ninami še povečal. Drobnič »So za napise judovskim žr- je do 25. leta. je še poudaril, da zaradi spre- tvam na nagrobnikih name- Sicer pa je minister ome- memb ne bo treba povečati sto sorodnikov mar vprašali nil tudi družinsko politiko in davkov in prispevkov. člane Wehrmachta?« problem mladih družin oz. Sicer pa je minister opo- Drobnič je govoril tudi o dejstva, da se mladi vedno zoril tudi na nujnost spre- delu preko študentskih setvi- manj odločajo za otroke, memb t.i. vojnih zakonov, s sov, ki ga nameravajo urediti Ključni problem je stanovanj- katerimi bodo uredili povoj- predvsem v obliko prakse. S ski in v zaposlitvi za nedolo- na grobišča, pa tudi položaj sodelovanjem gospodarstva bi čen čas. Slednje, je dejal mi- vojnih invalidov. »Nekateri namreč radi pridobili 30 ti- nister, bodo lahko izboljšali vojni invalidi prejemajo mi- soč kadrovskih štipendij, šti- predvsem s tem, da bodo de- lijon tolarjev neobdavčene- pendist pa bi lahko delal med lovna razmerja postala bolj ga denarja na mesec in za- počitnicami, vendar le za pla- prožna. »Če postanejo delov- stonj toplice,« je dejal Drob- čilo malice in prevoza na de- na razmerja bolj prožna in je nič in dodal, da je to kar tri- lo. Študentsko delo bo ponu- odpuščanje enostavnejše, bo- desetkrat več, kot dobijo dru- jal tudi zavod za zaposlova- do delodajalci z manjšo skrbjo gi invalidi. Zato bodo uvedli nje, delo pa bo med šolskim sprejemali nove delavce,« je najvišji možni prispevek, ki letom omejeno z določenim formulo za zaposlitve za ne- naj bi bil 470 tisoč tolarjev, številom ur. Prav študentsko določen čas povedal minister Sicer pa je ključni »vojni« za- delo je namreč po Drobniče- Drobnič. Dodal pa je še, da kon tisti, ki bo uredil grobišča vem mnenju eden ključnih bodo delodajalci rade volje in napise na obeležjih, o ka- krivcev, da slovenski študen- obdržali tistega, ki bo dostoj- terih je bilo dvignjenega že ti tako dolgo študirajo. K spre- no opravljal svoje delo. veliko prahu. Drobnič je de- membam nas sili tudi bolonj- ŠPELA OSET Nova Slovenija je v ponedeljek v Celjskem domu pripravila okroglo mizo z ministrom za delo, družino in socialne zadeve mag. Janezom Drobničem. Minister je govoril predvsem o spremembah zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, t.i. vojnih zakonih, brezposelnosti in delu preko študentskih servisov. Glede sprememb zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju je minister Drobnič dejal, da so te nujne, saj bodo v nasprotnem primeru pokojnine čez nekaj časa predstavljale le 30 oz. 35 odstotkov plače, ki jo je upokojenec prejemal. Nes-prejetje sprememb omenjenega zakona bi predstavljalo tudi nespoštovanje koalicijske pogodbe, je še dejal Drobnič in dodal, da bi to po-- Št. 48-1. 6 GOSPODARSTVO Soča in Slovenija sta bistriški Ponudba Jožeta Pipenbaherja za steklarnina hotela je bila najboljša -Holding Rogaška Crystal lani s tremi milijardami izgube Nadzorni svet holdinga Rogaška Crystal je kot najugodnejšega ponudnika za nakup hotelov Soča in Slovenija izbral bistriškega podjetnika Jožeta Pipenbaherja oziroma njegovo podjetje Svit. Novi lastnik družbe Rogaška Les bo Proban-ka, o steklarni Luminos, za katero se zanimajo trije kupci, pa se pogajanja še niso končala. Nadzorni svet si čim prej želi prodati tudi podjetje Estet Kozje. Glede na to, da je vse premoženje, ki se ga želijo »znebiti«, obremenjeno s hipotekami in drugimi obveznostmi, so v steklarni z razpletom dosedanje prodaje in tudi z izkupičkom zadovoljni. Pi-penbaher, ki je bil že doslej eden najpomembnejših lastnikov turističnih objektov v Rogaški Slatini, je za Sočo ponudil 220 milijonov tolarjev. Ker je hotel že nekaj časa zaprt, ocenjuje, da bo v obnovo Predsednik uprave Steklarne Rogaška Bojan Bevc je aprila nadzorni svet družbe seznanil z nenavadnimi potezami nekdanjega vodstva, ki je v minulih letih prikazovalo precej boljše poslovanje od dejanskega, neznano kam pa naj bi poniknilo 30 milijonov evrov. Nadzorniki so mu takrat naložili, da mora v dveh mesecih sprožiti ukrepe za zaščito podjetja, kar pomeni, da bo kmalu jasno, ali bo koga kazensko preganjal. Sta morda s tem povezana samomora dveh, s steklarno povezanih ljudi, ki sta se zgodila junija? Bistriški podjetnik Jože Pipenbaher je svoje premoženje v Rogaški Slatini povečal še z dvema hoteloma. treba vložiti še najmanj trikrat toliko denarja. Za Slovenijo, oziroma za družbo Hotelirstvo in turizem, ki ima v lasti ta hotel, pa je ponudil 530 milijonov tolarjev. S prodajo družbe Hotelirstvo in turizem bo ob eno od delovnih mest Albin Šrimpf, sicer član uprave holdinga, ki je v tem podjetju opravljal funkcijo direktorja. Na torkovi seji je predsedniku nadzornega sveta predlagal v podpis sporazum, po katerem bi dobil odpravnino, hkrati pa bi ga prezaposlili na direktorsko mesto v katero drugo hčerinsko družbo. Nadzorniki so sporazum glede na lansko poslovno poročilo holdinga zavrnili. Kakor so zavrnili tudi samo poslovno poročilo in konsolidirano poročilo za celotni sistem Rogaška Crystal, saj mnenja o njem zaradi po- manjkljivih podatkov o družbah v Španiji, Italiji in hrvaškem Samoborju ni mogel oblikovati niti revizor. Holding ima za okrog 3 milijarde tolarjev izgube in je v glavnem rezultat uskladitve medsebojnih terjatev in slabitve naložb, predvsem v družbi Kristal Samobor. Nadzorniki so zato. obravnavo poslovnega poročila prepustili skupščini, upravi holdinga pa so naložili, da pripravi načrt finančne reorganizacije. JANJA INTIHAR Foto: GREGOR KATIC C cetis Zagrebški Cetis se je povečal Cetis Zagreb je pred kratkim razširil dejavnost še s t.i. mailing centrom. Kupil je podjetje Bipost, ki je specializirano za kuvertiranje in je tudi vodilni prodajalec strojev za kuvertiranje v tej državi. Sredi tedna se je preselil v nove poslovne prostore, otvoritve pa so se udeležili tudi mnogi predstavniki politične in gospodarske scene na Hrvaškem. Kot je povedal direktor Cetisa Zagreb Matej Polutnik, so v nakup Biposta ter v izgradnjo in opremo novih prostorov v Sveti Nedelji pri Zagrebu vložili kar tri milijone evrov. Ker gre za precejšnjo naložbo, upajo, da bodo z ustreznimi razvojnimi, tržnimi in še nekaj novimi investicijskimi aktivnostmi poštah prvi »mailing center« na Hrvaškem. Pri širitvi te svoje nove dejavnosti, ki obsega poosebljanje, kuvertiranje in odpremo pošte, računajo predvsem na razvejano mrežo svojih prodajnih zastopnikov v tej državi. Cetis Zagreb na Hrvaškem že 15 let uspešno prodaja izdelke in storitve svojega matičnega podjetja. Kot je nedavno povedala pomočnica generalnega direktorja celjskega Cetisa Simona Potočnik, bodo v to državo prenesli tudi del svojih drugih dejavnosti. Med prvimi naj bi bila to personalizacija bančnih kartic za hrvaške banke. JI Štajerci znajo prodajati jeklo Avgusta dokončana druga faza izgradnje čistilne naprave dano vrednostjo. Eden od njih je vakuumska kanalizacija, ki jo na Nizozemskem poznajo že sto let, pri nas pa so jo začeli izdelovati šele sedaj. JANJA INTIHAR Foto: GREGOR KATIČ Italijani hočejo bele, Avstrijci črne Minerva Žalec še vedno največ polietilenskih in PVC cevi proda na domačem trgu - Visoke cene nafte oklestile dobiček Žalska Minerva, ki velja za vodilno slovensko podjetje za predelavo plastike in kovin, bi rada čimprej vso svojo proizvodnjo združila v Ložnici. Obrat z nekaj linijami ima namreč še vedno v Zabukovici, kar jim po besedah komercialnega direktorja Domna Turnška povzroča kar nekaj logističnih težav. »V Ložnici, ki je na zelo pomembni lokaciji, saj je avtocesta oddaljena le nekaj minut, bi radi zgradili še eno halo in povečali prostor za odprto skladišče,« pravi 1\irnšek. Minerva je v večinski, več kot 80-odstotni lasti mengeške družbe Kovinoplastika Pi-skar MP. Ta se je po širitvi v Sloveniji začela ozirati še po Srbiji in Hrvaški. V Zadru je kupila podjetje Kemoplast, v Srbiji pa podjetje Milan Blagojevič. S proizvodnjo v Sloveniji in na tujem so zajeli trge v regiji in tudi druge evropske trge, na katere že sedaj izvažajo precejšnji delež domače proizvodnje. Minerva največ proda v Italijo, Komercialni direktor Minerve Žalec Domen Turnšek upa, da bodo v prihodnje prodajali čim več izdelkov z višjo dodano vrednostjo. Avstrijo, na Češko in Slovaško. »Najbolj se nam izplača prodaja v krogu 400 do 500 kilometrov. Vsi bolj oddaljeni trgi so za nas zaradi transporta predragi,« pojasnjuje Turnšek. Doma in v tujini so njihovi kupci veletrgovci in podjetja, ki svojo ponudbo dopolnjujejo z njihovimi izdelki. SUKOPIESKARSTVO IN POLAGANJE PODOV IZ PLASTIČNIH MAS IN PARKETA V Minervi na leto izdelajo od 3 do 3,5 tisoč ton polietilenskih in PVC cevi. Turnšek pravi, da so trenutno prodajni hit polietilenske cevi za kabelsko zaščito, njihovi kupci pa so poleg Telekoma številni kabelski operaterji. Velik del proizvodnje predstavljajo tudi PVC cevi za drenažo. »Zlasti veliko jih prodamo kupcem v Padski nižini, kjer pa ves čas zahtevajo izključno cevi bele barve. Avstrijci hočejo črne, v Sloveniji pa prodamo največ rdečih in rumenih.« Poleg proizvodnje je pomemben del tudi montaža, kjer izdelujejo jaške iz rebrastih cevi. Z montažo so prisotni zlasti pri avtocestnem programu v Sloveniji, bili so tudi na Hrvaškem, nekaj poslov imajo še na Češkem. »Trgu ponujamo različne izdelke. Približno 60 odstotkov prodaje predstavljajo polietilenske cevi, ostalo so PVC cevi. Lani smo ustvarili okrog 1,5 milijarde tolarjev čistih prihodkov od prodaje, dobička pa je bilo le za dober milijon. Teplo nas je izjemno povečanje cen vhodnih surovin, ki so večinoma narejene na osnovi nafte. Nekatere vrste materialov so se podražile celo za 60 odstotkov,« pravi Turnšek in dodaja, da želijo v prihodnje ponuditi trgu tudi izdelke z višjo do- Družba Štore Steel bo do leta 2010 v posodobitev je-klarne vložila 40 milijonov evrov. S tem bo proizvodnjo in prodajo jekla povečala na 165.000 ton letno, letna realizacija naj bi se povzpela na 114 milijonov evrov, dodana vrednost na zaposlenega pa kar na 42.000 evrov. Ker bodo za tolikšen obseg proizvodnje potrebovali 520 zaposlenih, bodo na račun tistih, ki se bodo upokojili in tudi za dodatna dela v naslednjih petih letih na novo zaposlili 120 ljudi. Poslovni načrt za obdobje od leta 2005 do 2010 so na nedavni skupščini že potrdili lastniki podjetja, med katerimi je s 54-odstotnim de- Ne čakajte na maj, uresničite si že zdaj. Oglasite še v eni izmed ioo-ih enot, ki se nahajajo po vsej Sloveniji. Tam lahko najamete hitre, potrošniške, stanovanjske in druge kredite z ugodnejšo obrestno mero. Če pa imate prihranke, lahko sedaj iz njih dobite več Za vezavo v obliki depozitov boste nagrajeni z višjimi obrestmi. Izkoristite ugodnosti in se prepričajte o celoviti ponudbi bančnih in finančnih storitev. Deželna Banka Slovenije ležem največji zreški Unior. Kot je povedal generalni direktor Marjan Mačkošek, nekatere naložbe izvajajo že letos. Pred kratkim so dokončali 400 milijonov tolarjev vredno novo halo v podaljšku valjarne, začeti pa so tudi že drugo fazo postavitve čistilne naprave, ki bo dokončana v času remonta v avgustu. Takrat bodo na streho je-klarne s posebnim dvigalom namestili strešno napo za sekundarni zajem prahu. Vrednost druge faze čistilne naprave je 2 milijona evrov, denar pa so v celoti zagotovili sami. Prav tako avgusta bodo v Štore Steel dokončali še dve večji naložbi v valjarni in je-klarni, v naslednjih dveh letih pa bodo posodobili Še va-ljarske proge, kar jih bo stalo dodatnih 3,5 milijona evrov. Mačkošek pravi, da bodo z vsemi temi posodobitvami in novostmi povečali zmogljivosti na lokaciji v Štorah kar na 200.000 ton. To pomeni, da jim, vsaj za nekaj časa, ne bo treba iskati možnosti za širitev proizvodnje izven meja. Štorski jeklarji so v prvem poletju izdelali 65.000 ton jekla, kar je za 6 odstotkov več kot v enakem obdobju lani, čisti prihodki pa so se v primerjavi z lani povečali kar za 53 odstotkov in so znašali 11,2 milijarde tolarjev. »Medtem ko se na trgu že kaže recesija in so nekateri evropski proizvajalci zmanjšali proizvodnjo že za 30 odstotkov, nam prodaja še vedno raste. Očitno znamo Štajerci delati pravo jeklo in poiskati prave tržne niše,« ugotavlja Mačkošek. JANJA INTIHAR letOll partner umrnijsimolmsem ; INTERVJU 7 V slabem in dobrem podarjeni trenutki Pisatelj in dramatik Janez Žmavc je bil v drugi svetovni vojni mobiliziran v nemško vojsko - Pomembni so trenutki sedanjosti Otok Walcheren je otok pred nizozemsko obalo, ki je v drugi svetovni vojni predstavljal strateško oporišče nemške vojske. Na otoku so se znašli tudi »po sili vojalti« s slovenske Štajerske. Med njimi kasnejši dramaturg in dramatik Janez Žmavc, rojen Šo-štanjčan, ki so ga od leta 1961 do upokojitve dodobra spoznali ljubitelji celjskega gledališča. Žmavc je v knjigi z naslovom Otok Walcheren popisal medvojna dogajanja, predvsem pa čas svoje mladosti. »Moj namen je bil prikazati usodo človeka, ki ga zaloti kruti čas vojne in ga iztrga iz življenjskéga okolja. V ospredju niso zgodbe iz medvojnega obdobja, kakor bi pričakovali. Te so nanizane v pripovedi le kot niz pričevanj o ljudeh in času, ki sega globlje, vse tja do otroštva. Otok Walcheren je le nekakšna os, okoli katere se zavrti vsa pripoved. Po nenavadnem naključju sem zaveznikom novembra 1944 posredoval strateško pomembne podatke o tem otoku, ki takrat še ni bil v celoti povezan s kopnim. Knjiga je torej predvsem zgodba o nekem doživljanju mladosti. Seveda pa pripoveduje tudi o tem, kaj vse se lahko zgodi človeku. Po tej plati se bodo tudi drugi našli v njej. Če so lahko te zgodbe prispevek k nekemu zgodovinopisju, sem tega tem bolj vesel,« je Žmavc povzel vsebino knjige. V bistvu gre za avtobiografsko pripoved o preživljanju strahot druge svetovne vojne. Je bilo težko odstreti spomine? Nekateri dogodki, ki sem jih večkrat pripovedoval prijateljem, so se v spominu za-korertinili kot nekakšni nosilni stebri. Ko sem jih začel zapisovati, so se popolnoma asociativno navezali nanje še drugi. Na moja stara leta so se ti spomini še posebej zbistrili, tako da je le malokaj utonilo v pozabo. Seveda pa lahko rečem, da sem še pravočasno ujel vlak. Danes tega ne bi zmogel več. Takšno mozaično sestavljanje dogodkov je kajpak le moja »zgodovina«. Kdo drug bi napisal svojo različico, vse pa dajejo neko splošno objektivnost. Pravite, da doživetje vojne človeka spremeni za vedno. Kaj je na vas najbolj vplivalo? Ne gre za izrazito travmatične spomine. Te nosijo s seboj tisti, ki so doživeli še mnogo hujša in nepopisna trpljenja. Jaz sem doživel le delček tega. Vendar sem, ko sem se vrnil v takratni čas, travmo podoživel skozi druge ljudi, ki jih je usoda zaznamovala globlje. Ena od zanimivosti je, da ste v vojno odšli s Prešernovi Poezijami in se z njimi srečno vrnili domov... Človek nosi s seboj tisto, kar mu je drago. Drobne stvari te spominjajo na mladost, na to, kar si bil, pa ne moreš biti več. Ena teh stvari je bila res miniaturna izdaja Prešerna, ki me je spremljala skozi vse vojne vihre. Kadarkoli so mi ga hoteli vzeti, sem opozarjal, da je to moj molitvenik. Ta pa je nedotakljiva stvar, tabu za še tako zakrknjene grešnike. Iz knjige veje neskončna žeja po domu. Po katerem domu? Domovini, svojcih, Šoštanju? Po vsem. Današnje generacije težko razumejo, kakšen čas je bil to. Hoteli so nas korak za korakom izbrisati kot narod. Najprej so nam vzeli jezik. Ampak takrat ste bili stari 17 let. Ste kot mlad fant to čutili? Tik pred okupacijo sem se kot četrtošolec celjske (takrat osemletne) gimnazije začel preizkušati v literaturi. Ker se nisem mogel več javno udejstvovati, sem se izpovedoval svojemu dnevniku. V njem sem podrobno opisal dogajanja v letih 1940-1942, ko sem bil še doma. Te zapiske sem delno prenesel v knjigo, ki jo lahko beremo tudi kot dnev-njk spominov. Rojeni ste v Šoštanju, del življenja je opisan tudi v knjigi. Na kaj se najprej spomnite, ko rečete Šoštanj? Kot vsakega človeka tudi mene ob omembi rojstnega kraja preveva neko domotožje. Šoštanj me je na tujem vsepovsod spremljal. Vrniti se domov je pomenilo le to, kako ohraniti celo glavo, vrniti se tja, kjer si pognal svoje korenine, in nadaljevati znova. Po vojni ste se drugič vpisali v celjsko gimnazijo ..." V krog nove generacije sem se vključil predvsem zato, da bi si povrnil svojo mladost. Gimnazije nisem želel zaključiti le z izpiti, znova sem sedel v šolsko klop in se srečal z vrstniki, ki so bili veliko mlajši od mene. To je bil eden mojih najlepših časov, tudi po zaslugi profesorjev humanistov Tineta Orla, Ivana Mlinarja, Janka Orožna, Joška Trobeja, Staneta Suhadolnika in drugih. Pred vojno, ko sem začel preizkušati svoje literarne zmogljivosti, sem.se pogosto srečeval s Karlom De-stovnikom Kajuhom, ki ni bil le moj vzornik, bil mi je prvi mentor. Obiskoval sem ga tudi prve dni okupacije, ko mu je gestapo odredil hišni pripor. Srečanja z njim imam zapisana v dnevniku. Kajpak tudi v knjigi. Pa vendar ste se kljub pisanju vpisali na igralsko akademijo ... Pesmi so med vojno nastajale iz domotožja, po vojni pa sem zorenje v pesnika zaključil nekje v letih 1946-47, ko sem se zaobljubil drugi muzi. Gledališče me je vseskozi vleklo. Na igralsko akademijo sem se v resnici vpisal predvsem zato, da bi pobliže spoznal gledališče, kar naj bi mi pomagalo pri ustvarjanju. Med drugim ste pisali drame, ki so jih potem igrali v Celju, Ljubljani, Mariboru, tudi v Zagrebu in še kje. Kako je videti svoje besede - ideje, razmišljanja - uprizorjene na odru? Po naravi sem takšen, da nikoli nisem zadovoljen s seboj. To je tudi eden od načinov, ki te žene naprej, da ne odnehaš. Pravzaprav še danes pospravljam predale, jemljem v roke tekste, za katere upam, da jih bom dokončal do konca življenja. Nekaj teh začetih pisanj je še iz službenih časov. Takrat sem bil preveč razpet med vsakodnevnimi opravili in se nisem mogel v celoti posvetiti pisanju. Med drugim ste pisali tudi igre za otroke. Vam je otroški svet blizu? Tega sem se loteval z veseljem. Naj omenim Domačo nalogo na potepu pa Pavliha in malo čez les ... Precej iger za otroke sem prevedel in prirejal, saj so otroci potencialni kasnejši obiskovalci gledališča in jih je treba že v rani mladosti na to navajati. Se je vojni čas kdaj reflektiral v teh delih ali pa ste snov za igre vzeli iz drugih občutij? * Vojnih dram najbrž ne bi znal napisati. Snov za igre sem jemal iz nekih začetnih impulzov. Vselej se najprej pojavi motiv, kot nekakšen zarodek, vsajen v zavest, ki se kasneje razraste. Spomnim se igre Podstrešje. Idejo zanjo sem dobil neko noč na vlaku, ko sem opazoval mlad par. Sedela sta v kupeju, drug proti drugemu ob oknu, jaz na drugem koncu. Dekle je imelo revno krilo iz črnega krepdešina. Vedno sem pozoren, kako je kdo oblečen. To se mi zdi kot scena v gledališču. Vsak človek je z nečim in v nekaj vkompo-niran. Vedel sem, da sta zaljubljena, molk je bil njuna prva govorica. Ze v vlaku sem začel razpredati njuno zgodbo: nekje na plesu na prostem se spoznata, vlije se ploha, zatečeta se v temno vežo in po stopnicah se povzp-neta do podstrešja ... Tako je tiste noči na vlaku proti Celju nastalo Podstrešje, ki ga štejem med svoja resnejša dela. Zagotovo so v spominu zasidrana leta v celjskem gledališču. S kakšnim občutkom ste zapustili teater, ko ste odšli v pokoj? Človek bi se moral vse življenje pripravljati na čas, ko je konec rednega dela v službi. Ko prekineš z nečim, s čimer si živel in za kar si z veseljem delal, te običajno ni več. In mnogi zaradi tega strahotno trpijo. Da se razumemo: meni ni bilo težko oditi iz službe, imel sem pripravljeno rezervo za nadaljevanje - mislim na že omenjeno pospravljanje predalov. Gledališče je vedno last generacije; ki je na pohodu. Seveda pa se z veseljem spominjam vseh, s katerimi sta me vezala delo in ljubezen do gledališča, kakršno je takrat bilo in ga ne bo več. Nastaja drugo in drugačno. Tega starega se z ničemer ne da ujeti in podoživeti. Tako je pač. Gledališče živi in umre s predstavo. V tem je ves čar. Znana stvar. Preseneča me, ker imate urejen svoj »muzej« - shranjene takšne in drugačne spomine, 60 let stare dnevnike, pesmi, ki ste jih pisali ... Lahko sklepamo, da ste urejen in discipliniran človek? Ravno nasprotno - sem dokaj neurej en človek. Živim v velikem neredu, kar je, vsaj po mojem mnenju, po eni strani dobro: vse, kar je v neredu, moram spraviti v red. Če je življenje že preveč urejeno, je vkalupljeno. Če pa je nered, lahko jemlješ iz različnih koncev. Tako te nered na nek način bogati. Je pa res, da sem shranjeval vse svoje zapiske in dokumente. Kdo jih bo po mojem odhodu zbral in uredil, si ne belim glave. Po vojni ste zaprli vrata svojega spomina. Vojne strahote ste začeli oživljati šele pred kratkim. Ste v svojem življenju za vsemi posameznimi postajami zaprli vrata? Ko se neko poglavje v življenju zaključi, se odpre novo. Viseti na eni stvari je lahko usodno. Včasih tako zelo, da se sploh ne najdeš več. Tudi zato sem drastično zaključil z vojnim, kasneje pa tudi z drugimi posameznimi obdobji v življenju. Na predstavitvi knjige v Osrednji knjižnici Celje se je ena izmed razprav vrtela okrog dejstva, da je Otok Walcheren ena redkih literarnih knjig z vojno tematiko, ki pa je ideološko popolnoma neobremenjena ... Presenečen in vesel sem bil, ko sem to slišal. V življenju sem vedno živel in črpal le iz trenutka, ki mi je bil podarjen, v slabem ali dobrem. Tudi ko sem te trenutke zapisoval v knjigo, sem jih podoživel iz minulih trenutkov. Posamezni komentarji kot vrinki v dnevniške zapiske prav tako izvirajo iz občutja tega časa. Življenje jemljem kot zaporedje trenutkov, ki predstavljajo prihodnost, a nikoli preteklosti. URŠKA SELIŠNIK Foto: ALEKS ŠTERN »Prepričan sem, da se večino tega, kar se človeku zgodi v življenju, zgodi že v otroštvu. Sam, na primer, nisem vešč kontaktiranja z mediji. Kot štiriletni otrok sem bil postavljen v položaj, ko bi moral zabriljirati, pa sem doživel blokado. Ta me še zdaj usodno spremlja. Popolnoma drugače je seveda za pisalno mizo, zdaj računalnikom, ko si sam s seboj. Tam se mi svet odpre. Lahko po mili volji izbiram različne možnosti, ki mi padejo na pamet, in nič se ne mudi, da bi moral kar iz rokava stresti tisto, kar pričakujejo od mene.« Poštar kot rezervni župnik Zdenko Tacer iz ribarnice v poštarsko uniformo - Višine ne mara, pri psih pa se nikoli ne ve Ko smo ga iskali po Pre-vorju, nas je marsikdo pobaral, če iščemo poštarja iz naše akcije. Takoj nato pa dodal: »Ja, 'fajn' dečko je tale naš Zdenko.« Bilo je jasno, da smo na pravi poti. Zdenko Tacer si je poštarsko torbo oprtal šele pred petimi leti. Prej je 16 let prodajal ribe v ribarnici. »Izšolal sem se za mesarja, a to ni bila najbolj posrečena odločitev. Vsi ljudje smo poklicani za nekaj, pri čemer jaz za mesarja zagotovo nisem bil.« Potem je bil Zdenko zaradi težav vpodjetju prisiljen iskati novo službo. In tako je postal poštar. »Od začetka je bilo težko, a sem se hitro privadil in dobil veselje do dela. Všeč mi je razgibano terensko delo in predvsem delo z ljudmi. To pa je tudi tisto, kar bi najbolj pogrešal.« Za začetek je dobil službo kot poštar v rezervi. Štiri leta je nadomeščal razne bolniške, dopuste in druge kadrovske luknje. Na ta način je pokrival približno deset različnih terenov predvsem na Kozjanskem, pa tudi v Štorah in nekaj malega v Celj u. In kot pravi, se ljudje svojega poštarja navadijo, tako da so ga prvič povsod pisano gledali, a ko so se ga navadili, je bil ob vsaki menjavi že stari znanec. »Običajno imaš zelo malo časa, da se priučiš. V treh dneh ti morajo biti poti jasne, če je kriza, še prej, da hišne številke in priimki dobijo tudi obraze, pa seveda traja kak teden dlje.« Zdenko je s svojim motorjem prevozil veliko »poštar-skega« sveta. Vesel pa je predvsem za tisto malo Celja, ker zna zdaj še bolj ceniti svoja Prevorje in Planino. Kot pravi, so razlike med mestom in vasjo res velike. »V mestu skoraj nikogar ne spoznaš, ker ni nikoli nikogar doma. Nihče ne pričakuje besede od tebe, pozdrav je že veliko. Si pač samo delavec, kurir, ki je dostavil pošto. Na vasi pa s takim pristopom ne prideš daleč. Predvsem starejši ljudje te vsakič znova težko in z veseljem pričakujejo. Pri tebi plačajo položnice, dvignejo pokojnino, naročijo kartice in sveče ter seveda malo potožijo. Poštar na vasi je včasih skoraj kot rezervni župnik. Ljudje pač potrebujejo nekoga, da jim prisluhe in reče kako vzpodbudno besedo.« Dobrodušnemu Zdenku prav take stvari polnijo dneve in dajejo občutek o dobro opravljenem delu. »Kuponč-ki v Novem tedniku so sicer lepa in prijetna vzpodbuda, niso pa edino merilo,« se nasmehne Zdenko ob misli na obširne kampanije, ki so se jih lotili nekateri stanovski kolegi. Pasji detektorji in višinska tveganja O pasjih prigodah pove, da jih nima veliko, je bila pa tista ena zato bolj kruta. »Na Slivnici so imeli velikega psa v pesjaku in vsakič znova sem bil vesel, da je na drugi strani mreže, čeprav së psov prej nikoli nisem bal. Potem se je zgodilo neizbežno. Nekoč so mrcino pozabili zakleniti. Pripeljal sem se z motorjem in še preden sem se dobro zavedel, mi je skočil na hrbet kot podivjan lev. Takrat sem se že malo poslavljal od sveta in če ne bi bila v bližini lastnica, bi se mi verjetno res slabo pisalo.« Pregovorno sovraštvo med poštarji in psi je še enkrat potrdilo svojo težo. »Videti je, da imajo psi nekakšen detektor za poštarje. Sosedov je sicer čisto prijazen, poštarja pa živega ne more videti. Zaradi tega so morali nabiralnik prestaviti KUPON Glasujem za »naj pismonošo 2005« (ime in priimek, točen naslov) Moj naslov (ime in priimek, ulica in kraj) Kupon pošljite na Novi tednik, Prešernova 19, 3000 Celje. Vsak teden bomo med pošUjatelji izžrebali dobitnika hišnega darila. nekaj sto metrov niže ob glavno cesto. A nič ne pomaga. Ga pride pa dol počakat.« Ampak to ni edini strah, s katerim se spopadajo pri svojem delu. Zdenko se po naključju boji višine. »Nekoč sem bil na Kalobju zamenjava zamenjave. In ko sva se prvi dan peljala po terenu, mi na poti do neke hiše kolega ves vesel reče, naj pogledam v dolino, češ bom videl lep razgled nad vasjo. Res se zazrem v dolino in vidim pred seboj tako globačo, da me je kar zmrazilo. Trdno sem se prijel za svoj motor jn po glavi mi je rojila samo ena misel, da dokler bom jaz tu nadomeščal, ti ljudje pač ne bodo dobili pošte. Seveda sem moral besedo že naslednji dan požreti,« se zasmeje Zdenko. In kaj se zgodi, ko poštar izgubi pošiljko? »Je ne izgubi,« je odločen Zdenko, »se pa lahko pripeti, da kaj pade v napačen nabiralnik. No, potem pa malo prste raztegu-ješ in zadevo vlečeš nazaj iz luknje.« A ko se spomni na vonj iz ribarnice, Zdenko brez pomisleka pravi, da bi zagotovo še enkrat postal poštar. SAŠKA TERŽAN FANTJE IN DEKLETA! Vas privlačijo uniforma, druženje z ljudmi s podobnimi interesi, kolektivni duh, dinamične dejavnosti v naravi, orožje, novo znanje in mnogo drugega, kar je povezano z vojaškim življenjem? Slovenski vojski se lahko pridružite kot: - poklicni vojak, - pogodbeni pripadnik rezervne sestave ali - vojak prostovoljec na (trimesečnem) prostovoljnem služenju vojaškega roka -napotitev bo izvedena 19.09.2005 Podrobne informacije lahko dobite v Upravi za obrambo Celje, vseh njenih izpostavah in pisarnah, pri Skupini za pridobivanje kadra Celje v celjski vojašnici, na brezplačni telefonski številki 080-13-22 in na www.sloveaskavojska.si. ZAKAf PA NE?! NAJ PISMOIMOSE 2005 Do včeraj smo v naše uredništvo prejeli 9.865 glasov, ki ste jih porazdelili med 107 pismonoš s Celjskega. 1. Gabrijel Novačan (Nova Cerkev) - 1.345 glasov 2. Silvo Šeško (Gorica pri Slivnici) -1.311 3. Damijan Leber (Vojnik) - 1.042 4. Srečko Pele (Celje) - 875 5. Zdravko Maček (Škofja vas) - 636 6. Alojz Vogrinc (Laško) - 606 7. Boštjan Kokot (Sotensko pri Šmarju) - 560 8. Damijan Rabuza (Kalobje) - 534 9. Slavko Kršlin (Loka pri Žusmu) - 479 10. Alfonz Pačnik (Frankolovo) - 414 Za prvo deseterico so se uvrstili: s 402 glasovi Gorazd Pihler (Dobrna); s 157 glasovi Boštjan Kokot (Senovica pri Šmarju); s 124 glasovi Branko Žaler (Loka pri Žusmu); s 120 glasovi Peter Razgoršek (Ljubečna); s 110 glasovi Aleš Gobec (Šentjur); s 94 glasovi Roman Ulaga (Šmartno v Rožni dolini); z 81 glasovi Zdenko Tacer (Prevorje); z 71 glasovi Ivan Gračnar (Planina pri Sevnici); s 56 glasovi Robi Vrečko (Šentjur); s 50 glasovi Sandi Žvegler (Dob-je); s 45 glasovi Jože Pušnik (Laško); z 42 glasovi Vinko Romih (Store); z 41 glasovi Alojz Verdinek (Šentjur); s 40 glasovi Stanko Kopinšek (Dramlje); z 39 glasovi Marjan Cvirn (Loka pri Žusmu) in Drago Frece (Laško) ; s 33 glasovi Ignac Špil jak (Podplat); z 32 glasovi Franček Franjo Špoljar (Prebold); s 26 Miran Koštomaj (Šmarje pri Jelšah); s 25 glasovi Matjaž Kozovinc (Gotovlje); s 24 glasovi Mirko Breznik (Šmartno v Rožni dolini); z 21 glasovi Franc Brglez (Vojnik) in Stanislav Pere (Lesično); z 20 glasovi Igor Cesarec (Rogatec) in Dušan Ostruh (Škofja vas); z 18 glasovi Janko Završek (Gorica pri Slivnici); s 17 glasovi Kristjan Kunej (Celje); s 16 glasovi Gregor Jeseničnik (Nova Cerkev) in Tomaž Pavrič (Frankolovo); s 14 glasovi Božo Ulaga (Planina pri Sevnici) in Milan Kočar (Laško); s 13 glasovi Franjo Pasarič (Žalec) in Boris Debeljak (Polzela); z 12 glasovi Franci Breznikar (Rimske Toplice), Leon Lešnik (Cèlje) in Boštjan Stropnik (Dobrna); z 11 glasovi Ivan Vrbič (Vojnik) in Srečko Žnidar (Škofja vas); z 10 glasovi Zlatan Alagič (Štore), Borut Bezjak (Žalec) in Zvonko Gračner (Laško); z 8 glasovi Ciril Ključevšek (Laško), Franc Šrot (Loče), Marko l\irinek (Celje), Tomaž Jeram (Škofja vas) in Andrej Kolar (Loče); s 7 glasovi Anton Ja-veršek (Buče) in Aleš Pungeršek (Sveti Štefan); s 6 glasovi Vlado Županec (Pristava), Jože Hriberšek (Laško) in Drago Šket (Grobelno); s 5 glasovi Matjaž Goropevšek (Prebold), Marko Sami (Vransko), Štefan Pečovnik (Vransko), Alojz Rezar (Teharje), Jože Hostnik (Pristava), Vladimir Krofi (Prevorje) in Andrej Novak (Laško); s 4 glasovi Matjaž Breznikar (laško), Sašo Kunej (Celje), Dani Veber (Šmartno v Rožni dolini), Jože Naglič (Laško) in Boris Križnik (Lesično); s 3 glasovi Dejan Zemljak (Celje), Jože Špiljak (Šmarje pn Jelšah), Matej Jevšenak (Vojnik), Robi Vodišek (Liško), Benjamin Benčina (Loka pri Žusmu), Edi Klaužar (Polzela) in Zoran Savič (Žalec); z 2 glasovoma Robert Jeram (Celje), Marjan Tkavc (Žalec), Simon Šarlah (Grobelno), Marko Kužnik (Polzela), Tine Vrabček (Štore), Ladislav Dvoršak (Prevoije), Martin Novak (Šentjur), Anton Geršak (Buče), Tadej Selčan (Soc-ka), Branko Švelc (Zidani Most), Rafko Dornik (Laško) in Marko Kolar (Šmarje pri Jelšah) ter s po enim glasom Simon Firšt (Rečica ob Savinji), Marko Dolinar (Griže), Andrej Dolinar (Griže), Dejan Dumič (Celje), Ivo Smeh (Rogaška Slatina), Mitja Očko (Šentjur), Jožef Teršek (Laško), Branko Čujež (Sveti Štefan), Dejan Seme (Celje), Bojan Brečko (Griže), Bogdan Brečko (Griže), Franci Rozman (Loče), Kari Koprive (Planina pri Sevnici), Štefan Ozvaldič (Žalec) in Božidar Križnik (Grobelno). Med prejetimi kuponi smo izžrebali dobitnico hišne nagrade NTffiRC, ki jo bo tokrat prejela Urša Kolar, Male Dole 45, 3212 Vojnik. ÍORODJRRI1R1894 Bežigrajska 10, Celje RADIO JE UHO. S KATERIM SUŠIMO SVETI ŠTAJERSKI VAL ŠENTJUR j 9 Novi stari direktor na olimpijadi POZOR, HUD PES Nafta Celjski mestni svetniki so na seji mestnega sveta dali , predhodno soglasje k imenovanju direktorja zavoda Celjski mladinski center (CMLC). Po pričakovanjih je novi direktor postal dosedanji v.d. direktorja Primož Brvar, sicer diplomirani zdravstvenik. Na razpis za direktorja se je prijavilo pet kandidatov, od tega so Štirje dali popolno dokumentacijo. Izbran je bil dosedanji v.d. direktorja Primož Brvar, ki že nekaj let dela v CMLC. V svoji predstavitvi je omenil, da bi mladinski center lahko razširil svojo dejavnost tudi na kavarno in čitalnico, lahko pa bi odprli tudi mladinski hotel. Še vedno pa vidi mladinski center predvsem kot neprofitno ustanovo za mlade: »Mladinski center pomaga mladim, da uresničijo svoje ideje. Veliko nudi tudi na področju kulture, kar Primož Brvar je še posebej pomembno, saj menim, da je v Celju kultura v primerjavi s športom de-privilegirana. Čeprav tudi športa ne zanemarjamo in pripravljamo v mladinskem centru tudi športne prireditve.« Prav na športnem področju pripravljajo naslednji teden mednarodno izmenja- vo, ki se bo končala z drugo ulično olimpijado. Projekt, ki ga pripravljata mladinski center in društvo ustvarjalne mladine, združuje šport, kulturo, mednarodno sodelovanje, hkrati pa bodo prenovili dve ulični igrišči. Na mednarodni izmenjavi, ki jo je podprla tudi Evropska komisija in jo vodi koordinator Bojan Sto-janovič, bo sodelovalo 28 mladih s češke, iz Estonije, Latvije in Španije, pričakujejo pa tudi več kot 20 mladih iz Slovenije. Mladi si bodo v tednu pred začetkom olimpijade ogledali Celje in Slovenijo, njihovo najpomembnejše delo pa bo prenova dveh celjskih uličnih igrišč. Prihodnji petek ob 19.30 bodo slovesno odprli ulično olimpijado. Kot pravi vodja projekta Gregor Pečovnik, si želijo, da bi olimpijada postala tradicionalna. Ob tem Mladi bodo v okviru mednarodne izmenjave obnavljali dve ulični igrišči in ob tem vabijo vse stanovalce v okolici, da se jim pridružijo. Igrišči bodo obnavljali v četrtek, 7. julija, in sicer med 12. in 14. uro igrišče na Zelenici ter med 14. in 16. uro igrišče med Drapši-novo in Šaranovičevo uli- lahko povemo, da je letošnja že druga po vrsti, vendar je bila lani na ulicah mestnih četrti Nova vas in Dečkovo naselje, letos pa so jo razširili na celotno mesto. Mladi se bodo pomerili v teku, ulični košarki in nogometu. Vsa tekmovanja so brezplačna, nanje pa se lahko tekmovalci prijavijo tudi tik pred začetkom tekem ali na naslovih ulicnaolimpiada-@gmail.com oz. info@mc-ce-lje.si. ŠO Grenak športni priokus Šentjurska športna situacija je po razpadu zveze v dve frakciji zašla v slepo ulico. Po razpustitvi zadnjega volilnega zbora in nekaterih pravnih in organizacijskih sporih je bil v petek ponovno sklican volilni zbor Športne zveze Šentjur. Zvečer istega dne je župan športnike in športne delavce povabil na sprejem v Ipavčevo hišo, kjer sta za svoje športne dosežke dobila priznanje tekvon-doist Denis Drapič in alpinist Viktor Mlinar. Ob dogovorjeni uri volilnega zbora športne zveza pa je občinska sejna dvorana še vedno bolj ali manj samevala. Prišla je le peščica povabljenih predstavnikov društev in klubov, občinskih pristojnih služb in župan mag. Štefan Tisel. Po dvajsetih minutah čakanja in ugotovitvi, da zaradi nesklepčnosti ni mogoče ničesar izpeljati, je predsednik nadzornega odbora Vili Škornik vidno prizadet povedal: »Nimam besed. Po teh letih v športu sem globoko razočaran. Kaj bo iz tega, ne vem. Mogoče je kakšna rešitev, ki pa je jaz danes ne vidim.« Tudi nagovor župana je izzvenel v podobnem tonu. Povedal je, da so bila vabila del naporov, ki so jih zadnja meseca vlagali v ponovno združitev šentjurskega športa in v odgovor raznim kritikam, da občina v svoji vlogi ne naredi dovolj oziroma da se nagiba zdaj v eno zdaj v drugo stran. »Na občini imamo na skrbi različna društva in v našem interesu je, da delujejo kar najbolje, zato nam ni vseeno, m*. _ . 1 jI ^ -iS L « '' ^' ášĚÍ* prvenstveno smer v pogorju Hvajvašu in osvojil vrh gore Sjula Grande. Letos 21. maja je Viki stal na Mount Everestu. Sam pravi, da bo njegov največji dosežek v življenju verjetno ostala še do danes neponovljena smer v steni Čaharaju iz leta 1996. SAŠKA TERŽAN Adco je kratica. Pomeni pa Abu Dhabi Company for Onshore Oil Operations. Firma, ki se je v osemdesetih letih delniško preoblikovala, po tem, ko je bila nekakšno združenje prvih naftnih družb, ki so pričele s črpanji v emiratu Abu Dabi. Ker imajo zakon, da mora biti več kot polovični lastnik Arabec oz. arabski delničarji, so to pač na nek način tudi uredili. Preostali paket delnic so razdelili med BP, Shell, francosko naftno družbo, vsak po 9,5 % delnic, med Exxon in Mobil oil, vsak po 4,75 %, verjetno, ker je pač Rockeffe-lerjeva dediščina tudi v ZDA bila deljena po tem ključu, 2 % delnic je dobil Partex, še ena izmed multinacio-nalk. Družba se je še nadalje preoblikovala in v prepletu delnic je danes tako, da je, ponovno preoblikovana v devetdesetih, danes njen sédéž v Madridu, lastniki pa so seveda popolnoma jasno zahodnjaki in del arabske elite. To so podatki, ki so preverjeni in dostopni. Podobnih lastniških zgodb je na Bližjem vzhodu in v drugih delih sveta, kjer je nafta glavni vir dobička, kolikor hočete, lastniki pa so Seveda skoraj zmeraj isti. Ko zraste cena sodu nafte, ki jo določajo na sedežu OPECA na Dunaju (sedež imajo na dunajskem notranjem prstanu, naravnost čez mali donavski kanal), se omenjenim Viki Mlinar kaj se dogaja s šentjurskim športom.« Vendar brez notranjega soglasja na tej ravni ne bodo urejali stvari. Tako bo občina še naprej podpirala delovanje športnih društev, kaj pa bo na področju zveze, je trenutno prepuščeno ugibanjem in pregovoru, da čas celi rane. Na večne očitke, da je športna zveza tako ali drugače politično Usmerjena ali da občinska politika podpira eno ali drugo frakcijo, pa Tisel odgovarja, da se od tega distancira in da ne bo dovolil, da bi športne zdrahe vplivale na dobro delo v koaliciji. Poleg tega pa dodaja, da dveh športnih zvez v Šentjurju ne bo trpel in da v tem primeru občina ne bo financirala ne ene ne druge, ampak zgolj posamezna društva. Grenak priokus se je preselil tudi na vrt Ipavčeve hiše, kjer so bili na sprejem povabljeni predstavniki športnih društev, športniki in športni delavci. 1\idi tja večine ni bilo. V nadaljevanju večera pa se je Denis Drapič vseeno pokazalo, da je šport še kaj več od zdrah in prepirov, kdo bo imel večjo težo besede in večji kos finančne pogače. Športnika z veliko začetnico Župan je podelil priznanji za izredne športne dosežke Denisu Drapiču in Viktorju Mlinarju. Petnajstletni Denis je že deset let član šentjurskega tekvondo kluba Ahac. Z vztrajnostjo in samodisciplino je v teh letih dosegel zavidljive uspehe. Desetkrat je bil državni prvak v borbah od 35 do 55 kilogramov, devetkrat državni prvak v tehnični disciplini, ima 56 zlatih, 12 srebrnih in pet bronastih medalj, nosi pa tudi naslova evropskega in svetovnega mladinskega prvaka v svoji kategoriji. Viki Mlinar, član šentjurskega plezalnega kluba Rifnik, je preplezal prvenstveno smer v Hvaskara-nu, najvišjem vrhu Andov, - PovezujemoSlovenijo - PARS Družba za avtoceste v Republiki Sloveniji, d.d., Ulica XIV. divizije 4,3000 Celje. objavlja prosta delovna mesta v avtocestni vzdrževalni bazi VRANSKO: Voznik-strojnik 11-6 delavcev (m/ž) Pogoji za zasedbo prostih delovnih mest: • IV./III. stopnja izobrazbe ustrezne smeri • 1 leto delovnih izkušenj • vozniški izpit B, C in E kategorije • izpolnjevanje pogojev za pridobitev licence za prevoz oseb in stvari za lastne potrebe v notranjem cestnem prometu • 2-mesečno poskusno delo Operater 11-4 delavce (m/ž) Pogoji za zasedbo prostih delovnih mest: • V. stopnja izobrazbe elektro ali druge ustrezne smeri (prednost bodo imeli kandidati/ke z izobrazbo elektro smeri) • 1 leto delovnih izkušenj • komunikacijske sposobnosti • znanje tujega jezika • 3-mesečno poskusno delo Z izbranimi kandidati/kandidatkami bomo sklenili delovno razmerje za nedoločen čas. Prijave z življenjepisom, opisom dosedanjih delovnih izkušenj in kopijami dokazil o izpolnjevanju pogojev pošljite v osmih dneh po objavi na naslov: DARS, d.d., Ulica XIV. divizije 4, 3000 Celje, s pripisom "Za kadrovsko službo". Piše: MOHOR HUDEJ mohorh@hotmail.com družbam seveda godi nadvse lepo. Skočimo malo drugam. Pred napadom na Irak je verjetno marsikdo prejel v obliki elektronske pošte izdelano računico stroškov vojne v Iraku in tudi študijo, kako se bo le-ta financirala, za povrh pa še, kdo bo ob tem profitiral . Kar se trenutno dogaja na trgu cen nafte, je del tega scenarija, ki so ga mnogi jemali neresno. Ta hip dvom več ne obstaja, prišel je čas, da se poravnajo stroški vojne, ki jo bo plačala globalna skupnost zgoraj omenjenim družbam, za katere pa vemo, od kod prihajajo. Pravzaprav je stvar precej banalna. Podobno je seveda tudi z industrijo orožja, o tem ste se lahko prepričali, če ste si ogledali Mooreovega Fahrenheita, ki je navzven deloval precej banalno, z začimbami sarkazma, ironije, črnega humorja in ščepcem patetike. Toda, Moore je govoril resnico. Pred časom sem prebiral kritiko Mooreovega filma, ki jo je spisala neka mlajša intelektualka, med drugim je bilo iz konteksta njenega pisanja tudi razbrati, da se Moore nekako pretirano žene v ospredje, da si skuša narediti čim večjo reklamo, da ga daje njegov lastni ego, kar naj bi se razbralo ravno iz niza banalnosti in preprostih ugotovitev, ki jih film ponuja. Toda bistvo je ravno v tem, v tej neskončni banalnosti mega barabij, ki jih tolpa neskončno bogatih pezdetov počne iz dneva v dan, na očeh vsega globalnega občestva. Mladi, pa tudi nekoliko starejši, intelektualci v tem zlu, ki je na dlani, ne vidijo tako velikega problema, kot je recimo huda nevarnost, da bo Moore postal preveč porinjen v ospredje (kar ni ravno estetsko užitno). Boljše je njemu naprtiti samovšečnost, kot pa lopovom sestaviti vislice. To je zanje, ker so pač navadni malomeščanski sralci, prebanalno. Toda tam čez že vedo, tam jim za filozofijo ni mar, dokler bo pri njih bencin poceni, bo mir. Jurij Gustinčič je nekoč zapisal, da Američanom ni lahko v vlogi edine velesile; vraga jim ni! »Odstopljeni« Cigler Občina z razpisom išče (bojda že izbrano) predstojnico oziroma predstojnika oddelka za družbene dejavnosti Mestna občina Celje je v torkovi številki našega časopisa objavila javni natečaj za prosta uradniška delovna mesta. Med njimi tudi za mesto predstojnika oddelka za družbene dejavnosti, ki ga je doslej vodil Zelj-ko Cigler. Potem ko se je o njegovi zamenjavi govorilo zelo pogosto v prvem mandatu župana Bojana Šro-tá, so govorice kar nekam potihnile in zdelo se je, še zlasti po trdem (a neuspešnem) Ciglerje-vem boju za zamenjavo direktorice Regijskega študijskega središča Celje Adrijane Zupane, pa po ostrih posegih v delovanje vrtcev in nenazadnje po uspešnem projektu deljenja praznih občinskih lokalov za ateljeje umetnikov, da je Cigler pač »věčen« in nedotakljiv. Zdaj je prišla novica, da je za razrešitev zaprosil iz zdravstvenih razlogov sam, četudi iz občinskih kuloarjev prihajajo drugačni namigi. Da je namreč zamenjavo odločno zahteval župan Bojan Šrot. Naj bo res tako ali drugače, Želj-ko Cigler je v pogovoru za naš časopis povedal, da se je sam odločil in zaprosil za drugo delovno mesto v občinski upravi. »Že sko- raj štiri mesece sem odsoten z delovnega mesta zaradi poškodbe noge, ki se je zdaj še dodatno zapletla z novo boleznijo,« je povedal Cigler. »Delo na oddelku pa je zaradi številnih razpisov, ki so prav zdaj objavljeni, in zaradi novih naložb, zlasti v obnovo IV. OŠ ter zaradi negotovosti, kaj bo z obnovo ali novogradnjo OŠ Frana Kranjca, izjemno zahtevno. Zdi se mi pošteno, da ga prevzame nekdo, ki bo nad temi ključnimi občinskimi projekti bdel in ki jih bo lahko vodil. Sam ob trenutnem zdravstvenem stanju tega ne n več, zato sem zaprosil za novo delovno mesto v občinski upravi, kjer tudi ostajam,« je povedal Cigler. Medtem ulica že napleta nove zgodbe, povezane s tem, da naj bi bila kandidatka in bodoča predstojnica že v naprej izbrana ... da prihaja iz banke... Govorice, kot pač govorice. Počakati bo treba do poteka razpisnega roka, do izbire novega predstojnika ali predstojnice in potem bomo videli, ali ima ulica tudi tokrat, kot že neštetokrat, prav - in vendar narobe. BRANKO STAMEJČIČ Požagani »privezi« Mestna občina Celje v skladu z 28. členom Zakona o urejanju prostora (Ur.list RS št. 110/2002-popr. 8/03 in 58/03 ZZK-1)" prireja prostorsko konferenco pred pripravo Sprememb in dopolnitev zazidalnega načrta rekreacijskega centra »Na Golovcu« ki bo v četrtek, 7. julija 2005, ob 12. uri v spodnji stranski dvorani Narodnega doma v Celju. Namen prostorske konference je pridobiti priporočila, usmeritve, predloge, pripombe in legitimne interese lokalne skupnosti, gospodarstva, interesnih združenj in organizirane javnosti ter uskladiti interese pri izdelavi sprememb in dopolnitev zazidalnega načrta rekreacijskega centra »Na Golovcu« za prostorsko rešitev umestitve hotela, bencinske črpalke in razglednega stolpa. Udeleženci prostorske konference, ki zastopajo organ, organizacijo, društvo ali drugo pravno osebo, morajo ob registraciji udeležbe priložiti pisno pooblastilo. Župan Mestne občine Celje Bojan Šrot avtobusom v mesto rož Mednarodno društvo Otroci otrokom ter Združenje šoferjev in avtomehanikov Celje vsak dan v času počitnic organizirata tako imenovani Kopalni avtobus, ki bo otroke, njihove starše in ostale zainteresirane vozil v Portorož na brezplačno kopanje. Cena prevoza je enotna, in sicer 2.000 tolarjev na posameznika. Odhod avtobusa je vsak dan (tudi ob koncih tedna) ob 7. uri z Glazije, vrnitev pa v večernih urah. Prijave sprejemajo na brezplačni telefonski številki 080 20 86. BA Z deli od nekdanje »rdeče hiše« do gostišča pred celjsko mestno tržnico se nadaljuje lani začeta obnova talnih površin ob ulicah, ki vodijo do tržnice. V zadnjih dneh so komunalci odstranili dolga leta sporno ograjo, ki je omejevala hodnik za pešce od vozišča. »Priveze za živino«, kot so Celjani v Šali in ironično poimenovali to neposrečeno rešitev ločitve prostora za voznike od hodnika za pešce, so že odstranili in na tem mestu zgradili pravi mestni pločnik. Vendar bo za letos s preplastitvijo teh površin in izgradnjo pločnika del na tržnici konec. Kljub prizadevanjem nekaterih mestnih svetnikov, zlasti z vrst DeSUS-a, celovita obnova tržnice še ni prišla v proračun. Je pá obljubljena za prihodnje leto in osnovna zamisel se bere kot naš prispevek iz prvoa-prilskih radijskih oddaj. Obstoječo tržnico naj bi namreč prihodnje leto podrli in na tem prostoru zgradili enonadstropen objekt. V nadstropju naj bi bila uprava tržnice in še kak gostinski lokal, iz katerega bi bil lep pogled na tržnico in mesto. V spodnjem nadstropju naj bi na bolj sodoben in lep način organizirali prodajo branjevcev. Kot sporočajo iz oddelka za okolje, prostor in komunalne zadeve mestne občine, naj bi do konca leta opravili nekaj arheoloških sondáž, s pomočjo katerih bodo dobili arheološke smernice za gradnjo, prav tako pa naj bi zbrali potrebno gradbeno dokumentacijo. Iščejo že tudi morebitne poslovne partnerje, s katerimi bi lahko uspešno in dolgoročno speljali že vse predolgo načrtovano celovito obnovo ene največjih celjskih atrakcij - mestne tržnice. BRST Foto: GREGOR KATIČ »Priveze za živino« so že odstranili in namesto njih zgradili lep plačnik. Mestna občina Celje v skladu z 28. členom Zakona o urejanju prostora - (Ur.list RS št. 110/2002-popr. 8/03 in 58/03 ZZK-1) prireja prostorsko konferenco pred pripravo Sprememb in dopolnitev zazidalnega načrta Industrija jug za kompleks bivšega Izletnikovega avtobusnega terminala v Celju, ki bo v četrtek, 7. julija 2005, ob 13. uri v spodnji stranski dvorani Narodnega doma v Celju. Namen prostorske konference je pridobiti priporočila, usmeritve, predloge, pripombe in legitimne interese lokalne skupnosti, gospodarstva, interesnih združenj in organizirane javnosti ter uskladiti interese pri izdelavi sprememb in dopolnitev zazidalnega načrta Industrija jug za kompleks bivšega Izletnikovega avtobusnega terminala v Celju za novo opredelitev mej območja, cestno prometno ureditev in namembnost območja z umestitvijo trgovskega objekta BAUMAX. Udeleženci prostorske konference, ki zastopajo organ, organizacijo, društvo ali drugo pravno osebo, morajo ob registraciji udeležbe priložiti pisno pooblastilo. "Župan Mestne občine Celje Bojan Šrot Tudi v Štorah neprofitna stanovanja V Dragi pri Štorah je Stanovanjska ustanova delavcev pri samostojnih podjetnikih OOZ Celje v uporabo novim najemnikom slovesno predala nov stanovanjski blok, namenjen delavcem, zaposlenim pri obrtnikih, ki so upravičeni do neprofitnih stanovanj. Sekretar stanovanjske ustanove, Marjan Jeranko, je ob tej priložnosti poudaril, da je. to že peti blok, namenjen delavcem, zaposlenim pri obrtnikih, ki so združeni v Območni obrtni zbornici Celje, ostali so na območjih občin Celje in Vojnik, v Štorah pa načrtujejo tudi že naslednjega. Na podlagi javnega naročila je bilo za gradnjo izbrano podjetje Remont, ki je tudi dokončalo nov objekt s šestimi dvosobnimi stanovanji z neto stanovanjsko površino 386 m2. Vsa stanovanja imajo poleg lastnih števcev za vodo in elektriko lasten plinski agregat, ki je v povezavi z digitalnim sobnim termostatom in bo najemnikom Zaradi urejenosti (za blokom je celo otroško igrišče) nov blok v Dragi sokrajanov verjetno ne bo motil, kot je bilo mogoče sklepati po njihovem razburjanju pri načrtovani gradnji. omogočal racionalno izkoriščanje toplotne energije. Objekt je priključen na svojo čistilno napravo, v okolici pa so uredili tudi otroško igrišče za najmlajše. S to naložbo, vredno 75 milijonov tolarjev, se je stanovanjski ustanovi skupna stanovanjska površina pove- čala na več kot 3.755 m2 oziroma na 68 neprofitnih stanovanj. 60 odstotkov naložbe so pokrili iz lastnih sredstev, ostanek pa so črpali iz kredita pri Republiškem stanovanjskem skladu za neprofitne organizacije. POLONA MASTNAK Foto: GREGOR KATIČ —- š'18 , i"lii2005 NOVI TEDNIK PREBOLD j TABOR ) ŠOŠTANJ | _P01ZELA W B 1 li Evroposlanka častna občanka Občina Prebold je praznovala občinski praznik. Proslavili so ga s slavnostno sejo občinskega sveta, ki je bila hkrati tudi praznovanje dneva državnosti. Župan Vinko Debelak je ob prazniku dejal, da minulo leto sicer ni bilo najboljše in ob tem spomnil na dokončen zlom Tekstilne tovarne Prebold, ki po njegovem mnenju ni bil potreben v takem obsegu, čeprav nujen za konec večletne agonije. Go- vor je Debelak zaključil optimistično in napovedal, da naj bi v Preboldu še pred jesenjo odprli sto novih delovnih mest. Nato je župan podelil še občinska priznanja. Priznanja Občine Prebold so dobili Katarina Grenko, Milena Dolinar, Iztok Rumpf, Društvo podežel-. skih žena občine Prebold, PGD Groblja, Alojz Cestnik, Zdravko Zagožen, Aljoša Uršič, Marta Vozlič, Ajda Podgoršek in Dejan Črnila. Bronasta grba sta dobila Dušan Fric in Janko Pire, srebrna grba Janko Napotnik in Vladimir Skok, zlati grb pa Franc Rezar. Častna občanka je postala evroposlanka dr. Romana Jordan Ci-zelj, ki je svojo mladost preživljala v Latkovi vasi. Na prireditvi so sodelovati še Pihalni orkester Prebold, moški pevski zbor, plesna skupina in komorni ansambel kitar Allegria. ŠO, foto: DN Polžek Jožek za zaključek ANDRAŽ - Ob zaključku šolskega leta so v torek v vrtcu otroci in vzgojiteljice pripravili prisrčno srečanje, na katerem so sodelovali prav vsi. Med šolskim letom se je porodila ideja, da tudi starši otrokom pripravijo presenečenje. Po nekaj začetnih nerodnostih je kot plod skupnega dela nastala prikupna slikanica o nadebudnem polžku Jožku. Starši so na stopili z lastno koreografijo in tako preizkusih svoje igralske sposobnosti. Pri snovanju slikanice so z ilustracijami sodelovali otroci vrtca Andraž, tekst sta lektorirali Mojca Cestnik in Marija Kro-novšek, oblikovanje sta prevzela Regina Mratinkovič in Marjan Kogelnik, ki je prispeval tudi tekst zgodbe. Največ zaslug za slikanico pa imajo poleg otrok ravnateljica OŠ Polzela Valerija Pukl ter prizadevne vzgojiteljice vrtcev Andraž in Polzela, še posebej Zdenka Rovšnik in Natalija Skornšek, ki sta znali zvabiti iz otrok prave risarske mojstrovine. Nove orgle v andraški cerkvi ANDRAŽ - Predlani so se v kraju odločili, da bodo za- NAKRATKO radi dotrajanosti starih orgel kupili nove. Svojo odločitev so zaupali orglarski delavnici Škrábl v Rogaški Slatini. Začeli so tudi z zbiranjem finančnih sredstev, številni sponzorji, donator-ji, 40 botrov in ostati žup-ljani pa so zbrali nekaj več kot 15 milijonov tolarjev. Prva je na nove orgle zaigrala Ema Zapušek iz Velenja. Orgle so popolnoma mehanske z 12 registri, v njih pa je nameščenih 788 piščali. Nedeljsko slovesno somaševanje z blagoslovom novih orgel je vodil mariborski škof dr. Franc Kram-berger, prepeval je cerkveni pevski zbor pod vodstvom Jožeta Kužnika, na or-glah pa je spremljala orga-nistka Andreja Golež. Po slovesnosti je bila pogostitev z dobrotami andraških gospodinj. Malteška poroka POLZELA - Člani TD in Društva Malteške konjenice Polzela vsako leto pripravljajo različne prireditve v spomin na malteško-polzelsko preteklost. Jutri tako pripravljajo malteško poroko. Ob 15. uri bosta v kristalni dvorani dvorca Šenek na skupno pot z malteško poroko stopila ne- vesta Petra Šuster in ženin Vinko Štiglic. Poročila ju bosta polzelski župan Ljubo Žni-dar in vitez malteškega reda Stanko Novak, ki bo izročil mladoporočencema posebno listino, ki potrjuje njuno obljubo, da bosta poslej v zakonski skupnosti složno premagovala stiske in slabosti, ki jih predstavlja osem krakov malteškega križa. V parku Šenek bo nato kulturna prireditev Polzelani Polzela-nom, otroške delavnice, športne aktivnosti in družabni del prireditve. TT Koncert brazilskih j ritmov s skupino i XODO BAIANO Laguna cafe -letni bazen Celje, sobota, 2.7., ob 22. un Medijski pokrovitelj: j NOVI TEDNIK in RADIO CEUE Najuspešnejši pri županu Župan Vinko Debelak je v preboldskem hotelu sprejel najuspešnejše učence o šole, ki so bili odlični vseh osem let in tiste, ki so se v letošnjem šolskem letu uvrstili na državna tekmovanja. 31 povabljenim je preboldski župan čestital in jim namenil spodbudne besede za v prihodnje ter zaželel, da bi se kot srednješolci vključevali v krajevno življenje. Nagovorila sta jih tudi ravnatelj Milan Jezernik in podžupan Franc Škrabe. Vsi učenci so dobili priznanja in knjižno darilo. DN Sprejem najboljših Ob koncu šolskega let je taborski župan Vilko Jazbinšek pripravil sprejem za odlič-njake in odličnjakinje osnovne šole in za učenke, učence, dijakinje in dijake, ki so se izkazali na različnih tekmovanjih in osvojili vidne uspehe. Z županom so se tako srečali Boštjan Turnšek, Jana Pustoslemšek, Saša Menčak, Samo Natek, Alenka Jelen, Anja Pustoslemšek, Meta Podbregar, Anže Weichardt, Sabina Bec in Mojca Novak. Vsem je župan Jazbinšek čestital in jim podelil knjižne nagrade. ŠO Z OBČINSKIH SVETOV Vrtec Tabor z izgubo TABOR - Svetniki so sprejeli zaključni račun proračuna za lansko leto ter odloke o pokopališki in pogrebni dejavnosti in o priključkih na vodovodno in kanalizacijsko omrežje. Najdlje so se svetniki zadržali pri obravnavi finančnega poslovanja vrtca Tabor. Ta je namreč ustvaril izgubo, predvsem zaradi selitve, pa tudi zaradi nepopol-njenih oddelkov. Svetniki so se odločiti, da bo občina zaenkrat pokrila izgubo, v prihodnje pa se bo morala morebitna izguba pokriti iz ekonomske cene vrtca. Ekonomsko ceno so povišali za 7,2 odstotka ter sprejeti plačilo rezervacij za avgust,, ki bodo znašale pol ekonomske ce- ne. Svetniki so še soglašali z dodatkom za delovno uspešnost zaposlenih na UPI Ljudska univerza Žalec, preložili pa so odlok o enkratni pomoči. ŠO Urbane novi svetnik ŠOŠTANJ - Osrednja točka na zadnji seji so bile kadrovske zadeve, saj so ime- novali novega člana nadzornega sveta v komunalnem podjetju Velenje ter izvedli potrebne postopke za imenovanje novega člana občinskega sveta. Svetnik Vladimir Ma-lenkovič je zaradi selitve odstopil kot član občinskega sveta, skladno z volilnim rezultati pa so za novega svetnika imenovali Ivana Urban- US CMCelje Gradimo za vas ŠENTJUR LAŠKO « Na Marofu kot »med 2. svetovno« Krajani Marofa protestirajo zoper ravnanje Ribiške družine Laško Krajani Marofa so ogorčeni. Kako tudi ne bi bili, ko so pa ugotovili, da so »sosedje nekemu novodobnemu, visoko varovanemu območju, ki spominja na koncentracijska taborišča iz 2. svetovne vojne«. Ob vstopu k ribnikom namreč od nedavnega stojijo velika zamrežena kovinska vrata z napisom Stop, obdana tudi z bodečo žico. Ta prizor jim je dobesedno vzel sapo, saj so bili ribniki na Marofu, odkar pomnijo, odprtega tipa za obiskovalce. »Krajani smo razvoj ribnikov spremljali z veliko mero optimizma in pripravljenosti na solidarno pomoč v upanju, da se bo to močvirno območje nekoč razvilo v celosten objekt, na katerem bodo ribiči znali in zmogli združiti svoje interese ter ponujene naravne dobrine v ekonomsko uspešno dejavnost, ki bo nam in kraju v ponos. Pa smo se zmotili!« so v pismu, ki so ga naslovili tudi na laški občinski svet, zapisali razjarjeni krajani, ki jim ob strani stojijo tudi člani občinskih odborov SDS, NSi in SLS. Tudi slednjim namreč ni pogodu, da so »namesto prijaznih obrazov, ki bi izražali dobrodošlico ob obisku ribnikov, naleteli na zapahnjena vrata«. »Seveda spoštujemo zasebno lastnino ter vse državne zakone, ne poznamo pa zakona, ki pred- Krajani Marofa si z ribiči želijo dobrih odnosov, ne pa »z bodečo žico ograjenih prostorov sredi cvetočih travnikov«. pisuje, da neka druščina veseljakov razgraja cele vikende pozno v noč, onesnažuje okolje s hrupom in odpadki, parkira po pravilu 'kjer je le prostor'...« med drugim domačini očitajo RD Laško, ki upravlja in obnavlja ribiš- " ko-turistični center na Marofu. Po njihovem mnenju tak odnos ne šteje ribiški družini v prid, »kaj šele kakšni turistični dejavnosti, ki jo zadnje čase tako radi omenjajo«. Sprašujejo se tudi, ali ni govoričenje o razvoju turizma. športnem ribolovu in posledični dobrobiti za kraj zgolj farsa ter nek ozki, kratkoročni, sebični interes. Na nekorektnost takšnega početja so na zadnji seji občinskega sveta opozorili tudi nekateri svetniki in zahtevali pojasnilo predsednika laške ribiške družine Romana Matka. Ta je dejal, da njihov namen nikakor ni preprečiti dostop krajanov do ribnikov, saj so ti odprti vsak konec tedna, odgovor, zakaj so vrata, obdana z bodečo žico, sploh po- stavili, pa se skriva v Matkovi izjavi: »Če bi se vsi držali pravil ribolova in ne bi lovili na črno, bi lahko bilo vse odprto. Sicer pa ribniki niso ograjeni, z vrati je čez teden zaprta le cesta, da se ljudje ne vozijo nekontrolirano z avtomobili okoli ribnikov, kar se je pogosto dogajalo. Bodeča žica pa je zato, da kdo ne bi obšel vrat in pri tem celo padel v potok. Omenjene obtožbe krajanov se mi zdijo eno veliko pretiravanje.« BOJANA AVGUŠTINČIČ Vsak dan v Zgornji trg Šentjursko poletje mineva tudi v znamenju mini festivala Vsak dan v Zgornjem trgu. Na ta način naj bi popestrili utrip trga in opozorili na pomen tega šentjurskega arhitekturnega in zgodovinskega bisera. Začelo se je v sredo z odprtjem razstave Petra Petroviča in Aleša Nežmaha. V nadaljevanju večera so obiskovalci prisluhnili glasbenemu triu Mystica in šentjurskim poetom v interpretaciji igralca Srečka Centriha. Včerajšnje dopoldne so posvetili otrokom. Mladi likovniki so ustvarjali podobe starega dela mesta, njihova dela pa bodo na ogled na premičnih panojih. Večer bo v znamenju mladih pevskih, glasbenih in plesnih talentov, ki se bodo predstavili na odru pod kostanji. Nocoj bosta na istem odru v poletno noč ob spremljavi Pihalnega orkestra Šentjur zapela solista Dada Kladnik in Anžej Dežan. Jutri bodo s tekom in pohodom prišli na svoj račun športni navdušenci, zaključek v nedeljo zvečer pa bo gledališko obarvan. Na vrtu Ipavčeve hiše bo monokomedijo Saše Pavček Al' en, al' dva zaigral dramski igralec Aleš Valič. Po besedah Anite Koleša iz šentjurske izpostave javnega sklada za kulturne dejavnosti so še posebej ponosni na to, da so uspeli dobiti toliko sponzorskih in pokroviteljskih sredstev, da so vrata na vse prireditve obiskovalcem odprta brezplačno. SAŠKA TERŽAN Predstavniki Zavarovalnice Triglav z laškim županom Jožetom Rajhom (drugi z desne), ki je oddal prostore v najem, in direktorjem zavarovalnice OE Celje Andrejem Fijavžem (na sredini) na čelu. Triglav dostopen tudi invalidom Zavarovalnica Triglav, Območna enota Celje, se je v ponedeljek iz Trubarjeve 9 v Laškem preselila nekaj hišnih številk naprej, v Trubarjevo ulico 21, kjer je v pritličju odprla nove, najete prostore predstavništva. Čeprav je zavarovalnica pred tremi leti temeljito obnovila svoje dosedanje prostore, je ocena pokazala, da le-ti niso bili najbolj prijazni do starejših in invalidov. »Imeli smo kar nekaj pripomb s terena, da je treba tudi tem ljudem omogočiti lažji dostop do zavarovalnih storitev, zato smo se odločili za novo lokacijo, ki je nà eni najbolj frekventnih ulic v Laškem,« je ob odprtju dejal direktor Zavarovalnice Triglav OE Celje Andrej Fijavž, ki je prepričan, da bodo večji, sodobnejši in lepši prostori pripomogli k širitvi njihovega tržnega deleža v Laškem. BA Želijo si obiska poslancev Rimske Toplice praznujejo jutri svoj dan, zato tamkajšnja KS v sodelovanju z društvi in skupino maserjev med 9. in 15. uro pripravlja dan sprostitve, rekreacije, ki so ga poimenovali Člo- ogledov, kopanja in ! vek človeku. S tem želijo vse »dobronamerne ljudi seznaniti z zanimivostmi in lepotami kraja, pa tudi z osamljenim zdra- Mestna občina Celje v skladu z 28. členom Zakona o urejanju prostora (Ur.list RS št. 110/2002-popr. 8/03 in 58/03 ZZK-1) prireja prostorsko konferenco pred pripravo Sprememb in dopolnitev zazidalnega načrta ETOL, Namen prostorske konference je pridobiti priporočila, usmeritve, predloge, pripombe in legitimne interese lokalne skupnosti, gospodarstva, interesnih združenj in organizirane javnosti ter uskladiti interese pri izdelavi sprememb in dopolnitev zazidalnega načrta ETOL za novo opredelitev možnih gradenj znotraj kompleksa za potrebe dejavnosti tovarne ETOL. Udeleženci prostorske konference, ki zastopajo organ, organizacijo, društvo ali drugo pravno osebo, morajo ob registraciji udeležbe priložiti pisno pooblastilo. Župan Mestne občine Celje Bojan Šrot viliščem«, so med drugim zapisali na vabilo, ki so ga poslali tudi nekaterim poslancem, ki jim je oziroma bi jim moralo biti mar za usodo kraja. Obiskovalci se bodo jutri v telovadnici osnovne šole ali pri ribniku z zlatimi ribicami lahko brezplačno pustili razvajati maserjem, izmerili jim bodo krvni tlak, na voljo pa bodo tudi ogledi zdraviliškega parka, Aš-kerčevine, Ruske steze ter cerkva Lurške Matere božje in sv. Marjete. Na igrišču ob šoli bodo pripravili rekreativne dejavnosti, v bazenu Forum Terma kopanje po znižani ceni, v OŠ Antona Aškerca pá bodo različni strokovnjaki predavali o metodah zdravljenja z alternativno medicino, reikiju ter o preventivi pred zasvojenost- jo. BA ROGATEC ŠMARJE P. Jj Bodo upokojenci zaprli mejo? Društvo slovenskih državljanov, upokojenih v drugih republikah nekdanje SFRJ, se bori za pravice svojih članov Slovenski državljani, s stalnim prebivališčem v Sloveniji, ki prejemajo pokojnine iz republik bivše Jugoslavije, so ogorčeni ter grozijo celo z zaporo državne meje. O tem so govorili na ponedeljkovi skupščini svojega društva, ki povezuje blizu tristo članov iz vse Slovenije. Sestali so se v Rogatcu. V obmejni občini Rogatec je namreč kar dvesto upokojencev, ki so živeli na slovenski ter delali na hrvaški strani Sotle ter se zaradi neize-načenosti s tistimi, ki so delali na slovenski strani, počutijo danes kot drugorazredni državljani. Pri tem omenjajo zlasti pravice iz pokojninskega zavarovanja kot so, na primer, dodatek za pomoč in postrežbo, za rekreacijo in povračilo pogrebnih stroškov. Rogatčani ter drugi ob vzhodni ter južni meji so plačevali vse prispevke iz delovnega razmerja, z izjemo po- kojninskega, slovenski republiki, zato je njihovo ogorčenje še večje. V Društvu slovenskih državljanov, upokojenih v drugih republikah nek-danje SFRJ, ki ga vodi dr. Majda Giaschi iz Ljubljane, je največ članov prav iz rogaške občine. Borba za uresničitev zahtev teh državljanov traja že vse od leta 1992, pri čemer so takoimenovani hrvaški upokojenci po meddržavnem sporazumu iz leta 1998 z višino pokojnine celo bistveno na slabšem. Motijo jih tudi zamude pri izplačevanju pokojnin, saj so v neenakopravnem položaju celo z upokojenci, ki živijo na Hrvaškem. Tam dobijo upokojenci pokojnine na račune 10. v mesecu, v Sloveniji so se do leta 2001 znašle na računih celo šele 24. v mesecu, po državni intervenciji pa jih prejemajo v zadnjem času med 12. in 16. v mesecu (če ni zapletov). Med številnimi »malenkostmi« je tudi dejstvo, da morajo naši hrvaški upokojenci potrjevati zdravstvene izkaznice vsake tri mesece, običajni slovenski upokojenci pa le enkrat letno. Prizadeti vidijo rešitev v slovenski politiki, ki naj bi rešila marsikatero težavo s spremembo zakonodaje. Pri tem je direktor direktorata v ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve Marko Štrovs med skupščino v Rogatcu dejal, da je to zelo zapleteno. Člani društva pa so drugačnega mnenja in sicer, da je problem predvsem v zagotavljanju denarja iz slovenskega državnega proračuna. Pri tem omenjajo, da je v Sloveniji danes le še blizu 1.700 upokojencev, ki so delali v drugih jugoslovanskih republikah. Nekatere med njimi zato mineva potrpljenje ter zahtevajo rešitev problema do jeseni: v nasprotnem primeru grozijo s protestom pred državnim zborom ali z zaprtjem mejnega prehoda. Druš- V obmejnem Rogatcu so mnogi upokojenci živeli na slovenski strani Sotle ter delali na hrvaški strani iste, jugoslovanske države. V slovensko blagajno so plačevali vse prispevke iz delovnega razmerja, z izjemo pokojninskega. Ti upokojenci danes trdijo, da so drugorazredni državljani. tvo je na probleme članstva nje pisno opozorili tudi no- nister za delo, družino in so-opozarjalo že prejšnjo sloven- vega premiera. Člane druš- cialne zadeve kot tudi novi. sko vlado, v maju pa so na- tva je sprejel tako prejšnji mi- BRANE JERANKO Slavko Ciglenečki, častni občan Šmarja pri Jelšah, praznuje častitljivo obletnico. Na sliki z županom Jožefom Čakšem. 95 let častnega občana V Šmarju pri Jelšah se v teh dneh spominjajo 95. rojstnega dne častnega občana Slavka Ciglenečkega. Ciglenečki, ki živi v Šmarju, je kot fotokionist ustvaril bogato zbirko fotografij s tega območja in to v obdobju med 1930 in 1970. Največ je fotografiral družinska praznovanja, med njegovimi najdragocenejšimi posnetki pa so prizori iz predvojne graščine Jelšingrad, letala, ki ga je izdelal graščakov sin, ljudi pri nekdanjih kmečkih opravilih ter političnih akcij po drugi svetovni vojni. Slavko Ciglenečki se je prav tako udejstvo-val na kulturnem in športnem področju, posebej pa ga je pritegnila radiestezija. Ob častitljivi obletnici sta častnega občana obiskala ter mu čestitala župan Jože Čakš in tajnik občinske uprave Peter Planinšek, ki sta mu izročila uokvirjeno fotografijo sodobnega Šmarja ter letošnje takoimenova-no županovo vino. Tridnevni festival mladih V Šmarju pri Jelšah se pripravljajo na tridnevni festival ŠOK, ki bo od danes, 1. julija, do nedelje. Nocoj bosta v Športnem parku po uradni otvoritvi novih igrišč za košarko in mali nogomet nočna turnirja. V soboto popoldan bo prizorišče festivala na šmarskem bazenu, kjer bodo tekmovalne igre v vodi ter v vaterpolu, za zaključek pa zabava s po- slikavo obraza, žonglerji, bruhalci ognja, koncertom in podobnim. Zadnji dan festivala, v nedeljo popoldan, bo bazen v znamenju kulturnega dogajanja, z brezplačnimi knjigami za bralce, fotografsko razstavo, projekcijo kratkih filmov, koncertoma in gledališko predstavo. Na literarni tekmi bodo sodelovali pred prireditvijo prijavljeni avtor- ji, ki bodo brali ali pripovedovali svoja besedila, kot gosta pa bosta nastopila Gregor Stamejčič Grizli in Beti Boš-kovič. Celotni festival pripravlja Klub študentov šmarske regije in Obsotelja, v sodelovanju s šmarskim mladinskim centrom. Namenjen je predvsem dijakom in študentom. BJ Po cesti Rimljanov do športnih terenov V Šmarju pri Jelšah bodo danes, 1. julija, v okviru praznovanja občinskega praznika slovesno predali namenu prenovljeno Rimsko cesto, ki je na temeljih ceste starih Rimljanov in celovito preurejena športna igrišča. Dober kilometer ceste, ki so ga obnavljali tri leta, služi za potrebe širše okolice, še posebej za vasi Korpule, Brecljevo in Predenca. Občina, ki je investitor, je v prvi fazi poskrbela za ureditev meteorne in fe-kalne kanalizacije, v naslednji pa za rekonstrukcijo cestišča ter izgradnjo pločnika z javno razsvetljavo. Letos so med drugim opravili še sanacijo dveh usadov ter ureditev okolice ceste. Vrednost celotne naložbe, ki jo bo danes (ob 19. uri) uradno predal namenu župan Jože Cakš, je 80 milijonov tolarjev. V okviru praznovanja bodo otvorili tudi igrišča za košarko in mali nogomet, ki sta v rekreacijskem delu tamkajšnjega Športnega parka. Igrišči, ki sta bili že doslej priljubljeno zbirališče mladih v večernih urah ter ob koncih tedna, sta bili temeljito prenovljeni ter sta po novem med drugim razsvetljeni. Denar za 20 milijonov tolarjev vredno naložbo je prispevala občina, ki si je pomagala s sredstvi iz fundacije za šport. Z deli so začeli jeseni, z nalož- bo pa so povsem zaključili v zadnjih tednih. Igrišči bo ob 17. uri slovesno predal namenu župan Jože Čakš, otvoritev pa bodo popestrili s prijateljskimi tekmami z ekipo zaposlenih in občinskih svetnikov šmarske občine, ki se bo pomerila s podobno ekipo iz Šentjuija, z ekipo CM Celje ter z ekipo novinark. Sicer načrtuje občina v tem letu tudi začetek gradnje težko pričakovanega garderobnega objekta za potrebe šmarskega nogometnega kluba. Letos namerava vanj vložiti 54 milijonov tolarjev, trenutno pa pridobiva gradbeno dovoljenje. BJ OBVESTILO PREDSTAVNIŠTVO LAŠKO NA NOVI LOKACIJI Cenjene stranke Zavarovalnice Triglav, d.d., Območne enote Celje obveščamo, da posluje Predstavništvo LAŠKO od 27. junija 2005 na NOVI lokaciji na Trubarjevi ulici 21 v Laškem. Obiščite nas lahko v ponedeljek, torek, četrtek od 8. -16. ure, v sredo od 8. -17. ure in v petek od 8. -15. ure. ^f triglav Bogastvo je v ljudeh Ivanu Minattiju se je pridružil Ivan Pajk - Izšla Konjiška kronika »Konjičani smo danes bogati. Z nami sta naša častna občana: prvi, Ivan Mi: natti, ki se je v Konjicah rodil in ki je zapisal Nekoga moraš imeti rad; in drugi, naš arhidiakon msgr. Ivan Pajk, ki je več kot tri desetletja delil med nas svojo nesebično ljubezen,« je ob zaključku slavnostne seje konjiškega občinskega Sveta na praznik občine včeraj dejal župan Janez Jazbec. Celotna slavnostna prireditev je bila v duhu spoštovanja vsega, kar so posamezniki prispevali v preteklosti v dobrobit vseh. V to smer sta prireditev vodila tako župan kot slavnostni govornik Ivan Mi-natti, ki je bil sicer kot »človek tišine« redkobeseden, a njegov iskreno veselje, da je spet med Konjičani, je seglo v srce. Tako kot zahvala novega častnega občana, konjiškega arhidiakona in nadžup-nika msgr. Ivana Pajka, ki je bil tudi dolga leta konjiški dekan. Pod njegovim vodstvom je župnija vzorno poskrbela za vse sakralne objekte, predvsem pa je bil vsa ta ustvarjalna desedetja »mož, ki mu je bil človek vedno na prvem mestu«, so zapisali v obrazložitvi. Gospod arhi, kot ga Konjičani naslavljajo, pa je za svoje delo dejal, da ne bi mogel biti pri njem bolj srečen kot je bil: »Biti s človekom je najbogatejša, najodličnejša stvar...« Poleg naziva častnega občana so podelili še priznanja občine. Zlati grb občine je prejel direktor podjetja Iso- kon Avgust Gorinšek, srebrni konjiški grb prizadeven gasilec iz Tepanja Jurij Hoh-ler, bronastega pa aktivistka Rdečega križa iz krajevne skupnosti Vešenik-Brdo Jožica Kolarič. Nagrado občine je prejelo Turistično društvo Mlače, priznanja župana pa Aleksandra Boldin, Ivo Pančič in Bogomir Kolarič. Po slavnostni seji, za katero so kulturni program prispevale vse konjiške osnovne šole, gimnazija in glasbena šola, so razdelili Konjiško kroniko za desetletje 1995-2004, v katero so strniti delo in naložbe tega obdobja. Že danes in v naslednjih dneh bo po en izvod Konjiške kronike prejelo vsako od 4106 gospodinjstev v občini. MILENA B. POKLIČ Grozi nam hrušev ožig! Zaradi visokih temperatur, neviht in toče, ki so v zadnjih dneh prizadeli tudi Celje in okolico, se je močno povečala nevarnost širjenja bakterije hruševega oži-ga, predvsem v primerih, ko je toča na rastlinah povzročila rane, ki so lahko vstopna mesta za bakterijo. Fitosanitarna uprava RS opozarja, da je eno od žarišč okužbe tudi Črnova pri Velenju, zato iz kmetijskega ministrstva pozivajo vsë imetnike rastlin, naj temeljito pregledajo jablane, hruške, kutine in okrasne rastline in o morebitni najdbi znakov okužbe obvestijo lokalno fitosanitarno inšpekcijo, javno službo za zdravstveno varstvo rastlin ali fitosanitarno upravo. Predvsem ko gre za žarišča, med katera spada tudi Črnova, je potrebno sprotno odstranjevanje okuženih delov rastlin z izrezovanjem najmanj 30 do 40 cm v zdravo tkivo ob upoštevanju predpisanih higienskih ukrepov. Vsako okuženo drevo ali grm je treba tudi označiti zaradi kasnejših opazovanj. Temeljito preventivno pregledovanje nasadov fitosanitarna uprava priporoča tudi vsem ostalim sadjarjem po Sloveniji. Okužbo s hruševim ožigom prepoznamo po rjavenju in sušenju cvetov, cvetnih šopov in plodičev ter ožganem videzu okuženih delov, ki se zlasti pri jablanah, hruškah in kutinah značilno ukrivijo. Zaradi toplega in vlažnega vremena se pojavlja obilni bakterijski izcedek, ki je močno kužen. V primeru dežja pa je treba sanitarna dela z okuženimi rastlinami takoj prekiniti, saj obstaja velika verjetnost raznašanja bakterije z vodo. PM Častna občana Občine Slovenske Konjice msgr. Ivan Pajk in Ivan Minatti, med njima župan Janez Jazbec. Grajsko popoldne v Lembergu Turistično društvo Nova Cerkev v nedeljo ob 14. uri vabi na grad Lemberg pri Novi Cerkvi, kjer bodo pripravili kulturno-etnološko prireditev Nedeljsko grajsko popoldne. V bogatem kulturnem programu bodo sodelovali: Kulturno umetniško društvo iz Šmartnega v Rožni dolini, Aktiv kmečkih žensk z Dobrne, Vrajeva peč. Pastirčki POŠ Nova Cerkev, Štajerski rogisti, Mladi harmonikarji, mala vokalna skupina Našli smo se iz Petrovč, ljudske pevke Pušeljc iz Mozirja, ljudske pevke Pit mi dej iz Laškega, ljudske pevke in godci iz Keb-la nad Oplotnico ter ljudske pevke in godci iz Vitanja. V programu bodo predstaviti slovensko kulturno dediščino, stare ljudske pesmi, ki jih bodo popestriti skeči, predstavitve obrti in zabavni program, v katerem bodo lahko sodelovali vsi obiskovalci. Na grajskem dvorišču bodo mojstri obrtniki predstav- ljali stare obrti; spoznali boste žganjekuho, predenje volne, pletenje, kritje strehe s slamo, opletanje košar, čebelarstvo, sodarstvo, izdelovanje rož iz papirja, opletanje steklenic, lončarstvo, ko-vaštvo, klepanje kos, pletenje košev in košar. Na stojnicah bodo svoje izdelke ponujale članice TD Nova Cerkev. Na grad Lemberg se bo z označenih parkirišč v Lembergu in Furlanu treba odpraviti peš, saj dostop z avtomobili ni mogoč. PM Poletna noč v Vitanju Vitanje je bilo v preteklosti znano po bučnih veselicah, ki pa so v zadnjih letih kar nekako poniknile v pozabo. Ostala je le še tradicionalna Holcerija, ki bo tudi letos v avgustu. Mladi Vitanjčani so tako povzeli pobudo in pričeli oživljati družabni utrip kraja. Lani so organizirah 1. poletno noč v Vitanju, letos bodo že drugo. Pripravljajo jo za v soboto, 23. julija. V program, ki se bo začel ob 19. uri na Športnem igrišču v Vitanju, bodo letos vključili nastop glasbenih talentov iz Vitanja in okolice. Če menite, da sodite mednje, je še čas, da pokličete Simona Močenika na telefon 041/ 408-090. Še to: po nastopu talentov bo ob 20.30 uri zabava z ansamblom Mira Klinca in humo- ristom Klobasekovim Pepijem. Letos vstopnine ne bo. Prireditelji Društvo Aktiv pa bodo organizirali tudi nagradno igro z bogatimi nagradami, na koncu pa izstrelili še ognjemet v čast glavnega nagrajenca. Da pa v Vitanju niso doma le žuri, temveč tudi šport, se lahko prepričate že to soboto na dvodnevnem turnirju v malem nogometu, ki bo ravno tako na Športnem igrišču. Če želite preizkusiti hitrost in spretnost svojih nog, se lahko prijavite še danes (1. julija) po telefonu 041/408-090 do 19. ure, ko bo v Izvir baru v Vitanju žrebanje skupin. Turnir odlikuje relativno nizka prijavnina in bogat denarni sklad, zato organizatorji pričakujejo veliko udeležbo in napete tekme. MS Na novi cesti so številnim zbranim krajanom v veselje zaplesali člani folklorne skupine Osnovne šole Ob Dravinji. Prenovljena Mizarska cesta Končan je drugi del prenove najdaljše, več kot 1400 metrov dolge Mizarske ceste. Kot je v sredo na slavnostnem odprtju poudarila predsednica krajevne skupnosti Slovenske Konjice Marta Šmalc, gre za efio največjih, najzahtevnejših in najdražjih naložb v kraju. Poleg kanalizacije so namreč v celoti posodobili razsvetljavo, zgradili pločnik in preplastili cesto. Župan Janez Jazbec je ob tem obljubil, da bo tudi občina pomagala, da bodo čimprej dokončno razrešili še nekaj težav z odvodnjavanjem ter da bo vsaj do začetka šolskega leta urejen in označen tudi prehod čez konjiško obvoznico v smeri Blato. MBP Prijazna V Lambrechtovem domu v Slovenskih Konjicah so prejšnji četrtek v okviru Konjiškega tedna široko odprli svoja vrata vsem, ki so želeli bolje spoznati življenje v domu. Prisotne je pozdravila direktorica doma Valerija Lesjak, ki je še posebej poudarila, kako pomembno je, da je starost prijazna in ustvarjalna. Da v Lambrechtovem domu to niso le besede, je s pestrim programom potrdil najprej domski pevski zbor Beli cvet pod vodstvom Irene Golob, nato pa še dramska skupina pod vodstvom Darinke Štroma-jer, ki je predstavila pravljico Čudežno pletivo z večno aktualno vsebino. . Julij 2005 - starost Gostja popoldneva je bila Ivica Pučnik, ki je vse obiskovalce s citrami popeljala v svet glasbe, program pa je s teksti iz junijske številke Lambrechtovega glasu povezoval Cveto Štefanič. V prostorih delovne terapije sta biti ta dan ustvarjalni delavnici pod vodstvom Dragice Tomše in Karmen Ribič, v avli doma pa prodajna razstava ročnih del, ki so nastajala pri delovni terapiji. Za aranžmaje, ki si jih je še vedno moč ogledati v skupnih prostorih doma, je prav tako poskrbela Karmen Ribič, v jedilnici starega dela doma pa so se v sliki in besedi predstavile tudi ostale službe doma. KATJA PEM Ne je ne! Punkovske legende v KLjUBu - Ta vikend kar dva izjemna nastopa Skorajda neverjetno, a vendarle resnično: danes zvečer bodo v KLjUBu nastopili legendarni kanadski pankrokerji NoMeans-No. Praviloma se v Sloveniji ustavijo na vseh svojih turnejah, a tokratni nastop se bo zgodil le v Celju, Kar zna le še povečati vpliv in ugled našega KLj-UBa v očeh slovenske al-ter-scene. Prvo, kar neuki poslušalec pri njih opazi, je to, da sta šefa skupine, brata Rob in John Wright, stara že krepkih 60 let. Ter to, da njuna starost niti malo ne vpliva na njuno energičnost, hrupnost in kar še je teh reči. Ko pa enkrat preideš začudenje nad samo podobo in nastopom ter se posvetiš njihovi glas- bi, te čaka razodetje. Čisto tehnično gledano gre pri skupini za nemara najboljšo ritmično sekcijo, torej boben in bas, v rokenrol glasbi nasploh. Stalno se prepletajo elementi hardkora in jazza, punka in funka ter marsikatere čisto njune prvine. To širino denimo kažejo tudi njihove (sicer redke) priredbe, ki segajo od Milesa Davisa do skupine The Ramones. Drugi del razodetja, ki vas ob njih čaka, pa je tisti, ki ga dobite preko njihovih besedil. Ta spet nihajo od huronsko smešnih, do ciničnih in čisto paranoidnih, prežetih s freudovskim angstom. Od čiste lirike do družbeno-kritič-nih, angažiranih pesmi, pa spet straniščnega humorja, ali norčevanja iz, denimo, pohotnih starcev in kokain-skih odvisnikov. NoMeansNo pa so pred kratkim izdali tudi ploščo The people's Choice, ki je zbirka njihovih najbolj zaželenih komadov po izboru ljudstva. Tako si velja danes ob desetih zvečer obetati nepozabno doživetje. V nçdeljo bodo nastopili Argentinci Argies, prav tako pank veterani. Njihove glasbene korenine so pognale iz angleškega panka iz sedemdesetih, niso pa jih obšli niti ska, reagge ali rokenrol. Besedila so pankovska, torej angažirana, socialno naravnana, čedalje bolj pa raziskujejo tudi človekovo etiko. GREGOR STAMEJČIČ - GRIZLI Za velike in I male počitnice! > ({(•Ô80Ï75Ô) hfcW Informacije z izračuni na www.nkbm.si m "Kredit takoj" XxNova KBMdd Srebrni jubilej Savinjskega okteta V dvorani Doma II. slovenskega tabora v Žalcu je bil jubilejni koncert ob 25-letnici delovanja Savinjskega okteta, ki deluje v okviru KUD Žalec. Na koncertu so kot gostje sodelovali Šantjurski muzikantje, pevka Anja Ropotar in recitatorka Anka Krčmar, koncert pa sta povezovali Lidija Koceli in Jožica Ocvirk. Okteta je začel z delom leta 1976, pod vodstvom Florjana Lesjakapa je leta 1980 prerasel v Oktet Savinja. Leto zatem se je preimenoval v Savinjski oktet, ki je dvajset let prepeval pod umetniškim vodstvom Milana Lesjaka. S pesmijo je oktet polepšal mnoge priložnosti, številna srečanja, se predstavil poslušalcem doma in na tujem, dosegel uspehe na revijah in prejel številna priznanja. Danes v oktetu, ki ga umetniško vodi Zdenka Markovič, prepevajo Milan Pinter, Vencelj Ferant, Henrik Čuvan, Silvo Kolene, Janez Cokan, Karli Goznikar, Leon Metelan in Dušan Banko. TT Živahno v lapidariju Celjska izpostava Javnega sklada za kulturne dejavnosti je tudi letos pripravila dva projekta - gledališki in lutkovni seminar, s katerima bodo zvestim obiskovalcem krajšali poletne večere. Rezultat gledališkega seminarja je predstava Medeja, ki so jo v koprodukciji s KUD Zarja Trnovlje Celje premierno uprizorili v soboto v zunanjem lapidariju pokrajinskega muzeja. Grška mitološka zgodba Vodič po Poletju v Celju Pred včerajšnjim uradnim začetkom Poletja v Celju - knežjem mestu so v Zavodu za kulturne prireditve izdali zgibanko, v kateri so predstavljene vse prireditve, ki se bodo julija in avgusta vrstile druga za drugo. Zgibanka je vsebinsko razdeljena na sedem sklopov. Ob osrednjem programu, ki je pretežno glasbeno obarvan, so predstavljene tudi prireditve za otroke, med katerimi prevladujejo lutkovne predstave, nato so naštete razstave, ki na različnih lokacijah v Celju vabijo na ogled. Našteti so tudi »ostali dogodki v juliju in avgustu«, med katere sodijo Kulturne sobotnice, ki jih že od maja pripravlja celjska izpostava JSKD, ter Fit mediini Veronikini večeri. Pod posebnim poglavjem so zbrane delavnice za otroke in odrasle, posebno mesto v zgibanki pa so namenili organizatorjem letošnjih poletnih prireditev. Njena novost je ob prevodu v angleščino še sprehod po Celju, kjer odkrivajo »male skrivnosti velikih pomenov«. Gre za karto mesta, na kateri so ozna-čene nekatere točke, ki so tudi med Celjani redkeje opažene. Osem takšnih točk pripelje do prizorišča pri Vodnem stolpu, kjer se bo Likovne počitnice v Galeriji V Galeriji sodobne umetnosti Celje tudi v letos prirejajo počitniške likovne delavnice za osnovnošolce, pri čemer napovedujejo novost, to so tedenske delavnice. Začele se bodo v torek, nato pa jih bodo vse do konca julija vodile priznane celjske umetnice. Avgusta bodo otroci z razstavo svojih del pokazali, kako so preživljali počitniške do-poldneve. Skozi ves mesec, od torka do petka, se bodo ob dopold-nevih med 9. in 12. uro zvrstile štiri štiridnevne delavnice, ki bodo z različnimi programi mladim udeležencem omogočile, da se spoznajo z različnimi likovnimi tehnikami in načini likovnega izražanja. Prvi teden bodo otroci pod vqdstvom mentorice Maje Sajnkar iz žice, mavca in odpadnega materiala ustvarjali drevesa, figure, živali in z njimi opremili projekt Mesto, seznanili pa se bodo tudi s tehniko marmo-riranja papirja. Nato bo Bojana Križanec otroke seznanila s kolažnim stripom. Vsak tečajnik bo napisal kratek scenarij in nato kombiniral risbo, kolaž in slikanje ter s tem ustvaril kratek enostran- ski strip. Z Manjo Vadla bodo otroci ustvarili sliko velikega formata (150 x 10 m), ki bo zajemala različne, med seboj prepletajoče se slikarske in risarske tehnike. Na zadnji delavnici, ki jo bo vodila Andreja Džakušič, bodo mladi umetniki iz stiropora oblikovali posamezne stavbe - hiše, bloke, železniške in avtobusne postaje - iz česar bodo zgradili mesto. Mladi arhitekti - urbanisti bodo stavbe svojega mesta poslikali in jim dodali tudi ornamente. Vse delavnice bodo brezplačne, pri čemer bodo de-- Št. 48 -1 govori o Medeji in Jazonu, Pe-liasu, Kreontu, o ljubezni in sovraštvu, časti in pohlepu, sovraštvu in maščevanju in je zavita v tančico grških mitov in legend. V postavitvi in izvedbi gre za tipično ambientalno gledališče s poudarkom na gibu in ob glasbi Astorja Piaz-zolle. Igro, ki jo bodo ponovili še danes, jutri in v nedeljo ob 21. uri, je priredil in reži-ral Miha Alujevič. Projektna lutkovna skupina celjske izpostave JSKD Škratovo gledališče, ki jo v glavnem sestavljajo mentorji kulturne dejavnosti v celjskih šolah (Marijana Kolenko, Breda Stepan, Metka Manfreda, Anica Milanovič, Mateja To-dorovski, Nada Slana in Ciril Jagrič), pa pripravlja poletni lutkovni projekt Žogica No-gica, ki ga bodo prvič uprizorili 8. julija ob 18. uri pri Vodnem stolpu. Lutkovna predstava bo za potrebe osnovnih šol in vrtcev na programu tudi v naslednji sezoni, večkrat jo bodo predstavili tudi v otroškem oddelku bolnišnice ter lavničarji tudi material za us- se z")° Podstavili na medob-tvarjanje dobili v galeriji. ™čnem srečanJu lutkovmh ° ' skupin... BOJANA AVGUŠTINČIČ BOJANA AVGUŠTINČIČ zgodila večina letošnjih prireditev, kar je dobrodošlo predvsem za turiste, ki bodo poleti namenoma ali po naključju prišli v Celje. Zgibanka, ki je izšla v nakladi 10.000 izvodov, je na voljo v Turistično informativnem centru Celje in na nekaterih javnih mestih, med drugim jo bo mogoče dobiti tudi na celjski železniški postaji. BA Marko Požlep in njegovo mesto Junijski Media Fokus, ki ga pripravljajo v Galeriji sodobne umetnosti Celje, bo tokrat julija, in sicer nocoj ob 19. uri, prinaša pa projekcijo video del mladega celjskega likovnega ustvarjalca Marka Požlepa. Skupaj z Miho Pircem, soavtorjem video del, bo predstavil ciklus Mesta. Ta prinaša avtorjevo doživljanje mest skozi oko kamere, ki so nastali brez vnaprejšnjega scenarija, zgodbe. Kasneje je avtor posnetke uporabil kot »ready made«, ki jih je nadgradil, kot sam pravi, v »udobnosti domaČega kavča«. BA uIoLîr PE CELJE, Stanetova ulical3, tel.: 03/428 56 50 ponedeljek - četrtek OKULISTIČNI PREGLEDI Podjetje za proizvodnjo in trgovino z optičnimi pripomočki, d.o.o. OPTIKA 3301 PETROVČE, Leveč 38 _Telelon: 03/428 55 80, lax: 03/428 55 83 116 min , (War of the Worlds). ZF spektakel Režija: Steven Spielberg Igrajo: Tom Cruise, Justin Chatwin, Dakota Fanning. Tim Robbins, Miranda Otto. David Alan Basche 1W Prosti čas preživljajo tudi v fitnesu Medicinska soba za gojence v afektnem stanju. Za grajskimi zidovi se spletajo različne zgodbe Zunaj tehno in droga, notri... Asmir pri ustvarjanju pletenic piše terapevtski dogovor, s katerim začne že v matični skupini. »Drži, da fantje v zavod drogo prinašajo v anusih, vendar nadzor nad telesnimi odprtinami ni možen in ostane nam le večja doslednost pri pregledih in spremljanju njihovega vedenja,« razlaga Močivnik. Kljub vsemu pa v zadnjih dveh letih beležijo upad uporabe drog, zmanjšalo pa se je tudi število pozitivnih urinskih testov. »Letos je na metadonu le en fant v primerjavi z lanskim letom, ko je bilo teh kar pet,« še dodaja. Mladoletnikom skušajo kar najbolj kako- . Komu jo bo podaril, še ne ve. vostno zapolniti prosti čas, jim povečati odgovornost do samega sebe in svoja ravnanja. »Prihodnost je v njihovih rokah, mi jim pri tem le pomagamo in odpiramo nove poti.« Močivnik pravi, da povratništva skorajda ni, saj ponovni storitvi kaznivih dejanj sledi zapor. Približno dvajset odstotkov njihovih gojencev se ponovno znajde na starih poteh. Bivanje v zavodu traja od enega do treh let, najpogosteje pa mladoletniki v Radečah ostajajo od enega leta in pol do dveh let. MATEJA JAZBEC V prevzgojnem domu Profy je bil še novinec, ko si je sposodil knjigo Gimnazijec. Knjiga govori o fantu, ki je ubil svojega najboljšega prijatelja in prišel v Prevzgojni dom Radeče. Kot novinec je prišel v sprejemni oddelek in potem so ga dali v skupino z najhujšimi fanti v zavodu. Z njimi je imel ves čas probleme. Neke noči so se zbrali najstarejši fantje, ga pretepli in več tednov je ostal v bolnišnici. V knjigi se je zgodil tudi upor gojencev v jedilnici, ki so pretepli paznika in ostal je na vozičku. Profy pravi, da ni sedaj nič več tako, kot je bilo. Zadnji upor se je zgodil leta 1998. V Prevzgojnem domu Radeče so mladoletniki, ki jim je bil izrečen vzgojni ukrep oddaje v prevzgojni dom. Sprejemajo mlade od štirinajstega do dvaindvajsetega, izjemoma do triindvajsetega leta. Trenutno je najmlajši varovanec star šestnajst let in pol, najstarejši šteje dvaindvajset let. Sprejmejo lahko 68 mladoletnikov in trenutno je v Radečah 31 fantov in dve dekleti. Najpogostejši vzroki kaznivih dejanj so premoženjski delikti, ropi in tatvine, sledijo pa nasilje, ogrožanje varnosti in umori. Vse matične skupine imajo status pol odprtega oddelka in po uspešnem izpolnjevanju programa je vsak mladoletnik razporejen na oddelek brez drog z možnostjo kakovostnega preživljanja prostega časa in razvijanja odgovornosti za samega zase. Gojenec lahko napreduje na odprti Oddelek, kjer ima na voljo šolanje, izhode in prostost v smislu gibanja v okolici zavoda. Obstaja pa tudi posebna vzgojna skupina, kjer so nameščeni gojenci v posebnih okoliščinah, ko ne izvajajo predpisanega programa in pri tem ovirajo druge. Gre za intenziven in natančno določen program, ki ga lahko zapustijo po sedmih tednih, od koder se vrnejo v matično skupino. Njihovo življenje v zavodu »Bil sem že na odprtem oddelku, pa sem zaradi alkohola padel nazaj na zaprtega. Upam, da bom čez sedem mesecev odšel od tukaj,« nam je dejal Mitja, »odšel bom v šolo in si poiskal službo... ja, rad bi bil igralec.« Adimir dodaja: »Na odprtem oddelku je vse bolj free. Čez dan imamo ful aktivnosti, in prav je, saj bi pozabim« - Potrebno ne delavnice gojenci zelo radi prihajajo in nekateri ostajajo po več ur. Imajo pa varovanci možnost sodelovanja tudi v športnih dejavnostih in »veliko je tistih, ki ustvarjalnost združujejo s športom,« zaključuje. V zavodu je gojencem na voljo veliko aktivnosti - ustvarjanje v terapevtski delavnici, delo na Vrtu in urejanje okolice, dramsko gibalna dejavnost, športne aktivnosti, kuharske delavnice, pohodništvo, naravoslovna pro-stočasna dejavnost," novinarski klub, izleti in glasbene delavnice. Droga v »riti« Admir bo letos dopolnil osemnajst let in je v zavodu že dve leti. »Najrajši ustvarjam, ker me mori, če nič ne delam,« pravi. »Ko sem prišel v zavod, so mi najprej pokazali delavnice in od vseh najraje delam v lesarski. Rad delam omare, stole, okna in postelje. Veliko hodim tudi v fit-nes, da bom imel mišice, ne dovolijo pa mi iti na bazen ali v park, ker pogosto bežim iz zavoda. Enkrat sem kolegom plačal 50 tisoč tolaijev, da so mi prežagali rešetke, zbežal pa sem tudi iz delavnice, kjer delam. Največ časa sem zunaj preživel mesec in deset dni. Veseli me droga in tehno zabave, ne maram pa alkohola... Ko bom prišel ven, bom nadoknadil vsa tri leta tukaj... Zunaj šopata tehno in droga, tukaj pa se nič ne dogaja.« Droga v zavodu je velik problem. »Ko gremo na izhode, noter vedno prinesemo tudi drogo,« pravi Admir. »Drogo si med sabo rihtamo in Če ne gre drugače, si jo vtaknemo v rit, da je pazniki ne morejo odkriti. Nič nam ne morejo, ker nimajo pravice gledati v naše organe,« zatrjuje. »Sem ne bom prišel nikoli več, raje grem v grob.« Admir upa, da bo lahko kmalu zapustil prevzgojni dom, čeprav ve, da ne bo šlo zlahka in priznava, da je zelo konfliktna oseba. Odpiranje novih poti Ladislav Močivnik, direktor prevzgojnega doma Radeče, priznava, da ima skoraj dve tretjini gojencev težave z drogo in pogostokrat so kazniva dejanja posledica uživanja drog, zato temu posvečajo še posebno pozornost. »Filozofiji življenja brez drog sledi celotni zavod,« pravi. V ta namen imajo oddelek brez drog in vsak gojenec s prihodom v zavod pod- V Radečah - »Delam, da je vzpodbujanje drugače samo razmišljal, kako pobegniti na svobodo ... Tukaj sem že dve leti in bom še dva ali tri mesece. Privadil sem se, star sem enaindvajset let in folku svetujem, da se v lajfu potrudijo, da ne bodo prišli sem noter. Ko bom prišel ven, grem delat« Asmirja smo srečali v delavnici interesnih in terapevtskih dejavnosti. »Delam pletenico in barvam kozarce. Vse, kar ustvarimo tukaj, lahko podarimo staršem, sorodnikom ali puncam. Ne vem še, komu bom kaj dal... V delavnici "preživim urico ali dve, ampak jaz ne morem funkcionirat v skupini in so me zato dali v posebno vzgojno skupino.« V PVS-ju so mladoletniki, ki intenzivno kršijo hišni red. Ne sodelujejo, so nevarni sebi in drugim. V afektnem stanju jih zato nameščajo tudi v tako imenovano medicinsko sobo, ki spominja na samico. Je izolirana in nadzorovana z video nadzorom. Gojenec lahko v njej preživi največ dvanajst ur, medtem pa niu je na voljo zdravniška pomoč in morebitni pogovori s paznikom. Asmir je tukaj že leto in štirinajst dni in »če bo vse po sreči, bom marca prihodnje leto šel ven. Če se bo kaj zalomilo, bom tukaj moral ostati še tri leta ...« Z veseljem pove, da si bo zunaj najprej poiskal službo, si ustvaril družino in potem živel, kot živijo drugi. I.iljana Žirož, diplomirana socialna delavka, pravi, da se velikokrat stvari zataknejo zaradi njihovega razmišljanja. »Pogostokrat menijo, da določenega izdelka ne znajo in ne zmorejo ustvariti. Takrat jim je treba priskočiti na pomoč, jim povedati in pokazati, da to zmorejo in znajo, ter da jim bo uspelo.« V ustvaijal- Liljana Žirož, diplomirana socialna delav^ ka: «Ko se zalomi, potrebujejo vzpodbudo.« Š,.«.,.i-ij20.5 -TOČ DOBRO ZAME PRIPRAVLJENO ZA VAS! Kruh Vsakdanji laški hleb ...... - .......... postrežno, *; ^V.rC^^g^ Klasje, ■ "L« k 1k3 BBEB® Sir Gauda •gg^"*" postrežno, ^SmL 1 k9 Kuhan pršut I postrežno, I 1 k9 Svinjsko pleče brez kosti, postrežno, Farme Ihan, «^ÊS 1 kg Orada II sveže, postrežno, 1 kg ^^ Pečena svinjska krača prednja, 1 kg Drobneta odpustili, podpisali s Stajićem Celjski nogometaši bodo jutri gostili zagrebški Dinamo Vodstvo nogometnega kluba CMC Publikum in napadalec Oskar Drobne sta sporazumno prekinila pogodbo, ki je bila sklenjena do konca avgusta. Sporazumna prekinitev sicer začne veljati od 15. julija dalje, vendar sta se klub in igralec dogovorila, da je Drobne prost takoj. To je že drugi Štorovčan, ki mora zapustiti klub, ob Aleksandru Šeligi, medtem ko so tretjega prav tako premalo cenili, a ga, Marka Križnika, šele ob glasnem posredovanju trenerja obdržali v klubu. Zgolj za eno sezono, pa čeprav je v zadnjem letu odigral bolj zrelo od vseh svojih nz 49.900 ELAFUSKI OTOK V HOTEL SIPAN 9.7. letalo,7«p0l 59.900 59.900 HOTEL MARCO ROLO" akcija 7=6 9.7. 7»all inclusive 66.500 HOTEL PARK * 7*P0LNI PENZION ZA CENO 7 X POLPENZION dober dan turizem.ci.o.o. 24.7.-21.8. CELJE, tel.: 42 60 100 mmmm «fcffctffc odprto9.00-19.00 *)#.(||1|| šempeter 03 70 31 960 . .,.:: . i vrhn1ka01 7506170 Turistični vodnik od Rinke do Sotle Savinjska regija se bo po zaslugi Fit medie tuji in domači javnosti odslej lahko predstavljala z novim izpopolnjenim turističnim vodnikom, bogatim s slikovnim materialom in preglednimi informacijami o turistični ponudbi. Fit media, ki že več let pripravlja promocijska orodja za integralno trženje turističnih produktov, je v torek na novinarski konferenci predstavila turistični vodnik Od Rinke do Sotle, tokrat s sloganom Savinjska regija po- življa - rekreacija in šport. Že lani so v sodelovanju z občinami in izvajalci turističnih storitev v Savinjski regiji izdali turistični vodnik po etnoloških in kulturnih zanimivostih, za katerega je po besedah prokurista Jožeta Volfanda vladalo tolikšno povpraševanje, da je doživel že prvi ponatis. »Letos so bile k sodelovanju povabljene vse občine iz regije, odzvalo se jih je 26, iz ostalih pa se prav tako pojavljajo posamezni zainteresiram ponudniki. Naklada je tokrat okoli 10.000 izvodov, od tega bo velika večina namenjena sodelujočim v projektu, torej za brezplačno distribucijo, ostalo gre v prosto prodajo. Namen novega turističnega vodnika je sistematizacija ponudbe v Savinjski regiji z namenom, da to postane prepoznavna turistična destina-cija,« je povedal Volfand o približno 3,5 milijonov tolarjev vrednem projektu. »Fit media ima na področju turizma že večletne izkušnje, v regiji pa se še vedno srečujemo z velikimi potrebami po integraciji, močnejši povezavi turističnih delavcev in ponudnikov, kar je predpogoj enotno predstavitev. Pogosto nití sami ne vemo, kaj vse regija ponuja, naš namen pa je združiti bogato ponudbo zdravilišč, šport-no-rekreacijskih objektov in os-. talihturističnihmožnosti, vključiti občine in vse to predstavljati kot enotno, prepoznavno znamko v okviru Savinjske regije,« pravi Vanesa Čanji, direktorica Fit medie. Novi vodnik je dvojezičen, poskušali pa ga bodo predstaviti tudi v tujini, izvode bodo dobile ambasade, turistična predstavništva in letalske družbe, primeren je tudi kot darilo tujim poslovnim partnerjem. »Pri projektu nas je podprla Slovenska turistična organizacija, poleg občin sta sodelovala tudi krajinska parka Logarska dolina in Golte, v vodniku se predstavljajo Združenje slovenskih turističnih kmetij, regijska zdravilišča, hoteli, Zveza ribiških družin ter Savinjski meddraš-tveni odbor planinskih društev,« je naštela vodja projekta, Cveta Gorehšek. Jeseni bodo pod naslovom Od Rinke do Sotle izdali novo fotomonografijo. POLONA MASTNAK rarerrpcTT »' Til i'11 I Aider's Gosposka ulica 7,3000 Celje tel.: 03 490 03 36 www.zniders.com počitnice v Tuniziji - Djerba - SUPER CENE Vrhunski hoteli 3*, polpenzion, 7 dni, julija, avgusta in septembra že od 69.900 sit dalje/osebo 4*, polpenzion, 7 dni, julija, avgusta in septembra že od 99.900 sit dalje/osebo 5*, polpenzion, 7 dni, julija, avgusta in septembra že od 109.900 sit dalje/osebo Možnost plačila tudi na kredit do 3 let. _ Izkoristite edinstveno priložnost in nas pokličite. JA- LLORET DE MAR, 1. 7., HOTEL JOCKER*/* * POU3., 32.9C PO LP.. 43.900.8.7., HOTEL JOCKER*/* *POlP„ 39.900. JOCKER **• + PREVOZ, OTROCI do 13. leta v nekaterih hotelih BREZPLAČNO! . A; moinost krajših počitnic vso sezono! Pred odhodom v tujino Nikamor brez zdravstvenega zavarovanja - Po Evropi z evropsko zdravstveno kartico Pred nesrečo in boleznijo nikoli nismo povsem varni, zato je edino pametno, da pred odhodom v tujino poskrbimo za ustrezno zdravstveno zavarovanje. Kakšno, je odvisno od tega, kam potujemo. Vsi, ki smo obvezno zdravstveno zavarovani v Republiki Sloveniji, imamo v času začasnega bivanja v drugih državah članicah Evropske unije in Evropskega gospodarskega prostora ter v državah, s katerimi ima Slovenija sklenjen meddržavni sporazum o socialni varnosti, zagotovljene pravice do nujnih oziroma potrebnih zdravstvenih storitev, in sicer pri zdravnikih ali zdravstvenih ustanovah, ki so del javne, državne zdravstvene mreže. O tem, kaj je nujno in kaj potrebno, odloča v praksi zdravnik, pri katerem iščemo pomoč, kar je lahko eden izmed razlogov za nesporazume. Še bolj se zna zaplesti, če iščemo pomoč pri zasebnih zdravnikih ali privatnih klinikah, ki nimajo pogodbe s tujim nosilcem zavarovanja. Pri njih bomo morali stroške poravnati sami in po vrnitvi uveljavljati povračilo teh stroškov na pristojni območni enoti ali izpostavi zavoda. Za povračilo je potrebno predložiti medicinsko dokumentacijo (tudi recepte za zdravila) in originalne račune, na podlagi katerih se po postopku, ki je določen z evropskim pravnim redom oziroma z meddržavnim sporazumom (konvencijo), v upravičenem primeru opravi povračilo stroškov v višini, kot to prizna tuj nosilec zavarovanja v kraju, kjer so bile storitve opravljene. Tudi za storitve v ostalih državah sveta upoštevajo le originalne račune, hkrati pa s pomočjo medicinske dokumentacije preverjajo tudi nujnost posegov oziroma storitev. Zavod povrne stroške v višini povprečne cene storitev v Sloveniji. Za te države je pametno, da sklenete dodatno komercialno zavarovanje z medicinsko asistenco v tujini. Tako se izognete neposrednim plačilom, zagotovljene pa imate tudi dodatne ugodnosti, kakršen je na primer prevoz z rešilnim vozilom. Sicer pa med začasnim bivanjem v drugih državah Članicah Evropske unije in Evropskega gospodarskega prostora (Islandija, Liechen-stein in Norveška) potrebujete evropsko kartico zdravstvenega zavarovanja. Naročite jo lahko preko samopostrežnih terminalov ali preko interne-ta na naslovu http:// www.zzzs.si, pa tudi na 55 lokacijah območnih enot in izpostav zavoda po vsej državi. Kartico boste dobili brezplačno po pošti v treh dneh po naročilu. Evropsko kartico izdajo praviloma za obdobje 3 mesecev. Na Hrvaškem lahko uveljavite pravico do nujnega zdravljenja in nujne medicinske pomoči prav tako na podlagi evropske kartice zdravstvenega zavarovanja. Poleg nje morate obvezno predložiti tudi spremni dopis z izpisom osebnih podatkov. Dopis vam pošlje zavod po pošti skupaj z naročenimi evropskimi karticami (naredite si fotokopije!) Slovenija ima sklenjen meddržavni sporazum (konvencijo) tudi z Makedonijo in Romunijo. Pri zdravnikih in zdravstvenih ustanovah, ki so del javne, državne zdravstvene službe, potrebujete konven-cijsko potrdilo. Naročite ga enako kot evropsko kartico. Potrdilo je potrebno pred uveljavljanjem nujnih zdravstvenih storitev predhodno predložiti tujemu nosilcu zavarovanja (zavarovalnica, urad). V Bolgariji lahko uveljavljate pravica do nujnega zdravljenja in nujne medicinske pomoči pri zdravnikih in zdravstvenih ustanovah, ki so del javne, državne zdravstvene mreže, na podlagi potnega lista in veljavne slovenske kartice zdravstvenega zavarovanja. m IzLEXrtlklWA TUBJôTkÏNA AÇkNCUA samo 9.500 SIT/osebo, pc - ugodneak poglej in odpotuj! 19.470 MAKARSKA RIVIERA PARIZ in DISNEYLAND 5-dnevni avtobusni izlet, slovensko vodenje Sonřkov klub v PORTOROŽU 3* Lucija, bogata animacija, brezplačno za otrokà do 12 let 46.900 Sončkov klub na MURTERJU TURČIJA, Antalija 3* Borovnik, Izposoja koles, 3* Artemis Prints ' do 12 let brezplačno za otroka do 12 let brezplačno partir 16.7.-20.8,OD/POL 51.990 2.7.-16.777D/POL 55.900 10.7./7D/AI 104.900 Sončkov klub na CRESU GRČIJA, Rodos ŠPANIJA, Mallorca 2* dep. Kimen. pestra ponudba 2* Als, letalo iz U. brezplačno 3* Venecia, letalo iz Ljubljane, izletov, otrok do 12 let brezplačno parkiranje (14D samo 124.900) brezplačno parkiranje 55.900 «.a,*»»«! 99.900 »i«i»»0L .d 113.300 «SSHKF SONČEK TU I potovalni canter Celje, Stanetova 20 • 03/425 46 40 ■\Jm n TEDNU ERETE 23 TEDENSKI SPORED RADIA CELJE 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Narodno-zabavna melodija tedna, 5.50 Poročilo AMZS, 6.00 Poročilo OKC, 6.45 Horoskop, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 7.45 Tečajnica, 8.00 Poročila, 8 45 Jack pot, 9.15 Ritmi 70 tih, 10.00 Novice, 10.15 Ritmi 80 tih, 11.00 Podoba dnevâ, 11.15 Ritmi 90 tih, 12.00 Novice, 12.15 Aktualni ritmi, 13.00 Ponovitev oddaje Odmev -Zadnja faza obnove Mariborske ceste, 14.00 Regijske novice, 14.30 izbiramo melodijo popoldneva, 15.00 Šport danes, 15:10 Jack pot, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Jack pot, 18.00 Glasbeni kviz z Majo Gorjup, 19.00 Novice, 19.15 Hit lista Radia Celje, 23.15 Oddaja Živimo lepo s Sašo Einsidler, 24.00 SNOP - skupni nočni program lokalnih in regionalnih radijskih postaj Slovenije (Radio Univox) 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Narodno-zabavna melodija tedna, 5.50 Poročilo AMZS, 6.00 Poročilo OKC, 6.45 Horo- -skop, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.45 Jack pot, 9.15 Luč sveti v temi, 10,00 Novice, 10.10 Znanci pred mikrofonom - Pilot Leon Bauer, 11.00 Podoba dneva, 11.05 Domačih 5, 12.00 Novice, 12.10 Pesem slovenske dežele, 13.00 Čestitke in pozdravi, 20.00 Ponovitev oddaje Znanci pred mikrofonom - Pilot Leon Bauer, 24.00 SNOP - skupni nočni program lokalnih in regionalnih radijskih postaj Slovenije (Radio Odmev Cerkno) PONEDELJEK, a. julij 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Narodno-zabavna melodija tedna, 5.50 Poročilo AMZS, 6.00 Poročilo OKC, 6.45 Horoskop, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 7.45 Tečajnica, 8.00 Poročila, 8.25 Poročilo PU Celje, 8.45 Jack pot, 10.00 Novice, 10.15 Ponedeljkovo športno dopoldne, 11.00 Podoba dneva, 12 00 Novice, 12.15 Predstavitev skladb Bingo jacka, 13.00 Poudarjeno, 14.00 Regijske novice, 15.00 šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 16.20 Bingo jack- izbiramo skladbi tedna, 15*00 Kronika, 17:45 Jack pot, 18.00;Radi ste jih poslušali, 19.00 Novice, 19,15 Vrtiljakpolk in valčkov, 24.00 SNOP - skupni nočni program lokalnih in regionalnih radijskih postaj Slovenije (Radio Odmev Cerkno) 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Narodno-zabavna melodija tedna, 5.50 Poročilo AMZS, 6.00 Poročilo OKC, 6.45 Horoskop, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 7.45 Tečajnica, 8.00 Poročila, 8.25 Poročilo PU Celje, 8.45 Jack pot, 10.00 Novice, 10.15 Stop! Radio Celje za vami pelje, 11.00 Podoba dneva, 11.15 Stop! Radio Celje za vami pelje, 12.00 Novice, 12.15 Male živali, velike ljubezni, 13.10 Faraonova ruleta, 14.00 Regijske novice, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 16.20 V stiku, 17.00 Kronika, 17.45 Jackpot, 18.00 Kviz-Ni vse zafrkancija, je še znanje, 19.00 Novice, 19.15 Radio Balkan, 21.00 Saute surmadi, 24.00 SNOP - skupni nočni program lokalnih in regionalnih radijskih postaj Slovenije (Radio Celje) 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Narodno-zabavna melodija tedna, 5.50 Poročilo AMZS, 6.00 Poročilo OKC, 6.45 Horoskop, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 7.45 Tečajnica, 8.00 Poročila, 8.25 Poročilo PU Celje, 8.45 Jack pot, 10.00 Novice, 11.00 Podoba dneva, 12.00 Novice, 13.20 Mali O - pošta, 13.30 Mali O - klici, 14.00 Regijske novice, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in Odmevi RaSlo, 16.20 Filmsko platno, 17.00 Kronika, 17.45 Jack pot, 18.001'op čvek - Panda, 19.00 Novice, 19.30 Dobra Godba, 24.00 SNOP - skupni nočni program lokalnih in regionalnih radijskih postaj Slovenije (Radio Celje) 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Narodno-zabavna melodija tedna, 5.50 Poročilo AMZS, 6.00 Poročilo OKC, 6.45 Horoskop, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 7.45 Tečajnica, 8.00 Poročila, 8.25 Poročilo PU Celje, 8.45 Jack pot, 9.15 Poletna potepanja, 10.00 Novice, 11.00 Podoba dneva, 12.00 Novice, 12.15 Odmev, 14.00 Regijske novice, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 18.00 Klonirano servirano, 18.30 Na kvadrat, 17.45 Jack pot, 19.00 Novice, 19.15 Poglejte v zvezde - z Gordano in Dolores, 20.00 M.I.C. Club, 21.30 White Label, 24.00 SNOP - skupni nočni program lokalnih in regionalnih radijskih postaj Slovenije (Radio Sora) 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Narodno-zabavna melodija tedna, 5.50 Poročilo AMZS, 6.00 Poročilo OKC, 6.45 Horoskop, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 7.45 Tečajnica, 8.00 Poročila, 8.25 Poročilo PU Celje, 8.45 Jack pot, 9.15 Do opoldneva po Slovensko, 9.30 Halo, Terme Olimia, 9.40 Halo, Zdravilišče Dobrna, 10.00 Novice, 11.00 Podoba dneva, 12.00 Novice, 12.15 Od petka do petka, 13.40 Halo, Zdravilišče Laško, 14.00 Regijske novice, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Jack pot, 18.00 20 vročih Radia Celje, 19.00 Novice, 19.30 Študentski servis, 24.00 SNOP - skupni nočni program lokalnih in regionalnih radijskih postaj Slovenije (Radio Sora) Skratka imamo »poln kufer«! Na pomoč! V teh dnem nam še vedno od jutra do večera nagaja škratek Radia Celje. Njegovo nagajanje nam že para živce, zato vas prosimo za pomoč. Še več, nagradili vas bomo za to! Če na našem oglasnem oddelku prevzamete škrata, ga odpeljete s seboj na dopust ter nam pošljete sliko v dokaz, da je bil res na počitnicah, boste dobili nagrado Radia Celje, če pa bo vaša fotografija izbrana za najbolj izvirno, vas bomo skupaj z njim mi poslali na sanjsko potovanje. Poslušajte Radio Celje, da boste vedeli, kdaj boste lahko prišli ponj. Število škratov je namreč omejeno! Vse fotografije bomo objavili na spletni strani www.radiocelje.com. Ugotovite in nagrada Radia Celje bo vaša! Fantek na sliki je sodelavec Radia Celje. Njegova mamica mu še danes, ko je že sam ata, večkrat pripoveduje o tem, da je bil velik ljubitelj čokolade. Njegove oboževalke to vedo in mu takrat, ko je na programu, večkrat prinesejo kakšno čokoladico, takrat, ko vedo, da je dolgo na programu, pa dobi tudi kakšno pico. Kdo jè torej na sliki? Morda vam bo v pomoč tudi spletna stran www.radiocelje.com, kjer je predstavljena ekipa Radia Celje. Pošljite odgovore na Radio Celje, Prešernova 19, 3000 Celje, s pripisom Malček je ... Med pravilnimi odgovori bomo izžrebali dobit- NE PRESLISITE NA RADIU CELJE radiocelje ■H Ihpf> www.radiocelje.com nika nagradnega paketa Radia Celje. Prihodnji teden pa v Novem tedniku že nova fotografija iz naših otroških let. Poljapke in Maja skupaj, a narazen Naš Branko Ogrizek, ki ga v uredništvu Radia Celje kličemo kar Poljapke, je imel pred nekaj dnevi rojstni dan. Ni si vzel dopusta, ampak se je odločil, da bo praznoval kar s tistimi, ki ga v zadnjem času najbolj obkrožamo. Ker je naš tonski tehnik vedno dobre volje, smo ga razveselili z rožico, urednica Novega tednika Tatjana Cvirn in novinarka Saška Teržan pa Sta mu celo zapeli Vse najboljše. V programu Radia Celje pa nismo vse najboljše zaželeli le Branku, temveč tudi voditeljici Maji Gorjup. Čeprav imata rojstni dan na isti dan, sta pripravila vsak svoj žur. 20 VROČIH RADIA CELJE TUJA LESTVI CA 1. DONT PHUNK WITH MY HEART-BLACK EYED PEAS (6) 2. WE BELONG TOGETHER- MARIAH CAREY (2) 3. HOLLABACKGIRL-STEFANIGWEN (5) i. BENDANDBREAK-KEANE (2) 5. SIGNS-SNOOPD0GGFEAT. JUSTIN T1MBERLAKE (7) B. HAVENT FOUND - MICHEL PRAS ' FEAT. SHARU MaQUEEN (3) 7. NICE-DURANDURAN (1) B. DONTCHA WANNA RIDE - JOSS STONE (3) 9. BEST0FY0U-F00RGHTERS (1) 10. SPEED OF SOUND - C0LDPIAY (4) DOMAĆA LESTVICA 1. GIV Ml MANI (REMIX)-MAGNIF1C0(4) 2. KADAR SVA SAMA - OUVUA (5) 3. SONČEN DAN-ALENKA GODEC (7) 4. VSAK SIŽEU- VLADO KRESUN (5) 5. JOJ LOUTA• 6 PACK ČUKUR FEAT. JANPLESTENJAK (4) 6. KEREHUDEBEJBE-NUDE . (1) 7. ZRCAU ODSEV-lARAB (1) 8. ZDAJ SEM nj-WELLBL0TT (2) 9. OGENJ-ANAVRIN (2) 10. MAKALONCA-ALEKSANDERMEŽEK (3) PREDLOGA ZA TUJO LESTVICO: GHETTO GOSPEL- 2PAC FEAT. ELTON JOHN SHOT YOU DOWN - AUDIO BULLYS FEAT. NANCY SINATRA PREDLOGA ZA DOMAČO LESTVICO: SNEGULJČICA-NIKOLQVSKI VZEMI ME ZDAJ - KARMEN STAVK Miša Urbane, Preloge 104b, Šmarje Kari Stropnik, gubljanska 97c. Celje Nagrajenca dvigneta kaseto, ki jo podarja ZKPRTVS, na oglasnem oddelku Radia Celje Lestvico 20 vročih lahko poslušate vsak petek ob 20. uri. VRTILJAK POLK I! VALČKOV CELJSKIH 5 plus 1. ČESTITKA OB POROKI -ŠMARSKI MUZIKANTI 2. SRCE itE HOTELO DRUGEGA - torek, 5. julija, ob 10.15 in 11.15: STOP! RADIO CELJE ZA VAMI PELJE! Na Radiu Celje smo v poletnem času pripravili kar nekaj osvežitev, med katerimi je tudi prenovljena podoba naših informativnih oddaj. Osvežili in prenovili smo tudi nekaj oddaj, nekaj jih je odšlo na zaslužene počitnice, . nekatere pa so novost na frekvencah 90.6; 95.1; 95.9 in 100.3. Med novostmi je tudi akcija Stop! Radio Celje za vami pelje! Če po avtoradiu slišite opis svojega avtomobila, to pomeni, da ste dobitnik poletne osvežitve Novega tednika in Radia Celje, hkrati pa boste v bobnu za veliko glavno nagrado. Radijska patrulja vam bo sledila, zato se takoj, ko sedete v avto, prepričajte, da ste radio naravnali na prave frekvence, da boste zagotovo slišali opis svojega avtomobila in dobili nagrado. Varno in previdno ustavite na prvem postajališču! Prvič vas bomo presenetili v torek med 10. in 11. uro ter med 11. in 12. uro, če bomo med svojo vožnjo opazili tudi kakšno policijsko ali radarsko kontrolo, pa bomo to seveda takoj sporočili. Naš prometni telefon 031-609-609. 3. TAM SO ŠE PRAVLJICE -MLADI UPI 4. OMERMANSKA-ZREŠKAP0MLAD 5. RADSEMVESa- ANS. BRANETA KlAVŽARJA Predlog za lestvico: SLOVENIJA, MOJADEŽEIA-VITEZI CELJSKI SLOVENSKIH 5 plus 1. P0BARVA1A SVA LISTE - ANS! T0NÛA VERDERBERJA (6) 2. NOČEM BITI VEČ POET r ANS. PETRA FINKA (5) 3. WPNSKA- ANÓ UR'CO AL PEJ DVEJ (2) 4. GLASVEST1-RUBIN (1) 5. OJ, KOUNE - JUROVSKI GADI (3) ZLATA MIS'SAR ANS. Nagrajenca: Dragica Kotnik, Prvomajska 36, Celje Iztok Belej, Zibiška vas. Pristava sreda, 6. julij, ob 18.00: pop cvek D.O.N.S. S PANDO V oddaji Pop čvek na Radiu Celje bomo gostili skupino Panda, ki bo predstavila novi album D.O.N.S.. Prvi singl z novega albuma je Ptice na jug, ki simbolizira Pandino vrnitev v tople kraje slovenske avtorske glasbe. S skupino se bo pogovarjala Maja Gorjup, na čvek pa ste vabljeni tudi poslušalci Radia Celje. oglasnem oddelku Radia Celje Lestvico Celjskih 5 lahko poslušatevsak ponedeljek ob 22.15 uri, lestvico Slovenskih 5 pa ob 23.15 uri. Za predloge z obeh lestvic lahko "ť Jeseni alfa romeo 159 _ MERILiC PRETOKA ZRAKA VW, AUDI, SKODA-1,9 TIH........ 19.800 SIT iVTODHI HC6HIMÍH • c : lATAtnATORUNIVERZALNI že od 22.200 naprej Italijanska Alfa Romeo je že dolgo pri Fiatu, ki mu ne gre dobro, prav Alfa Romeo pa po splošnem prepričanju predstavlja njegov najbolj zdrav del. Alfa Romeo je letos spomladi na ženevskem avtomobilskem salonu prvič postavila na ogled alfo 159, štiri-vratno limuzino, s katero zamenjujejo alfo 156. Novi avtomobil hiše iz italijanskega Areseja je dolg 466 centimetrov, kar je celo 22 centimetrov več kot meri v dolžino alfa 156. Zunanja podoba je delo slovitega italijanskega oblikovalca pločevine Gior-getta Giugiara, sodeloval je tudi hišni oblikovalski studio. Alfa 159 ostaja klasična štirivratna limuzina, vsaj za sedaj pa pri tovarni nič ne govorijo o karavanski izvedenki, ki jo običajno imenujejo sportwagon. Pri Alfa Romeo uvrščajo alfo 159 ob bok au-diju A4, mercedesu C razreda in podobni konkurenci, zato tudi pravijo, da je izdelava novinca na bistveno višji ravni kot prej. Alfa 159 bo na voljo v devetih barvah zunanjosti, s tremi paketi opreme ter šestimi motoiji. Ponudba bencinskih \J Mariborska 86, Celjt tel.: (O3)*428-62-70 www.avtodeliregnemer.si IAM0A SONDE KOMPRESORJI KLIME TURBO KOMPRESORJI SERVO VOLANSKE ČRPALKE IZPUŠNI SISTEMI DO 31.8.2005 AVTODELI 159 lahko v Sloveniji pričakujemo jeseni. agregatov se začenja ž 1,9-li-trskim motorjem (160 KM), sledi 2,2-litrski (185 KM), na vrhu je 3,2-litrski motor, ki razvije 260 KM. Brez dizelskih motorjev seveda ne gre. Na voljo so trije, in sicer 1,9 JTD v dveh variantah (120 in 150 KM) ter 2,4 JTD, ki premore 200 KM. Pri Alfi so znova obudili k življenju štiriko- lesni pogon, označen s črko Q. Pravijo, da ta pogon spada k vsem variantam, ki jih poganja motor z več kot 200 KM. Osnova je Torsenov diferencial C, ki v najboljšem primeru deli moč med prednji in zadnji kolesni par v razmerju 43 : 57. Pri Alfa Romeo niso posebej zgovorni o tem, koliko vozil naj bi izdelali v le- Dobra prodaja maseratijev Italijanski Maserati je bil dolga leta tik pred tem, da ga zaprejo. Ko je leta 1997 postal sestavni del konkurenčnega Ferrafija, s tem pa vse skupine Fiat, se je obrnilo na bolje. Tako so te dni izdelali dvajsettisočega maseratija (šteto od leta 1997), in sicer je bil to quattroporte, ki so ga prodali v ZDA. Nasploh je prav ameriški trg za Maserati daleč najpomembnejši, saj tam prodajo kar 30 odstotkov avtomobilov. Lani so prodali 4.600 vozil, kar je bilo za 60 odstotkov več kot leto prej, od tega je bilo 1.900 quattroportejev. Tovarni gre dobro tudi na Japonskem, v nekaterih azijskih državah in celo v Južni Ameriki. HITRO NAROČITE Dvakrat na teden, ob torkih in petkih, zanimivo branje o življenju in delu na območju 32 občin na Celjskem. Poštna dostava na dom. V prosti prodaji stane torkova izdaja Novega tednika 150 tolaijev, petkova pa 300 tolarjev. Naročniki plačajo za obe izdaji mesečno 1.700 tolaijev, kar pomeni, da prihranijo, v povprečju namreč izide devet številk na mesec. Naročniki brezplačno prejemajo še vse posebne izdaje Novega tednika. Naročniki imajo tudi pravico do treh brezplačnih malih oglasov in do ene čestitke na Radiu Celje. POZOR, tudi letnik 2005 s prilogo TV-OKNO! Vsak petek 48 barvnih strani televizijskega sp zanimivosti iz sveta glasbe in zabave. Ime in priimek: Prešernova 19 3000 Celje NAROCILNICA Kraj: Nepreklicno naročam Novi tednik za najmanj 6 mesecev podpis; tu dni, vendar pa jih bodo več kot so naredili alf 156. K nam po napovedih avto pripelje oktobra, morda kakšen mesec kasneje, in tedaj bodo znane tudi natančne cene. V Italiji bo prodaja alfe 159 stekla že čez kakšen mesec in tam bo najcenejša izvedenka stala približno 28 tisoč evrov. Leta 2006 dacia logan karavan Sredi junija se bo v Nemčiji začela prodaja dacie logan, ki gre pri nas dobro v promet. V tovarni pa že pripravljajo karavansko izvedenko tega vozila, ki naj bi na trge pripeljala leta 2006. Kot napovedujejo, bo avto poganjal 1,5-litrski dizelski motor s 65 KM in domnevati je, da bo zanimanje zanj predvsem na nekaj manj razvitih trgih precejšnje. Znane so tudi cene za peugeot 1007 - za vozilo bo treba odšteti od najmanj 2,89 do največ 3,89 milijona tolarjev. Prihaja peugeot 1007 Francoski Peugeot v zadnjih letih dokazuje oblikovno in delno tudi tehnološko izjemnost. Vsekakor je peugeot 1007 posebnež, saj so v 373 centimetrov dolgo vozilo, ki je zelo primerno za mestno gnečo, vgradili drsna vrata na vsaki strani. To je novost - drsna vrata vgrajujejo sicer tudi v kombije, toda to niso zelo primer- JADRALNO DRUŠTVO WILD WIND ORGANIZIRA SOLO TEČAJ Tečaj bo potekal na Slivniškem in Šmartinskem jezeru. Po končani šoli jadranja se lahko pridružite našim tekmovalnim ekipam. ODGOVORNI ORGANIZATOR: - hA INFORMACIJE: Jadralno društvo Wild Wind IX) GSM: 041 72 72 67 137, Šmarje pri Jelšah \U E-mail: wild.wind@email.si MEDIJSKI POKROVITELJ: NOVI TEDNIK - RADIO CELJE ni avtomobili za prenapolnjena mesta. Peugeot 1007 je oblikoval sloviti Piňinfarina, vozilo pa odlikuje strmo odrezan zadek in relativno kratek prednji del. Prostora je za štiri ali celo pet potnikov, prednja sedeža pa sta ob izjemni širini odprtine postavljena tako, da vozniku ni treba vedno izstopiti, ko vstopajo potniki na zadnje sedeže. Ta sedeža sta lahko premična (za 230 milimetrov naprej ali nazaj) s tem pa se zmanjšuje oziroma povečuje volumen prtljažnika. Ta v najslabšem primeru meri 178, v najboljšem pa 1.048 litrov. Oprem-ski paketi so trije (style, trendy, sporty), serijsko pa je avto opremljen s progresivnim servo volanom, pro-tiblokirnim zavornim dodatkom ABS, štirimi zračnimi varnostnimi blazinami ... Vrata vedno odpira oziroma zapira elektrika, za ročno klimatsko napravo je treba doplačati. Posebnost tega avtomobila je tudi to, da ima 18 sestavnih delov, ki jih je mogoče na hitro zamenjati (deli sedežnih prevlek, obrobe zračnikov ...). Motorji so oziroma bodo trije (prodaja se začne 10. julija), in sicer dva bencinska (70 in 110 KM) ter dizelski, ki ima 90 KM. Serijsko je zraven ročni 5-stopenjski menjalnik, za doplačilo pa si je mogoče pri nekaterih variantah omisliti še robotizirani ročni menjalnik 2tronic. Jeseni menda pridejo na vrsto še drugi motorji. Računajo, da bodo v letu dni izdelali do 130 tisoč peugeotov 1007, pri nas naj bi vsak mesec prodali do 50 avtomobilov. NOC Novi retro, novi etno Moda je prepričana, da se pravo poletje ne začne takrat, ko mestne ulice samevajo zaradi množičnega preseljevanja starega in mladega proti morju ... Da smo s poletjem zares »na ti«, • se lahko vidi takrat, ko na valovih poletne sopare pri-valovijo v mesto vzdušja eksotičnih kultur, za nekatere sanjskih turističnih destinaci j ... Afrika in Azija z vzorci afriških plemen, kontrasti ognja in zemlje, eksotični Pripravila: VLASTA CAH ŽEROVNIK orientalski detajli, asimetrija mandarinskih krojev, frfo-tavih volanov, nakita kot tridimenzionalnih vzorcev ... Če med letom nimamo nikakršnih problemov z nostalgijo in željo po raziskovanju neznanega, pa čeprav zgolj z obleko, nas poleti slej kot prej potegne v neko posebno dimenzijo, ko se kar ne moremo upreti blišču indijskih maharadž, kaftanov, sa-rijev ali zgolj lesenega afro-nakita in vzorcev, kot bi jih preslikali s kitajskega porcelana. Drži? No, nenazadnje, zakaj bi se jim sploh upirali, ko pa so tako sveži, prijazni in predvsem - drugačni. Torej kako, s čim, zakaj in kdaj - se poigravati z retro in etno poletnimi zgodbami? Poletne avanture na Planetu Tuš Prišlo je poletje, čas, ko se vsi odpravljamo na počitnice. Del leta, ko vrvež na mestnih 6 ulicah potihne in se naše misli iz vsakodnevnih težav in težavic preselijo v senco gozdičkov, pod palme in seveda na morje. A vendar tudi to poletje nismo vsi zaspali. V Celju se še vedno dogaja marsikaj. Tradicionalno: Tudi letos smo ga uspešno izpeljali. Tokrat že šestič zapovrstjo. Niste opazili? "Koga," se sprašujete. Tušev vzpon na Celjsko kočo, ki je postal eden izmed najbolj množičnih tekmovalno-rekreativnih športnih dogodkov na Štajerskem. Da je postal celjska tradicija, potrjuje dejstvo, da se ga vsako leto udeleži večje število ljubiteljev narave in gibanja. Letos se je tako po strmem pobočju pognalo kar 1.400 obiskovalcev, od tega 400 kolesarjev in 1.000 pohodnikov. S cigankami zna biti malce naporno, še posebej, če boste ciganski stil vzele dobesedno - s slapovi naborkov, kilometri prtom podobnih rožic in črt in vijiig, z dolžinami, ki pometajo po deh... Raje prebudite ciganko v sebi zgolj kot slutnjo - ali pa še bolje, »križajte« jo z novodobno hipijevko in se prelevite v ultrasodobno damo. S čedno oblekico do kolen, pod katero smete navleči tudi oprijete hlače. Ali ležerno tuniko, ki jo v kombinaciji z lepo zagorelimi in vitkimi nogami lahko nosite tudi kot mini obleko - ob morju ali v mestu. In, nenazadnje, bistvo vseh etno modnih vzdušij je svet-likanjè in kitenje. Tukaj modrost »manj je več« nima kaj iskati, saj je veliko nakita po tej modni filozofiji še vedno premalo ali pa ravno prav... Zato, ne skoparite s poletnimi poudarki in se veselo ob-težite z ogrlicami, zapestnicami ali širokimi pasovi iz školjk, kovine, kamenja, le- Letošnja novost je uvrstitev Tuševega vzpona med sedem tistih, ki štejejo za slovenski pokal VZPON 2005. Tako se nam je tokrat pridružilo tudi več pravih profesionalnih kolesarjev, ki smo jih ostali skozi meglo potnih srag le osuplo opazovali. Red je, da zmagovalca tudi javno pohvalimo. Najhitrejši je bil letos Mitja Mahorič, ki se mu vsekakor poznajo dolgoletni treningi, saj je na Celjsko kočo prikolesaril le v 17 minutah in 51 sekundah. O tem, da tudi rekreativci nismo sramotno zaostajali pa se lahko prepričate na internetni strani: www.tus.si. I Bowling zvezd: Vse do pozne jeseni se bo veliko 1 dogajalo tudi v bowlingu Planeta Tuš. ! Vsak drugi četrtek se bodo namreč v j podiranju kegljev merili znani j Slovenci. Namen njihove igre pa ni le v i druženju in zabavi, v Tušu bomo 1 znesek v dvojni vrednosti zbranih točk najboljše igre naše bowling zvezde namenili za dobrodelne namene. Velenjski raper 6 Pack Čukur je tako s priigranimi 135 točkami za dobrodelni sklad priboril kar 270.000 tolarjev. klá ^IIM ■ ' -M ^■SiAâ V četrtek, 7. julija, ob 21. uri pa bo svoje znanje bowlinga dokazal Peter Poles. Mislite, da mu bo šlo? Pridite in se prepričajte! Kinematografi Planet Tuš: Visoke temperature pa iz nas preženejo energijo za razglabljanje o težkih, morečih vsebinah. Ne, to je čas lahkotnih tem, zabave in čas, ko se prepustimo fantaziji. V kinematografih Planeta TUŠ smo zato za vas pripravili mešanico vsega kar potrebujete za počitniško uživanje. Če se vam bo sreda, 29. junija zdela premalo razburljiva, vas ob 20. uri vabimo na premiero ZF spektakla VOJNA SVETOV s Tomom Oulsom v glavni vlogi. Poskrbeli smo tudi za vse, željne pustolovščin, saj smo prav za njih 13. julija pripravili premiero komične pustolovske akcije SAHARA. A to še ni vse. Od 7. julija dalje se boste lahko zabavati ob animirani družinski komediji - HITRA ZEBRA, od 14. julija dalje vas bomo nasmejali z akcijsko komedijo HIŠA VOŠČENIH FIGUR. Za tiste, ki jim življenje ne prinaša dovolj razburjenja, pa bo pravi film UČINEK METULJA - ZF triler, ki si ga boste v Planetu Tuš v Celju lahko ogledali od 21. julija naprej. Novost letošnjega poletja v kinematografih Planeta Tuš pa so tudi TUŠKOVE MATINEJE. Vsako tretjo soboto v mesecu, ob 10. uri, bomo namreč za najmlajše predvajali risanke in družinske filme. Po ogledu predstave pa bo sledila igra, čarovnik, slikanje likov iz filma in še mnogo drugega. Pridite, cena vstopnice za malčka in njegovega velikega spremljevalca znaša le 600 tolarjev. Zabava pa se začne v soboto 23. julija. "Janko vam ga je natanko" na Tuš oilu v Celju: V začetku meseca junija pa smo poskrbeli tudi za celjske lastnike jeklenih konjičkov, željne počitnic, oddiha in izletov. Kako, boste vprašali? Ob strmo naraščajočih cenah bencina je seveda s polnim tankom lažje potovati in v Tuš Oil smo ga brezplačno do vrha napolnili kar 32 srečnim voznikom in voznicam in tako brezplačno razdelili kar 1.410 litrov goriva. Pa srečno pot! LASI-INFORMACIJE itednik Obvestilo oglaševalcem! Novi tednik izhaja dvakrat tedensko, in sicer ob torkih in petkih. Zadnji dan za oddajo malih oglasov, osmrtnic in zahval za torkovo izdajo Novega tednika je sobota od 8. do 12. ure, za petkovo izdajo pa torek do 17. ure. prodam FIAT uno 1.0 ies, letnik 1995,5 vrat, zelene borve, prevoženih približno 115.000 km, prodam za 170.000 SIT. Telefon 041 892-659. 3490 LADO Samaro 1500, letnik 1994, registrirano do 14.6.2006, prodam. Cena po dogovoru. Telefon 051 224-781. 3494 ŠKODO felkio, rdečo, reg. do 26.5.2006, alu platišča, centralno zaklepanje, radio, zelo dobro ohranjeno, prodam. Telefon 5771-513,031 732-336.34993498 ŠKODO favorit, letnik 1994, na novo tehnično pregledano, vredno ogleda, prodam. Telefon 580M06. 3548 GOLF D 1,9 III, letnik 1997, prevoženih 142.000 km, 2. lastnik, prodam. Telefon 5471-832, zvečer. 3546 AUDI A 4 1.9 tdi karavan, letnik 1998, prodam.Telefon031 270-762. šsse VW polo, letnik 2000, karamboliran, prodam. Cena po dogovoru. Telefon 041 476-125. 3585 AUDI 801.6 b, letnik 1987, metalno sive barve, centralno daljinsko zaklepanje, sončna streha, nekaj dodatne opreme, dobro ohranjen, registriran, prodam. Možna tudi menjavo za motor. Telefon 031 639-374. ssso RENAULT 5 campus, letnik 1993, registriran 1/2006, prodam za 110.000 SIT. Telefon 031 892-929. Š561 RENAULT 5 campus, letnik 1992, registriran do februarja 2006, 5 vrat, temno modre barve, redno vzdrževan, vreden ogleda, prodam za 120.000 SIT. Telefon 041 871-721. Ž 301 FORD fiesta, letnik 1993, registriran do 17. 7.2005, prodam. Telefon 041415412. 3593 CU01.4 m, letnik 1996,119.000 km, kovinsko bordo barve, centralno zaklepanje, servo volan, 5 vrat, prodam za 450.000 SIT. Telefon 041 969-745. 3598 ASTRA 1,6 gbc limuzina, letnik 1993, metalno rdeča, zelo lepo ohranjena, prodam za 340.000 SIT. Telefon 041 220-375. Š567 R dio 1,2, letnik 1994, rdeč, reg. 4/2006 in R 5 campus, letnik 1993, rdeč, reg. 11/ 2005, prodam. Telefon 041 584-623. prodam HIDRAVLIČNA cilindra za samonakladalko in cisterno za gnojevko, oba nova, prodam. Cena po dogovoru. Telefon 040 228-308. Š304 BULDOŽER tg 75 c, v dobrem stanju, prodam. Možna menjavo za traktor. Telefon 051 324-461. 3485 HIDRAVLIČNI cilinder za dvigovanje grebena pri samonakladalni prikolici, za 15.000 SIT in za creino prodam za 20.000 SIT. Telefon 040 228-308 Š553 ŠKROPILNICO, 2001 in obračalnik, 1.6 m, za Tomo Vinkovič, prodam. Telefon 041 588-205. Š558 TRAKTOR Same, 35 km, čelni nakladač Riko in uteži za Ursus prodam. Telefon 041 812-961. ž 300 SAMONAKLADALKO Sip 25, tračni obračalnik in puhalnikTajfun prodam. Telefon 041261-676. 3633 CISTERNO za gnojevko Creino, 2700 i, tak 1985, odlično ohranjeno, prodam. Telefon 041233-973. 3642 KUPIM TRAKTOR, lahko tudi na zadnji pogon, kupim. Telefon 041 588-205. PRODAM ŽALEC- Prodamo hišo samo resnemu in poštenemu kupcu. Cena po dogovoru. Antloga, Ložnica 33 c. ž 262 HIŠO dvojček, v Dečkovem naselju v Celju, prodam. Telefon (03) 4270-130,041 798-730. 3512 Če želite sami ali s svojo družino živeti v lepem, zdravem in zelenem, mimem okolju s prekrasnim razgledom in še ob dotoku sveže izvirske vode, potem vam tak dom ponujamo mi. Na Polulah pri Celju stanjem. Ne zamudite enkratne priložnosti in se dogovorite 2a ogled, letnik/obnova: 1952/2004 cena:26.200.000SIT Barak d.o.o., Ozka ulica 3,3000 Celja Telefon: 041369 528.490 86 OO. ŠMARJETA, Prekorje. Prodom hišo, prek 300 m2 stanovanjske površine (3 etaže), na parceli 1220 ml Hiša vseljiva takoj, delno opremljena in nedavno generalno obnovljena. Lepa okolica, vit 150 m2, vsi priključki, bližina avtobusne postaje in ostalih infrastruktur. Hiša je primerna za 2 družini ali kombinacija z obrlno dejavnostjo. Telefon 041734454. 3519 HIŠO dvojček, z 2400 m! zemljišča, na relaciji Rimske Toplice-Jurklošter, ugodno prodam. Telefon 5739-107. 3535 VEČJI vikend (lepa hiška) na sončnem hribčku, v mirnem kraju, na koncu vasi, Bukovica 1 a, 7 km iz Laškega, sadovnjak in vrt, prodam. Cena po dogovoru. Telefon (03) 5731-206. L597 p-r CEDE, Skalna klet. Enodružinsko hišo, letnik 1950, obnovljena leta 1999, 120 m' bivalne površine, garaža, nadstrešek za avto, urejen vrtni atrij, prodamo za 22.000.000 SIT. Telefon 041 368-625. PgP Nepremičnine, Alojz Kenda s. p., Dobrova 23 a, Celje. n CEDE, Ostrožno. Dvodružinsko hišo, letnik 1985,354 m! uporabne površine, dve garaži, urejen vrtni atrij, prodamo za 40.000.000 SIT. Telefon 041 368-625. PgP Nepremičnine, Alojz Kenda s. p., Dobrova 23 a, Celje. n V CELJU, neposredna bližino Starega gradu, prodam bivalni vikend, približno 50 m2 stanovanjske površine, parcela, 500 m2. Telefon 040 221-028. 3643 NOVA Cerkev. Gradbeno parcelo, približno 1800 m2, prodamo, cena 15 EUR/m2-3.600 SIT/m2. Telefon 041 368-625. PgP Nepremičnine, Alojz Kenda s. p., Dobrova 23 a, Celje. n uba, let-i, takoj vselji-I SIT. Telefon 041 368-625. PgP Nepremičnine, Alojz Kenda s. p., Dobrova 23 a, Celje. n DRAMUE. Enodružinsko starejšo hišo, približno 120 m2 bivalne površine, poleg nova zidana garaža, prodamo za 13.000.000 SJT. Telefon 041 368-625. PgP Nepremičnine, Alojz Kenda s. p., Dobrova 23 o, Celje. n LAŠKO. 3 km iz centra, stanovanjska hiša, novogradnja, podaljšana 4. gradbena faza, p + 1 ♦ m, 350 m2 uporabne površine, parcela 800'm2, kakovostna, prodamo za 36.000.000 SIT. Telefon 041 368625. PgP Nepremičnine, Alojz Kenda s. p., Dobrova 23 a, Celje. n HIŠO v Bovšah, Ljubečna, novogradnja, velikost 150 m2, velikost zemljišča 1700 m2, prodam. Cena 30.000.000 SIT ali po dogovoru. Telefon 031541-592. 3640 CELJE, Zadobrova. Poslovni prostor, velikost 520 m2, nadstrešnica 43 m2, pripadajoče funkcionalno zemljišče 400 m2, za obrtno, trgovsko ali proizvodno dejavnost (že registrirano), zgrajen leta 1980, adaptiran 1990, prodamo za 36.000.000 SIT. Telefon 041 708-198. Ivan Andrej Krbavac s. p., Gorica pri Šmartnem 57 c, Celje. n NOVA Cerkev. 9,1 ha, stara kmečka hiša, asfaltiran dostop, sončna; prodamo za 18.000.000 SIT. Telefon 041 368-625. PgP Nepremičnine, Alojz Kenda s. p., Dobrova 23 a, Celje. n CEUE. Vrstno hišo, z garažo, 120 m2, mirna lokacija, prodam. Telefon 041 604-031. HIS0 v okolici Celja kupim. Telefon 031 541-592. 3640 oddam V POREČU oddamo vikend hišo za 4 do 5 oseb, 2 spalnici, terasa, zaprt vit, 500 m oddaljeno od morja. Prosto od 10.7. do 30.7. Telefon 00385 52435502 ali 031 630-844. 3587 Največji razlog, da se tudi dandanes odločamo za vkuhavanje, je tisti čudovit ! občutek, da smo nekaj naredili po svoje ... po domače ... da bomo goste razvajali z nečim, kar smo j ustvarili sami. Tej misli smo sledili, ko smo pripravljali nove Kuharske bukve in v njih zbrali (skoraj) vse o vlaganju, shranjevanju in zamrzovanju živil. Kako vkuhavati; Vkuhavanje od teorije do prakse; Džemi in marmelade; Sladko; Sokovi, sirupi, želeji; Likerji in sadje v alkoholu; Kompoti; Kisana in zelenjava v kisu; Sladko-kisla zelenjava; Vse o zamrzovanju živil; Sušenje in shranjevanje; Sadno-zeliščni kisi; Zelišča iz domačega vrta ... To je le nekaj tem, ki v novih Kuharskih bukvah prinašajo v vaše domove to, kar ste vedno želeli - vonj, okus, občutek, osebno noto. Kuharske bukve - Vlaganje, shranjevanje in zamrzovanje živil boste v redni prodaji lahko kupili po 2.300 tolarjev. V prednaročilu stane knjiga 1.500 tolarjev ( + poštnina). Pripravljamo pa tudi paketno prodajo. V redni prodaji boste lahko slovensko kuharsko uspešnico Kuharske bukve slovenskih gospodinj in novo . knjigo Kuharske bukve - Posebna akcija samo za naročnike Novega tednika: Vlaganje, shranjevanje in Kuharske bukve - Vlaganje, shranjevanje in zamrzovanje živil zamrzovanje živil dobili za 5.000 boste lahko kupili za vsega 950 tolarjev. tolaijev, v prednaročilu pa za Prevzeli jo boste lahko samo na oglasnem oddelku Novega tednika, vsega 3.400 tolarjev (+poštnina). na Prešernovi 19, v Celju. ■v.pgp-nepremicnlne.cc HRIBOVSKO kmetijo, v okolici Sevnice, veliko 29 ha, prodamo. Telefon 041 926-660. HIŠO na Ostrožném prodamo, možnost menjave. Telefon 041 628-674. 3626 1 ■ nepreklicno naročam.....izvodov knjige Kuharske bukve - vlaganje, shranjevanje in zamrzovanje živil po prednaročniški ceni 1.500 sit (plus poštnina). 2a nepreklicno naročam.....izvodov Kuharske bukve slovenskih gospodinj) ceni 2.700 sit (plus poštnina). ; 3. nepreklicno naročam.....kompletov (Kuharske bukve - vlaganje, shranjevanje in zamrzovanje živil + Kuharske bukve slovenskih gospodinj) po prednaročniški ceni 3.400 sit (plus poštnina). ; Naročilnico pošljite na naslov: ; NT-RC d.o.o. Prešernova 19, 3000 Celje -------------—-- 1 J Porini« rac MALI OGLASI - INFORMACIJE A mmm GARANT id. Polzela Industrijska prodajalna Polzela Tel. 037037130,7037131 VELIKA POLETNA AKCIJSKA PRODAJA POHIŠTVA V JULIJU IN AVGUSTU kuhinje PAMELA, dnevne sobe OLJKA, spalnice KAJA z dostavo in montažo picerijo Štorman v Parižljah, kjer vam bodo postregli vrl SKUPAJ ZA VAS: 6ARAHT POLZELA IN GOSTIŠČE ŠTORMAN PARIŽLJE Delovni čas prodajalne: pon-pet od 8. do 18. ure, sob od 8. do 12. ure Informacije po telefonu: 03/70 37 130,03/70 37 131 E-mail: info@garant.si, internet: www.garant.si . POHIŠTVO GARANT - POHIŠTVO ZA VAS DOM! ŽALEC, center. Oddomo poslovni prostor, storitvena dejovnost, 60 m', mesečno najemnina 2.880 SIT/m2-13 EUR/m2. Telefon 041 368-625. PgP Nepremičnine, Alojz Kenda s. p., Dobrova 23 a, Celje. POSLOVNI prostor, Šentjur-center, velikost 147 m2, vsi priključki, oddomo. Telefon (03) 749-3220.0dvetniška družba Gregorovič-Pungartnik d. n. o., Cesta Valentina Orožna 8, Šentjur. mm prodam TRISOBNO stanovanje, v Celju, 82 m!, novo, nadstandardno, na lepi lokaciji, ugodno prodam. Telefon 031 379-038, B. Rotar. p V CELJU v Čopovi ulici prodam trisobno stanovanje. Telefon 031 213-306. 3567 STANOVANJE, 71 m!, staro 15 let, pod Lipami v Celju, 4. nadstropje, prodam. Telefon 041709-177. 2302 V ŠTORAH prodam dvoinpolsobno stanova- nje, 63,49 m', v stolpnici, dvigalo, letnik 1989, ceno 10.5 mio SIT. Telefon 040 742-132. 3602 NA lepem in mirnem kraju prodam stanovanje, velikost 67 m2, 1. nadstropje, takoj vseljivo. Telefon 5793-472, 041 836-228. Š568 KOZJE. Šlirisobno stanovanje z balkonom, 121,82 m2,1. nadstropje stanovanjske hiše, z lastnim plinskim ogrevanjem, prenovljeno 1998, prodamo za 9.950.000 SIT. Lahko plačilo z delnim odlogom. Telefon 041 708-198. Ivan Andrej Krbavac s. p., Gorica pri Šmartnem 57 c, Celje. CEUE, Otok. Dvosobno stanovanje, velikost 5.1,09 m2, IV. nadstropje, adaptirano 2001, prodamo za 10.950.000 SIT. Telefon 041 708-198, Ivan Andrej Krbavac s. p., Gorica pri Šmartnem 57 c, Celje. CEUE, Zadobrova. Dve večsobni stanovanji, v pritličju in I. nadstropju poslovno stanovanjske hiše ( 150 in 120 m2 površine), z lastnim parkiriščem in vhodom, leto izgradnje 1980, prenovljeno 1995, prodamo za 16.800.000 oz. 12.800.000 SIT. Telefon 041 708-198, Ivan Andrej Krbavac s. p., Gorica pri Šmartnem 57 c, Celje. n upi LJUDSKA UNIVERZA ŽALEC Z VAMI TUDI V SOLSKEM LETU 2005/2006! ^r VISOKOŠOLSKI STROKOVNI PROGRAMI Fakulteta za organizacijske vede Kranj -Organizacija in management ZBIRAMO EVIDENČNE PRIJAVE ZA VPIS V 1. LETNIK! POKLIČITE! DRUGA PRIJAVA IN INFORMATIVNI DNEVI BODO V AVGUSTU! W SREDNJEŠOLSKO IZOBRAŽEVANJE ZA ODRASLE (trgovec, ekonomski tehnik, strojništvo, strojni tehnik, elektrikář, elektrotehnik, gostinska dela, gostinski tehnik, ekonomska gimnazija, maturitetni tečaj); PRI VPISU V SREDNJEŠOLSKE PROGRAME DO 15. 7. VAM EN OBROK ŠOLNINE PODARIMO! Želimo vam vesele in razigrane počitniške dni! Info: 03/713-35-50 www.upi.si;lu-zalec@upi.si STANOVANJE, 43 m2, drugo nodstropje, obnovljeno, kabelska TV, telefon, prodam za 9.500.000 SIT. Pokličite po 16. uri, telefon 031 535-199. 3644 PODSTREŠNO dvosobno stanovanje, popolnoma adaptirano, v centru mesta, prodam. Cena 10.800.000 SIT. Telefon 031 541-592. 3640 TRISOBNO adaptirano stanovanje, v centru mesta, prodom za 21.800.000 SIT.Telefon 031 541-592. 3640 NOVO stanovanje v Dečkovem naselju, 60 m2, nujno prodamo. Telefon 031 541-5?2. 3640 oddam HRVAŠKA, Sukošan pri Zadru. Nove apartmaje in sobe (nočitev z zajtrkom, možnost večerje), 50 m od morja, 100 m od glavne plaže, oddam. Telefon 00385 9153-19064. 2784 APARTMA v Termah Banovci oddam v najem. Telefon (03) 7001-611,031 564-852. n APARTMA na Rogli oddam v najem. Telefon (03) 7001-411,031 564-852. n SAVUDRIJA, blizu svetilnika. Oddamo apartmaje za 2 do 4 osebe (samostojna hiša). Cena od 40 EUR naprej, v juniju 40% popust. Telefon 041 311-878. 26362637 STANOVANJE, 22 m2 v centru Celja, oddam. Telefon 031 345-195. 3564 APARTMA, štiri ležišča, pridičje z vrtom, 50 m od morja, v turističnem naselju Stinica pri Jablonců, Hrvaška, oddamo. Telefon (03)5471-729,041731-737. 3542 TURISTIČNO naselje Rogla. Apartma, štiri ležišča, na Rogli, pod hotelom Planja, oddam za poletne dopuste. Telefon (03)5471-729,041 731-737. 3542 SAVUDRUA(HR) oddamo apartma. Informacije po telefonu 00385 52759198, do 9. ure zjutraj, kontaktna oseba ga. Terezija. n ENOSOBNO stanovanje, 42 m', na Otoku v Celju,oddam. Telefon 041 645-975. TRISOBNO stanovanje na Otoku oddam, ceno 270 EUR ♦ varščina. Telefon 5453-524,041693-468. 3630 0PREMUEN0 stanovanje oddam v okolici Celja urejeni ženski z redno službo. Telefon 031 264-604. 3620 APARTMAJE na Dugem otoku oddamo. Telefon 051 212-730; www.hrvaska.net/ zosebniki/zman. .3622 ENOSOBNO, delno opremljeno stanovonje v bloku, v Preboldu, oddam. Telefon 041 566-603. ž 303 APARTMA pri Savudriji, v juliju in avgustu, oddam. Telefon po 19. uri, (05) 734-6113,041 478-624. p najamem DVOSOBNO stanovanje, delno opremljeno, v Celju, najamem. Telefon 040 956-448. MsnwĚ prodam ŠTEDILNIK Corona, 3»plin, 1 »elektrika, dobro ohranjen, zamrzovalno skrinjo Gorenje, 3101, obnovljeno, zamrzovalno skrinjo LTH, 300 I, prodam. Telefon 031 374-651. 3338 STAREJŠI pralni stroj, regal in kavč prodom. Telefon 041 925-162, po 16. uri. Š549 USNJENO kotno sedežno garnituro, 210x260 cm, ugodno prodam zaradi selitve. Telefon 041 526-469. 3590 SOBNO vitrino (regal) prodam. Telefon (03) 5732-251. L610 MATERIAL DRVA, mešana, razrezana in metrska, z dostavo, prodam. Telefon 031 369-856. §560 TERV0L, debelina 5 cm, 4 role, prodam. Telefon 031 639-374. 3580 BUKOVE brikete, visokokalorične, za vse peči, ugodno prodam, možnost dostave. Telefon 051 318-590. Š562 www.radiocelje.com CEUE, UL. XIV. DIVIZIJE 14 (Baivoim ..mer) TEL.: 03/ 42 74 378 ■■B-' NOVO: iOHHI E IN HITREJE PO POSOJILA | mivim\i\ POSOJILA Celje: 031 508326 delovni čas: vsak dan non-stop usa NUMERO UNO Ugodni avtomobilski in gotovinski krediti do 7 let, za vse zaposlene in upokojence, tudi 09. Do 50 % obremenitve, star kredit ni ovira. Če niste kreditno sposobni, nudimo kredite na osnovi vašega vozila ter leasinge za vozila stara do 10 let. Pridemo tudi na dom. Tel.: 02/252 48 26, 041/750 560, 041/331 991, fax: 02/252 48 23 prodam KRAVO, brejo 7 mesecev, prodam. V račun vzamem lahko tudi 100 kg teličko simentalko. Telefon 5717-986. Ž 292 NESN1CE in peteline za zakol, nimajo pora zanih kljunov, prodamo po ugodni ceni. 10 jarkic, petelin brezplačno. Kmetija Winter, Lopata 55, Celje. Telefon (03) 5472-070,041 763-800. 2970 MLADE kokoši nesnice prodamo. Skoâr, Glo-boče 5 a, Vojnik. Telefon 041 681-470. 3515 PIŠČANCE, hranjene z domačo hrano, žive ali očiščene, prodam. Telefon 041 500-394. Š551 TELICO, 420 kg, prodam. Telefon 031 732-869. Ž 296 SRNASTO kozo in burskega kozliča prodam. Telefon 041 935-595,5728-208. Ž295 ŠTIRI kozličke, bursko pasma, store 3 mesece, primerne za nadaljnjo rejo, prodam. Telefon (03) 5772-744. 3557 VEČ bikcev, težkih od 250 do 350 kg, prodam. Možna menjava za kobilo. Telefon 031270-762. Š556 BIKCA simentalca, težkega 150 kg, pro-dom.Telefon 5725-115. Ž297 KOZLIČKE, stare 3 mesece in kozo, staro 3 leta, prodam. Telefon 031 747-464. L 598 PSE, novofundlandcein bemardince, čistokrvne, prodam. Telefon 031 509-061, 031 836-174. 3583 TELIČKO, čb, staro 14 dni, prodam. Telefon (03)7001-497. ž 299 ŠTIRI ovce prodam. Telefon 5777-405. 3607 KRAVO s teletom bikcem ali kravo, v 8 mesecu brejosti, prodam, v račun vzamem bike ali mlado teličko. Telefon 541-3019,041 357-024. 3625 J0KARČKE, majhne putke in petelinčke, pridne valilke, prodam. Telefon 031 795-825. 3615 DVE telički, ena 200 in druga 300 kg, prodam. Telefon 041 980-981. 3631 PRAŠIČE, težke 20kg, prodam. Telefon 041 836-398. Š569 DVA burska kozliča, za nadaljnjo rejo ali zakol, prodamo. Telefon 031 500-756. Ž 304 TELICO simentalko, brejo 4 mesece, prodam. Telefon 5740-616. 3648 PRAŠIČA, 130 kg, prodam. Telefon 031 399-479. 3655 ie. Mesnica Lešer, Lopata 20 d, Celje. Telefon (03) 5471-244. 2979 NUDIMO POSOJILA DO 300.000 SIT 1034925956, 031862140 prodam PEČ Feroterm, na trdo gorivo ali olje, malo rabljeno in late za streho, 400 koso», ugodno prodam. Telefon (03) 5773-589,041 683-106. 3430 VEČ različnih starin prodam. Telefon 051 324-461. 3485 ŠKARJE za rezanje betonskih Movcev prodam. Telefon 031 832-505. 3521 BULDOŽERJA tg 70 ali tg 75, po izbiri, prodam po ugodni ceni. Prodam tudi 5 ha košnje. Telefon 031 679-865 ali 5771-865. 3555 KOMPLETNO spalnico, jabolčnik in žganje prodam. Telefon 041 866-611. 3549 ŠEST stolov in mizo, belo, Bohor Mestinje, ugodno prodam. Prodam tudi otroški sedež za avlo. Telefon 031 640-455. 3556 BUKOVA klaftska suha drva, burske kozice ' in kozliče z rodovnikom prodam. Telefon 041649414. Š559 MIZARSKO pant žago in gume za avto, 185/65-14, 4 kose, prodam. Telefon (03)5731-466. L615 CISTERNO za kurilno olje, kovinsko, 35001, prodam. Telefon 041 788443. L616 KOBILO z žrebetom in štirivretenski obračalnik prodam. Telefon 041 983-800. Š566 LIT0ŽELEZNI kotel Buderus, 19.000 ccal, bojler, črpalko Grundfus, mešalni ventil in raztezno posodo, prodam. Telefon 5415-002. 3621 RABUEN solorij Ergoline prodam za 500.000 SIT. Telefon 041766483. Š564 potrebujete kredit in vas je vaša banka zavrnila? Nudimo informacije o kreditih tujih bank do 15 let: hipotekami, stanovanjski. 040 871 391 REZERVOAR za škropivo za škropilnko Stihi SG17 kupim. Telefon (03) 5813-531. oddam KAMP Nerezine. Oddamo prikolico, 50 m od morja, za 6 do 8 oseb, z boldahi-nom. Telefon 041 924-866,(03)7817-004. 3591 ZMENKI PREMOŽEN vdovec, 173/81, SŠI, nekadilec, išče prijateljico do 60 let. Pisne ponudbe pošljite na Novi tednik pod šifro 0SAMUEN. 3561 UPOKOJENEC, star 61 let, zelo razočaran, želi spoznati žensko, staro od 50 do 60 let, močnejše postave. Pisne ponudbe pošljite na Novi tednik pod šifro ZAUPANJE. 3563 29-letni fant z dežele iščem dekle ali mamico, ki bi prišla k meni. Telefon 041 870-574. 3616 EBSSBI NUDIMO redno ali honorarno zaposlitev. Telefon 041 747-126, Torro,Ljubo Srno-vršnik s. p., Selo 7, Velenje. 2937 INTER PUNKT d.o.o., Prekorje 61,3211 ŠKOFJA VAS zaposli SKUPINOVODJO CESTNE SIGNALIZACIJE za delo na terenu. Pogoji: * starost do 30 let * prometni tehnik oz. gradbeni tehnik ali druga tehnična izobrazba * izpit B kategorije * vestnost in natančnost Zaposlitev za nedoločen čas, 3 mesece poskusno delo. Rok pisne prijave je 8 dni. Morebitne informacije Polona Kumer GSM (041 >740 978. Kako prazen je lahko svet, če na njem manjka en sam človek.... ZAHVALA Med nami ni več ljube ROZIKE FRECE (20.8.1943-19.6.2005) Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem Za sočustvovanje in izraze sožalja. Hvala vsem, ki ste darovali sveče in cvetje ter jo pospremili na zadnji poti. Hvala govornikom, pevcem, godbenikom in gospodu župniku za opravljen obred. Zahvaljujemo se osebju gastro entero-loškega oddelka bolnišnice Celje za nego v zadnjih dneh. Posebno zahvalo za vsestransko pomoč izrekamo družini Kukovič z Grobelnegá. Hvàla vsem. Žalujoča: mož Martin in sin Miran z družino. ZAHVALA V 75. letu je nebeški oče tiho poklical k sebi drago mamo JULIJANO ZALER roj. Polutnik Ob boleči izgubi se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in sosedom, ki ste jo z nami pospremili na njeni zadnji poti, darovali -cvetje, sveče in za sv. maše ter nam izrazili ustna in pisna sožalja. Posebna hvala g. župniku, ministrantu Tomažu, g. Marjanu za govor, ge. Anici Lesjak, sosedama Marici in Zdenki, negovalnemu osebju gastro oddelka bolnišnice Celje, sodelavkam CSD Šentjur, ge. Brigiti in pogrebni službi Gekott Šmarje. S hvaležnostjo vsem in vsakemu posebej iz srca izrekamo zahvalo: otroci z družinami. Kogar ljubimo, nikoli ne umre, le daleč, daleč je. ZAHVALA Ob boleči izgubi drage žene, mame, babice in tašče STANISLAVE HRASTNIK z Vrh nad Teharjem (9.1.1928-10.6.2005) se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem, sodelavcem podjetij Alea Inženiring d. o. o. Celje in Store Steel d. o. o., ortopedskemu oddelku bolnišnice Celje, svetu Krajevne skupnosti Teharje, športnemu društvu Vrhe-Teharje in vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, darovali cvetje, sveče in za sv. maše ter nam v težkih trenutkih stali ob strani. Iskrena hvala vsemu zdravstvenemu osebju za skrb v času njene bolezni, duhovniku g. Ivanu Korenu, pevcem, govorniku, trobentaču za odigrano pesem in pogrebni službi. Žalujoči vsi njeni. Tvoje srce je omagalo, tvoj dih je zastal, a spomin nate, draga mama, za vedno bo ostal. ZAHVALA Ob boleči izgubi drage mame, tašče, svakinje, sestrične, tete, stare mame in prababice MARIJE VIDENŠEK iz Loč pri Šmartnem v Rožni dolini (2.2.1932-1.6.2005) se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, darovali za svete maše ter sveče in izrazili ustna sožalja. Hvala gospodu Poldetu Zupancu, gospodu Branku Ferjancu, moškemu pevskemu zboru Šmartno, župniku Ignacu Magdiču, Društvu upokojencev Šmartno in pogrebnemu zavodu Dečman. Še enkrat iskrena hvala vsem. Otroci z družinami. V GOSTIŠČU Mont Paris no Planini pri Sevnici zaposlimo kvalificiranega kuharja in natakarja. Delo je v prijetnem okolju. Informacije 041 389-332. Julka Kovačs. p., Planina pri Sevnici 44,3225 Planina pri Sevnici. n DEKLE, za strežbo v lokalu no Proseniškem, dvoizmensko delo, zaposlimo. Telefon 031 345-195. Popnj Olivo Društvo, Pro-seniško 88, Šentjur. 3564 Sprejemamo določeno število ljudi na različnih pozicijah. Izkušnje niso potrebne! Začetek takoj! Pokličite: 03/425 61 50, 041/710 663 od 8. do 15. ure TAKOJ zaposlim dekle za delo v strežbi. Alenka Dobnik s. p., gostilno Novi svet, Ivenco 18, Vojnik. Telefon 031743-160. 3589 POMOŽNEGA delavca v gradbeništvu zaposlimo. AGM Primož Nemec s. p., Sedraž 3, 3270 Laško. Telefon (03) 5648-043, 041 625-913. 3579 STROJNIKA gradbene mehanizacije zaposlimo. AGM Primož Nemec s. p., Sedraž 3, 3270 loško. Telefon (03) 5648-043, 041 625-913. 3579 ZAPOSLITEV nudimo vodovodnemu instalaterju. Lahko zaposlimo mlajšega, vestnega, poštenega fanta brez izobrazbe, z možnostjo priufitve. Telefon 051 206-503. Sončni žarek, Bojan Pe-san s. p., Ul. skladateljev Ipavcev 46, 3230 Šentjur. Š563 EJtC ŠOFERJA kiper kamiona zaposlimo. AGM Primož Nemec s. p., Sedraž 3, 3270 Laško. Telefon (03) 5648-043,041 625-913. 3579 Zaposlimo voznike B kategorije. Pogoji: urejenost komunikativnost veselje do dela s strankami in poznavanje Celja z okolico. Informacije: 031546 670, TAXI SIMBY. Terezija Apat s.p.. Kersnikova 52. Celje KUHARJA, v restavraciji in pizzeriji, na relaciji Rimske Toplice-Hrastnik, zaposlimo. AGM Primož Nemec s. p., Sedraž 3,3270 Laško. Telefon 041 322-889. 3579 SAMOSTOJNO računovodkinjo z izkušnjami zaposlimo. Ponudbe pošljite na naslov: Topline co., d. 0.0., Pod gradom 19, 3270 Laško. L625 IŠČEM zaposlitev: varstvo otroka (Slivnica-Loka). Telefon 041318-122. 3617 NAJPOMEMBNEJŠE jetisto, kar lahko storimo zose. Da si poiščemo delo, v katerem uživamo in kjer se lahko izrazimo. Če začnemo o tem razmišljati že danes, bomo nekoč dosegli cilj. Pridružite se nam v prodaji. Več po telefonu 041677-467. Fantom d. 0.0., Ulka mesta Greven-broich 13,3000 Celje. 3639 iMM IZPOSOJEVALNICA strojev in raznih naprav vas reši vseh težav. Izposojevalnica Sam, Ulica bratov Dobrotinškov 13, Celje, telefon 041 629-644,5414-311. n HITRI kredit! Telefon (03) 544-3642,041 578-556. Kartagina d. 0.0., PE Celje, Kosovelovo 16. Sedež: Kartogino d. 0. o., Miklošičeva 38,1000 Ljubljana. n SANACIJE kopalnic, vodovod, vzdrževanje ter popravilo energetskih naprav. Telefon 051206-503, Sončni žarek, Bojan Pesan s. p., Ulica Skladateljev Ipavcev •46,3130 Šentjur. Š502 POLAGAMO vse vrste parketov, laminatov, plute, toplih podov, pvc podov ter ostale talne, stenske in stropne obloge. Telefon 041 377-620, Štefan Šalamon s. p., Gomilsko 80 a, 3303 Gomikko. 3370 STANOVANJE in hrano nudimo ženski za pomoč starejši invalidni osebi. Informo-cije po telefonu 041733-288. 3466 ii«I»yï )'2j('252 32 55,01/519 35 P -ssaiaarass_ TIAK0VANJE, polaganje robnikov, kanalizacije, gradnja opornih zidov, strojni izkopi, priprava cest, dvorišč do asfalta. Jostss d. n. o., Javorjeva 4, Celje. Telefon 041644-931. 3568 GRADITELJI, pozor! Po konkurenčnih cenah izdelujem peči in bojlerje za centralno ogrevanje. Možnost kurjenja drva, olje. Garancija za peči 5 let. Anton Aplenc s. p., Prekorje 29 a, Škofja vas, telefon 5415011. 3584 PARKETARNA JAGER Proseniško 14 3230 Šentjur J Tel.: 03 749 01 80 GSM: 041.654 430 t PRODAJA LESNIH 1 BRIKETOVZA : KURJAVO J PLESKAMO oba in vrata na klasičen način z garancijo in opravljamo ostala sliko-pleskarska dela. Karel Podpečan s. p., Velika Pirešica 27 h, Žalec, telefon 031 696-164. 2298 RAČUNOVODSKE storitve za s. p. in podjetja opravljamo kakovostno in ažurno ter po ugodnih cenah, tudi v PE Celje. Dokumentacijo lahko prevzamemo na vašem sedežu in vam jo v najkrajšem času tudi vrnemo. Storitve opravljamo v celoti ali delno, nudimo tudi svetovanje. Informacije 031 258-424 ali (03) 734-1240, Ana Deželak s. p. 3612 www.novrteflmk.com -- Št. 48 - 1. julij 2005 - Cvetje bujno se razrašča, ptičic pesem polni gaj, pšenično klasje bo dozorelo, a tebe nikdar več ne bo nazaj. ZAHVALA Ob nenadomestljivi izgubi dragega moža in očeta FRANCA FIDLERJA iz Goričice pri Šentjurju (3.4.1941-19.6.2005) se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, sodelavcem in znancem za izraženo ustno in pisno sožalje, darovano cvetje, sv. maše, sveče, darove za cerkev sv. Rozalije ter vsem, ki ste ga pospremili na njegovi mnogo prezgodnji zadnji poti. Neizmerno smo hvaležni vsem, ki ste ga v času njegove bolezni obiskovali v bolnišnici in doma in mu krajšali trenutke bolečin. Hvala osebju urološkega oddelka bolnišnice Celje in osebju ZD Šentjur za zdravljenje. Iskrena hvala sodelavcem Izletnika Celje, g. Darku Bezenšku in ge. Bernardi Pfoder za izrečene besede slovesa ob odprtem grobu. Iskrena hvala profesorjem in učencem 4. a (d) VT Srednje vrtnarske šole Celje. Neizmerno se zahvaljujemo vsem, ki ste s svojo pripravljenostjo priskočili na pomoč in pomagali_v težkih trenutkih, še posebej družini Debeljak. Hvala g. Čonču za lepo opravljen cerkveni obred, pevcem Rogla za odpete žalostinke in trobentaču za odigrano pesem »Polje, kdo bo tebe ljubil«. Hvala pogrebnemu podjetju Za-gajšek za organizacijo in izvedbo pogreba. Vsem še enkrat iskrena hvala. Njegovi najdražji. _3606 Ko zadnjič si nam stisnil roko, -'mB^Km smo ^M, da je to slovo, %WÊfl0fÊÊÊÊÊm zdaj tam v grobu mirno spiš, tF ' » vendar v naših srcih naprej živiš. jte* ZAHVALA IM^P^H Zapustil nas je ljubljeni mož, i^HLÂdfli^H oče in stric BOGOMIR - MIRKO ŽAGAR iz Drešinje vasi (23.7.1939 -17.6.2005) Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za izražena ustna in pisna sožalja ter darovano cvetje, sveče in sv. maše. Posebej se zahvaljujemo nečaku Miranu Nareksu in prijatelju Borisu Privošniku za pomoč v času njegove bolezni. Hvala patru Viktorju za lepo opravljen cerkveni obred. Posebna zahvala vsem zaposlenim na hematološkem oddelku Splošne bolnišnice Celje za lajšanje njegove bolezni in trpljenja. Hvala vsem, ki ste ga spoštovali in v tako velikem številu pospremili k večnemu počitku. Žalujoči vsi njegovi. __3620 Vse življenje trdo si garala, vse za otroke si dajala, zdaj bolečin več ne trpiš, a v naših srcih vedno še živiš. ZAHVALA Ob boleči izgubi naše drage mame, stare mame, tašče, sestre in tete ZAPUŠEK iz Velikih Grahovš (8.8.1929-11.6.2005) se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem, ki ste jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti, darovali cvetje, sveče, za svete maše in izrazili sožalje. Iskreno se zahvaljujemo dr. Ivačiču in sestri Brigiti iz ZD Laško, osebju nevrološkega oddelka bolnišnice Celje, gospodu dekanu Jožetu Horvatu za opravljen obred, govornikoma Matiji Špecu, Konradu Jur-košku, pevcem. Pivovarni Laško ter Komunali Laško. Vsem še enkrat iskrena hvala. Žalujoči vsi njeni najdražji. L 596 IVANE Rada si imela ljudi okoli sebe, jih razveseljevala in spoštovala, sovraštva in zlobe nisi poznala, toda ni več besed tvojih ni več stiska tvojih rok, ostal je le nate spomin, a ob spominu trpek jok. (D. Kette) ZAHVALA Ob izgubi drage žene, mame, babice, tašče in sestre MARIJE KRAPEŽ roj. Kajtna iz Rimskih Toplic se zahvaljujemo vsem, ki ste se nam pridružili v težkih dneh slovesa. Hvala vam za ustno in pisno izražena sožalja, darovano cvetje, sveče in maše ter številno spremstvo na njeni zadnji poti. Posebna zahvala zdravnikom in sestram hematološkega in kardiološkega oddelka bolnišnice Celje kot tudi zdravnicama Zdravstvenega doma Rimske Toplice in patronažnim sestram. Zahvaljujemo se tudi govorniku za ganljive besede, gospodu župniku za oprav-Ijen obred, pevcem za odpeti žalostinki, trobentaču za odigrano Tišino in Komunalnemu podjetju Laško za opravljene pogrebne storitve. Žalujoči: mož Ivan ter hčerki Marija in Nika z družinama. _3603 Zaman oziramo se tja na hišni prag, kjer tvoje dobrote je bil deležen čisto vsak. Zdaj lučka tam na grobu ti gori, spomin nate in na tvoje pridne roke še zmeraj živi... ZAHVALA Ob nenadni in boleči izgubi naše nadvse dobre in plemenite žene, mamice, stare mame, sestre in tete ALOJZIJE DEŽELAK iz Ojstrega pri Laškem (16.6.1933 - 21.6.2005) se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem, ki so nam v najtežjih dneh slovesa skušali blažiti srčne rane, nam stali ob strani in nam pomagali. Hvala za cvetje, sveče, sv. maše, usma in pisna sožalja ter številno spremstvo na njeni zadnji poti. V trenutkih notranje bolečine se iz srca zahvaljujemo kolektivom Tima Laško, gostinstvom Hochkraut in Aškerc ter podjetju Tuš. Hvala Zdravstvenemu domu Laško, osebju nevrološkega oddelka Splošne bolnišnice Celje, g. Petru Ojsteršku za ganljive besede slovesa, župniku g. Jožetu Horvatu za opravljen cerkveni obred, g. Zdravku Beleju za odigrano Tišino, članom ansambla Navihanke in Modrijani za odpete pesmi in pogrebni službi Komunale Laško. Hvaležni smo vsem, ki boste s prijazno mislijo postali ob njenem grobu. Žalujoči: mož Franc, sin Franci, hčerke Verica, Zdenka in Greta z družinami ter ostalo sorodstvo. _L 623 Bolečino da se skriti, pa tudi solze ni težko zatajiti, le drage mame nihče nam ne more več vrniti. ZAHVALA Ob boleči izgubi drage mame, tašče, sestre, tete, babice in prababice DANICE ŠIBANC roj. Plesec iz Stražíce 1 a, Frankolovo smo spoznali, da v najtežjih trenutkih žalosti nismo sami. Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste sočustvovali z nami, nam izrazili ustna in pisna sožalja, darovali cvetje, sveče in za sv. maše ter jo v tako velikem številu pospremili na njeno zadnjo pot. Posebna hvala g. patru Branku Cestniku za opravljen obred, moškemu pevskemu zboru Frankolovo za odpete žalostinke, pevcem za petje pri sv. maši, govornici ge. Albini za ganljive poslovilne besede ter družinama Založnik in Vezenšek za nesebično pomoč. Zahvala tudi zdravstvenemu osebju iz ZD Vojnik za nego in skrb v času njene bolezni. Vsem še enkrat hvala. Žalujoča sinova Franci in Edi z družinama. _3661 ZAHVALA Ob boleči izgubi ljubega moža, očeta, brata in strica VLADIMIRJA FRECETA iz Lažiš nad Rimskimi Toplicami (10.8.1923-18.6.2005) se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem ter vsem, ki ste ga pospremili na zadnji poti, darovali cvetje, sveče in za sv. maše ter nam izrazili sožalje. Iskrena hvala domačemu župniku g. Jožetu 1\irku in g. duhovniku Slavku Pajku za lepo opravljen cerkveni obred, pogrebno sv. mašo in besede slovesa. Posebna hvala cerkvenemu zboru za petje med mašo in MPZ Miklavž za odpete žalostinke. Iskrena hvala govornikoma Juretu Aškercu in Ivanu Jelencu za besede slovesa ter godbeniku za odigrano Tišino. Hvala sodelavcem Pivovarne Laško za darovano cvetje in izrečeno sožalje ter Komunali Laško za pogrebne storitve. Žalujoči vsi njegovi. ZAHVALA Po hudi bolezni smo se v Šenr tvidu pri Planini poslovili od dragega moža, očeta, dedija, strica, zeta in brata IVANA PAVLINCA (13.2.1950-18.6.2005) Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki sočustvujete z nami. Iskrena hvala kolektivu Tajfun ter vsem, ki ste darovali cvetje in sv. maše ter denarno pomagali. Hvala tudi Sašinim sošolcem, župniku za cerkveni obred, sosedu Romanu za poslovilne besede, pevskemu zboru in godbeniku za odigrano Tišino. Vsem iskrena hvala. Žena Anica z družino in a njegovi. Tiho teče reka našega življenja, tiho teče solza našega trpljenja. Otrpne srce, ostane bolečina v s V SPOMIN Mineva 10 let, kar nas je zapustil VLADIMIR GOLOGRANC iz Goričice pri Šentjurju Hvala vsem, ki prižigate sveče ter z dobro mislijo in lepim spominom postojite ob njegovem grobu. Žena Marica, sin Ferdo, hčerke Hedvika, Mita in Brigita z družinami. gg54 Tboje srce je omagalo, tvoj dih je zastal, a spomin nate za vedno bo ostal. ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega očeta, deda in praděda FRANCA KOVAČA (19.3.1915-20.6.2005) se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem, ki ste ga pospremili na zadnji poti ter darovali cvetje, sveče in za svete maše. Žalujoči vsi njegovi. Dve leti bo minilo, solza, žalost in bolečina te zbudila ni, ostala je praznina, ki hudo boli, vendar vemo, da povsod si z nami ti. Boleč je spomin na 30. junij 2003, ko minevata dve leti od boleče izgube dragega očeta FRANCA OSETA iz Šibenika pri Šentjurju Že dve leti bo naš dom prazen, kar smo šli narazen. Le lučke in rože tvoj grob krasijo in nam bolečino blažijo. Hvala vsem, ki se ga spominjate in postojite ob njegovem grobu. Njegovi najdražji. Celje V celjski porodnišnici so rodile: 17.6. : Olga ŽIDAN iz Šentjurja - deklico. 18.6.: Sabina EBERL iz Slovenskih Konjic - dečka, Mojca ROZMAN iz Štor - deklico, Zejnije BYTYQI iz Žalca - dečka, Desica ILINČIČ iz Velenja - deklico. 19.6.: Tanja BALOH iz Pe-trovč - dečka, Lucija GAŠPA-RIČ iz Celja - dečka, Valerija ZORKO iz Loč - deklico, Nataša REBERŠEK iz Žalca -deklico. 20. 6.: Urška PLAHUTA iz Griž - dečka. Dragica KROPEČ iz Rogaške Slatine - deklico, Suzana UZAR iz Rečice ob Savinji - dečka, Andreja RAMŠAK iz Žalca - deklico, Bolečino se da skriti, tudi solze zatajiti, le praznine, ki ostaja, se ne da nadomestiti... V SPOMIN HEDVIKI PAREŽNIK roj. Guček (20.11.1925-29.6.2004) JANEZU PAREŽNIKU (5.12.1920-21.7.2003) iz Lahomnega 50 Hvala vsem, ki se ju spominjate, jima prižigate svečke in postojite ob njunem grobu. Njuni najbližji. l6i Simonca GRIFIČ iz Loč - dečka, Majda RANČAN iz Vojnika - dečka, Valentina GLINŠEK iz Celja - dečka. 21. 6.: Klementina STRM-ČNIK iz Luč - deklico in dečka, Manuela ŠAKIĆ iz Clja -dečka, Verica VETRIH iz Zreč - deklico. Šmarje pri Jelšah Umrli so: Julijana POTOČNIK iz Rogatca, 87 let, Marijan ČANČALA iz Rogatca, 58 let, Jožef KOPRIVC iz Pod-peča pri Šentvidu, 67 let, Ignacij ŠKRÁBL iz Sv. Florija-na, 84 let, Stanislava REGOR-ŠEK iz Završ pri Grobelnem, 85 leť, Marija OSVALDIČ iz Strmca pri Sv. Florjanu, 53 let, Anton KIDRIČ iz Rogatca, 9t let, Anton FIDLER iz Pijovcev, 83 let, Zdravko ANTOLINC iz Rogaške Slatine, 45 let, Ivanka NOVAK iz Polžanske vasi, 52 let. Šentjur pri Celju Umrli so: Franc KOVAČ iz Šentjurja, 90 let, Elizabeta ROBIČ iz Loke pri Žusmu, 93 let, Terezija SEKIRNIK iz Slatine pri Ponikvi, 79 let. Velenje Umrli so: Franc PERŠE iz Rimskih Toplic, 74 let, Jožef GLUŠIČ iz Loke pri Mozirju, 85 let, Silva TERŽAN iz Podkraja pri Velenju, 69 let, Antal MOK iz Šoštanja, 72 let, Martin REZEC iz Laškega, 68 let, Franc NOVAK iz Laškega, 87 let, Pavlina ZORKO iz Laškega, 83 let. KINO Kinematografi si pridržujejo pravico do spremembe programa. M 13.30 16.00,18.30. 21.00.23.30 átoparski vodnik po galaksiji 12.00.14.20.16.40, 19.00, 21.20,23.40 Batman: Na začetku 11.30.14.40.17.30. 20.30. 23.20 Ugani, kdo pride na večerjo 13.00. 15.30.18.00.20.20.22.40 Mesto greha 17.60, 20.40,23.10 Roboti 1000.12.30 16.20. 18.20 Melinda in Melinda 20.50. 23.00 Črni mož 17.10.19.10 (v sredo odpade), 21.10.23.10 Vojna zvezd: Epizoda III - Maščevanje Siti» 17.00, 20.00 21.00 Savinova hiša Žalec - atrij ■ Blaž Pentek, kitara in vokal, ti Katja Florjančič, vokal Večer s prijatelji- koncert 22 00 KLjUB Ceîjë" NoMeansNo (Kanada) koncert Rezbarska delavnica 10.00 Atrij Krčme TamKoUčiri, Celje Mistični Vzhod in moč Orienta orientaiskatržnica 10.30 Mestno središče Celja - na zvezdi Kulturna sobotnica 19.00 Graščina na Frankolovem DNA, Power shock, Dungeon keepers, Buver, Heretik rockžar Vojna svetov 13.00. 15.40.18.20. 21.00.23.45 Štoparski vodnik po galaksiji 14.20. 16.40. 19,00,21.20.23.40 Ctiucky se vrača 13.30. 15.30. 17,30. 19.30. 21.30, 23 Batman: Na začetku 15.10. 18.00, 20.50 Roboti 14.30. 16.30. 18.30 Niti 20.30. 22.30 19.00 Dom sv. Jožeta, Celje 21.00 Žička kartuzija 20.00 Atrij Krčme TamKoUčiri, Celje Orientalska skupina Bayam zmistopombruhalcevognja 21.00 KLjUB, Celje__ Argies {Rosario, Argentina) koncert predstave so v ?a|fflç in flaira PETEK in SOBOTA 19.00 Japonska zgodba 21.00 Brata v vojni NEDELJA 20.00 Japonska zgodba SREDA 21.00 Zatoiii ■ťmwHmmana 21.00 Poslednji lovec NEOEUA 10.00 Roboti 20.00 Poslednji lovec 11,00 Zboristi SREDA 11.00 V iskanju dežele Nije PRIREDITVE IfUOir iznn MNZ Celje ._ _ Demonstracija obrti predstavlja se zlatar Miroslav Bahač Poletj KNEŽIE \ / " i Ie , IELMJ v C e I j u MESTU Pod okriljem Mestne občine Celje PETEK. 1.7. 21.00 Pokrajinski muzej Celje -lapidarij Medeja 2005 ambientalnagledališkapredstava SOBOTA, 2.7. 10.00 Hermanovo gledališče Otroškega muzeja a tržnici razkošnagibalna predstava: Plesni teater Igen-Studio za ples Celje, TinaGorenjak, DJOnix 21.00 Pokrajinski muzej Celje -lapidarij_ NEDELJA. 3. 7. 21.00 Pokrajinski muzej Celje - lapidarij_ Medeja 2005 4. poletni orgelski ciklus orgelski koncert, gostja Nina Štale-kar (Slovenija/Salzburg) 19.00 Galerija sodobne umetnosti Celje Media fokus projekcija video del Marka Požle-pa in soavtorjaMihePitcaiz ciklusa Mesta Carmina Slovenica poletni glasbeni večer Galerija sodobne umetnosti Celje: Sodobna japonska umetnost / Umetnost nove generacije, do 13.8. Likovni salon Celje: Sodobna japonska umetnost / Umetnost nove generacije, do 13.8. Galerija Mik: razstavlja slikar in grafik Stanislav Petrovič Čonč, do 8.9. Mestno središče, obrežje Savinje, Stari grad: VII. poletni slikarski extempore Dolgo, vroče poletje, tradicionalno slikanje po mestnih ulicah Celja, obrežju Savinje... do 2.7. Galerija likovnih del mladih - Stari grad Celje: nagrajena likovna dela iz 46 držav vseh kontinentov 10. Mednarodnega razpisa revije Likovni svet za likovna dela mladih avtorjev na temo Tihožitje, do 30.8. Galerija Borovo: likovna dela Alberta Zaveršnika, do 6.8. Galerija Mozirje: likovna dela Cvetke Kravos. Zgodovinski arhiv Celje: Mesto v senci gradu, avtorja mag. Aleksandra Žižka, do 30.9. MNZ Célje - Otroški muzej Hermanov brlog: Zvezde Evrope, do 30. i2. ; Galerija Volk: dela Marinke Kerstein, do 8. 7. MNZ Celje - Občasni razstavni prostori: Prikrito in očem zakrito (razstava o zamolčanih grobiščih), do 20.9. Izobraževalni center Štore: 25 let po zadnjem pisku Štefke, do 10.9. Pokrajinski muzej Celje: Mojster vzhajajočega .sonca Hieronimus Hackel - virtuoz na steklu, avtorja Paula von Lichtenberga, do 9. 10. ter gostujoča arheološka razstava Nove zanke sveto-hicijske uganke, avtorja Mihe Mlinarja, do 2. 9. STALNE RAZSTAVE IPs, Slovensko Ljudsko Gledališče Celje Repertoar za sezono 2005/2006 Evripid: Medeja Režiser Jernej Lorenci Elfriede Jelinek: Kaj se je zgodilo potem, ko je Nora zapustila svojega moža ali Stebri družb Režiser Samo M. Strelec Oderpododrom Ray Cooney, John Chapman: Saj niste sami v postelji, gospa Markham Režiser Vinko Moderndorfer In za mladino Nicholas Wright: Njegova te Režiserka Tijana Zinajič Pokrajinski muzëj Celje: arheološka razstava z lapidarijem, kulturna in umetnostnozgodovinska razstava, etnološka razstava, razstava Sçhutzove keramike, razstava o Almi M. Karlin, numizmatična razstava. Izobraževalni center Štore: Železarstvo v Štorah. Mestna galerija Riemer: stalna zbirka Franca Riemerja: beneška šola Leonar-da Da Vincija, Modigliani, Cezanne, Klimt, Rodin, Diego Velazquez, Rihard Jakopič, Ivana Kobilca, Jože Tisnikar, Bidermajersko pohištvo, freska iz 14. Stol iz Žičke kartuzije; gostuje prodajna razstava KD konjiških likovnikov. Smeh Poletne ustvarjalne delavnice 10.00 do 13.00 vsak dan od ponedeljka do petka Otroške družabne igre 17.00 do 19.00 vsak dan od ponedeljka do petka Otroške gledališke delavnice Prviinformativni sestanek4.7. ob 11.00 Vse delavnice so brezplačne. Odvijajo se v KD Šentjur - vhod zadaj. Galerija Vlada Geršaka Celje: olja na platno Vlada Geršaka. Galerija Dan: prodajna razstava del različnih avtorjev. Muzej novejše zgodovine Celje: Živeti v Celju in Zobozdravstvena zbirka, nova postavitev. Stari pisker: stalna postavitev. Ustvarjalni pristan - Prešernova 11 Poletna ustvarjalna druženja ob risanju, slikanju, oblikovanju z glino... Delavnice bodo od 10.00 do 14.00, od ponedeljka do petka. Predvideni termini: 11.7. do 15. 7. - likovna delavnica 18.7. do 22. 7. - oblikujemo z glino 8.8. do 12. 8. - likovna delavnica 22.8. do 26.8. - oblikujemo z glino Galerija sodobne umetnosti Celje Poletne počitniške likovne delavnice, namenjene otrokom od 1. do 9. razreda osnovne šole, bodo letos od 5.7. do 29. 7., od torka do petka. Skozi ves mesec se bodo ob dopoldnevih med 9.00 in 12.00 zvrstile štiri štiridnevne delavnice. Delavnice bodo brezplačne. Dela, ki bodo nastala, bodo v avgustu razstavljena v galeriji Hodnik. PLANINSKI KOTIČEK Mladinski center Stara Šola PETEK, 1.7. - Športni park Šmarje pri Jelšah 18.00 Turnir v ulični košarki 20.00 Nočni turnir v malem nogometu SOBOTA, 2. 7. - bazen 13.00 Igre v vodi 17.00 Tekma v vaterpolu Ponoči bo nastopila Maja Slatinšek ter skupina Bohem NEDELJA, 3.7. 18.00 Literarna tekma mladih 20.00 Zabava mladih ob improligi S M Redno ŠKMŠ: Petek ob 18.00 nadaljevalna skupina, 19.30 začetna skupina v Vrtcu na Pe-šnici: vadba joge (s tem tednom se joga poslavlja do jeseni) Moč inteligence. Zbiramo prispevke za 17. številko našega dvakratnaletni-ka. Info: mocinteligence@email.si Projektno vabilo: Bi želel/a uresničiti svoj projekt ali pa ga samo predlagati? Javi se in skupaj bomo našli rešitev! itiTEenET xnmurn srmc sramom m ŒLJE Stanetova 17a, Celje (pri kinu Metropol) Razstava ilustracij mlade umetnice Petre Narobe, ki so bile izdane v zbirki desetih slikanic Z domišljijo na potep pri založbi SmaiTeam. Info na www.filter-slovenia.oig rgsmou Sobota ob22.00 na Občinskem dvo- Kalejdoskop - stanje sobivanja, lutkovna predstava Tolkalsko-bobnarska delavnica, 4. do 7. julij 16-urna delavnica bo stala4.000 SIT, zbiramo prijave! Izlet v Žičko kartuzijo, 6. 7. Prijave zbiramno do 4.7. do 12. ure Mladinski center Dravinjske doline 21.00 a 22.00 aerobika Sobota: 17.00 - 18.30 odbojka, namizni ti 18.30 - 20.00 badminton, namizn Planinsko društvo Zlatarne Celje vabi: 9. julija na Dobrčo in Begunjščico. Na pot bomo odšli ob 5. uri z avtobusnega postajališča ob Glaziji. Prijave do 4. julija na tel. 03 545 29 27 ali 040 324 669. Društvo prijateljev Slomškove poti Celje vabi: 9. julija na pohod in romanje čez Golico - Koralpe. Odhod avtobusa ob 5. uri iz Šentjurja in ob 5.30 iz Celja. Prijave na tel. 03 574 36 64, 031 691 940. www.novitednik.coni www.radiocelje.com DRUŠTVO REGIONALNA VARNA HIŠA Telefon 492-63-56 DRUŠTVO OZARA CELJE pomoč ljudem s težavami v duševnem zdravju; Krekov Ug 3, Celje, tel.: 03 492 57 50. CENTER ZA POMOČ NA DOMU Telefon 03 427-95-26 ali 03 427-95-28 ŠENT CELEIA Slovensko združenje za duševno zdravje - pomoč pri socialni in psihološki rehabilitaciji oseb z duševnimi motnjami Krekov trg 3, Celje Telefon 03 428-8890,428-8892 ZAVOD VIR, DNEVNI CENTER ZA POMOČ ODVISNIM Telefon 490 00-24, 031 288 827 Podjetje NT&RC d.o.o. Direktor: Srečko Šrot Podjetje opravlja časopisno-založniško, radijsko in agen-cijsko-tržno dejavnost Naslov: Prešernova 19, 3000 Celje, telefon (03) 42 25 190, fax: (03) 54 41 032, Novi tednik izhaja vsak torek in petek, cena torkovega izvoda je 150, petkovega pa 300 tolarjev. Naročnine: Majda Klanšek Mesečna naročnina je 1.700 tolarjev. Za tujino je letna naročnina 40.800 tolarjev. Številka transakcijskega raču- na: 06000 0026781320. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Tisk: Delo, d.d.. Tiskarsko središče. Dunajska 5, direktor: Ivo Oman. Novi tednik sodi med proizvode, za katere se plačuje 8,5% davek na dodano vrednost. NOVI TEDNIK Odgovorna urednica: Tatjana Cvirn. Urednik fotografije: Gregor Katič. Tehnični urednik: Franjo Bogadi Računalniški prelom: Igor Šarlah. Oblikovanje: Mi-nja Bajagič. E-mail uredništva: tednik@nt-rc.si; E-mail tehničnega uredništva tehnika.tednik@nt-rc.si RADIO CELJE Odgovorna urednica: Simona Brglez Telefon studia (za oddaje v živo): (03) 49 00 880, (03) 49 00 881. E-mail: radio@nt-rc.si. E-mail v studiu: info@radiocelje.com UREDNIŠTVO Milena Brečko-Poklič, Janja Intihar, Brane Jeran-ko, Špela Oset, Rozmari Petek, Urška Selišnik, Branko Stamejčič, Ivana Stamejčič, Simona Šolinič, Dean Šuster, Tone Vrabl AGENCIJA Opravlja trženje oglasnega prostora v Novem tedniku in Radiu Celje ter nudi ostale agencijske storitve. Pomočnica direktorja in vodja Agencije: Vesna Le-jič. Organizacijski vodja: Franček Pungerčič. Propaganda: Vojko Grabar, Zlatko Bobinac, Petra Vovk, Viktor Klenovšek, Alenka Zapušek Telefon: (03)42 25 190 Fax: (03)54 41 032, (03)54 43 511 Sprejem oglasov po elekt pošti: agencija@nt-rc.si Nagradna križanka MNOŽINA SLOVNICI - V REVOLU (EMWANO) Nagradni razpis 1. nagrada: bon za 5.000 SIT za nakup v optiki Salobir in Kuharske bukve Radia Celje 2. nagrada: vrednostni bon za4.000 SIT za bowling v Planetu Hiš 3.-5. nagrada: vrednostni bon za 2.000 SIT za bowling v Planetu Hiš Pri žrebanju bomo upoštevali vse pravilne rešitve (geslo), ki jih bomo prejeli na dopisnicah na naslov: NT&RC, Prešernova 19,3000 Celje do četrtka, 7. julija 2005. Danes objavljamo izid žrebanja križanke iz Novega tednika, ki je izšla 24. junija. Prispelo je 916 rešitev. Rešitev nagradne križanke iz št. 46 Vodoravno: ZGAGAR, LOČINA, OV, NT, DEŽ, OD, SEIŠELI, KRAJA, ROJ, STROJAN, KVAGA, PETROLEJKA, VTIČ, ATOM, ARDELI, OJE, PILAT, JO, GK, SAK, AKI, ONEMELOST, GE, TRI, ARE, PECA, ATLETKA, OŽE, NEZ, JASNA, UP, DVERI, OBMORKSA, PALMA, OT, LE ČRV, IČA, ANT, NETOPIR, KODEKS. Geslo: Paradiž v Indijskem oceanu. Izid žrebanja 1. nagrado - bon za 5.000 SIT za nakup v optiki Salobir in Kuharske bukve Radia Celje, prejme: Danica Gobec, Spominska 5,3000 Celje. 2. nagrado - vrednostni bon za 4.000 SIT za bowling v Planetu Tuš, prejme: Ivica Obran, Titova 6,1433 Radeče. 3.-5. nagrada - vrednostni bon za 2.000 SIT za bowling v Planetu TUŠ, prejmejo: Branka Colnerič, Mestinje 37,3241 Podplat, Milica Blazinšek, Konjsko 8 a, 3212 Vojnik in Brahko Očko, Spodnja Rečica 102,3270 Laško.. Vsem nagrajencem čestitamo. Nagrade bodo prejeli po pošti. Ime in priimek: . Naslov:_ Davčna številka: . HOROSKOP Ona: Pojavila se bo nepričakovana priložnost, da spoznate osebo, ki vam že dolgo biiri domišljijo, zato nikar ne odlašajte, temveč priložnost zgrabite z obema rokama, saj vam bo prinesla srečo, veselje in burna doživetja. On: Na delovnem mesta se boste morali pošteno potruditi in vložiti veliko več truda, kot ste nameravali na začetku, a bodo tudi rezultati več kot odlični. Privoščili si boste majhno praznovanje teh uspehov. TEHTNICA _m Ona: Zaradi ljubosumja boste naredili precej nepremišlje-. no potezo in kasneje vam bo še zelo zaL A krivi boste sami, zato ■bodo tudi posledice padle pred--vsem na vaša ramena. Pazite se norih idej prijateljev. On: Še vedno obstaja možnost, da vam bo končno uspelo pridobiti srce nekoga, na kogar ste že skoraj pozabili. Goji podobna čustva, tako da je edina preostala ovira preteklost, ki jo bosta morala et rna ■ ŠKORPIJON Ona: Romantični pogledi neznanca vam bodo dodobra pospešili bitje srca. Vsekakor je upanje, da iz tega še nekaj bo, vendar pa se bo treba pošteno potruditi, če boste hoteli tudi malo dolgotrajnejšo zvezo. On: Prebavne motnje so predvsem posledica živčne napetosti. Bilo bi dobro, če bi si vzeli kakšen dan dopusta in se prepustili lenarjenju. V tem ste pravi mojster, saj imate dolgoletne izkušnje. Ona: Uspeli se boste izmakniti nevarnosti, da podležete zapeljevanju neznanca, ki se bo pojavil v vašem življenju, čeprav bo to zelo težko. Še dobro, da za to ne bo izvedel partner in se bo končalo brez posledic. On: Sladka skrivnost, ki jo boste izvedeli po naključju, vam bo precej olajšala pot do uspeha. A še vedno se boste morali kar precej potruditi, saj vam bo nekdo nagajal. V poslu se obeta nekaj nepričakovanega. DVOJČKA STRELEC # Ona: Izvedeli boste nadvse pomembno novico, ki vam bo pojasnila marsikatero partnerjevo potezo v preteklosti. Nikar ne bodite preveč zamerljivi, ampak poglejte celo zadevo na pošten način. On: Nikar ne obešajte svojih neuspelih avantur na veliki zvon, saj vas bodo slišali celo v deveto vas. To utegne biti zelo neugodno, saj lahko slišijo novice popolnoma napačna ušesa. In nikar se ne prenaglite. Ona: Z nasmehom boste povedali več, kot s sto besedami, kar bo prineslo prijetno popestritev v vaše ljubezensko življenje. Bodite čim bolj sproščeni in dosegli boste tudi tisto, o čemer ste lahko samo sanjali. On: Prisluhnili boste prijateljem in njihovim težavam in jim tudi pomagali z nasvetom. S tem si boste.pridobili precej bonusa za prihodnost, ko boste morda prav vi potrebovali i pomoč. Ona: Če boste še naprej n nali tako svojeglavo, se vam lahko zgodi, da boste vedno bolj osamljeni. Nepričakovan prihod starega prijatelja varn bo sicer popestril dolgočasen vikend, a bo tudi to kaj hitro mimo. On: Tekanje okoli vam sicer ugaja, toda vaši domači ga imajo že precej čez glavo. Pomislite vsaj tu in tam tudi na tiste, ki vas imajo radi. Partnerka se vam je začela oddaljevati, zato se malo bolj potrudite, vsaj kar se tiče ljubezni. KOZOROG Ona: Ne pozabite, da je treba težave reševati v dvoje, saj vam je partner voljan pomagati. Skupaj vama bo uspelo in to na način, ki bo prinesel marsikatero korist. Privoščita si nekaj časa tudi zase. On: Opravljanje službenih dolžnosti še ni tisto, kar zmorete. Sami sebe prepričajte, da je življenje tudi na drugih področjih. Vse skupaj se bo zasukalo precej drugače, kot ste si zamislili - k sreči na lepšo stran. ■ VODNAR Ona: Imate dve alternativi: ali se boste umirili in se posvetili enemu partnerju ali pa boste nadaljevali dosedanje živ-' ljenje. Oboje ima tako svoje dobre, kot tudi slabe strani. Toda treba se bo odločiti... Orv Nekdo se zelo trudi, da bi vam pomagal, zato ne trmo-glavite, ampak sprejmite njegovo pomoč. Z malce sreče boste dosegli velik poslovni uspeh, torej se nikar ne obotavljajte pri vaših odločitvah. DEVICA Ona: S srčnim izvoljencem se boste dogovorili o težavah, ki sta jih imela zadnje čase in tako zakopala nesoglasja. Očitno je to novo poglavje v vajinem odnosu in se vama obeta precej svetla prihodnost. On: Čeprav se vam obetajo majhne nevšečnosti, ne smete prehitro obupati, saj se boste z malo truda iz njih hitro izkopali Star pregovor pravi: Za srečo se je treba tudi potruditi! Pri tem niste prav nikakršna izje- Ona: Na ušesa vam bo prišla zanimiva informacija o nekom, ki ga že dalj časa skrivoma opazujete. Izkoristili boste ugodno priložnost, ki se vam bo ponudila, inpreživeli resnično pravljičen vikend v dvoje. On: Odločili se boste za tisto alternativo, ki ste jo vse doslej pošteno zanemarjali. Pazite, saj se lahko prav čudno za-suče in boste na koncu krajši konec potegnili prav vi. Ne dovolite, da se vam zgodi kaj ta- Ona: Sprejeli boste povabilo na večerjo, saj se dobrv zavedate, da je v ozadju tudi možnost nadvse prijetne ljubezenske avanture. Mogoče pa ne bo samo avantura, saj vam zvezde napovedujejo resnejšo zvezo. On: Uspel vam bo kar precejšen poslovni podvig, ki bo presenetil vaše tekmece. Čimprej izkoristite prednost, ker zlepa ne boste več imeli takšne priložnosti. Saj veste, vsak je sam svoje sreče kovač! WITBOY SCOTCH & SODA Modrijani se še vedno najbolj zanesejo na svojega »patrona« Petra Švaba, ki je tako rekoč deklica za vse, v zadnjem času pa vestno skrbi tudi za ozvočenje. Modrijani se lahko pohvalijo z odličnim ozvočenjem, zato ni čudno, da so tudi s tem polno zasedeni. Peter Švab je tako pomagal tudi pri veliki glasbeni prireditvi v Za-vrhu nad Galicijo, ki so jo pripravili ob dnevu državnosti domači gasilci. Največ dela je bilo v dogovoru z odlično pevko Nušo Derenda, ki je Petru izročila nekaj glasbenih podlag za pesmi, ki jih je potem izvajala na odru, plesišču, na mizi in med ljudmi. Nuša Derenda je bila z mojstrom Petrom zadovoljna. Vse je »štimalo« ... Naročniki Novega tednika so bili že doslej deležni številnih ugodnosti, v jubilejnem 60. letu pa smo dodali še eno. Izpolnili smo namreč obljubo o možnosti cenejšega življenja z Novim tednikom. V Klubu naročnikov Novega tednika bodo nakupi bolj ugodni, saj bodo samo za naročnike na voljo posebni popusti v trgovinah in lokalih. Kje vse bodo naročniki lahko prihranili pri svojih nakupih, je razvidno iz spodnjega seznama, ki se bo še širil. Naročniki Novega tednika bodo lahko ugodnosti izkoristili samo s posebno kartico, ki jim jo bomo izdali na oglasnem oddelku NT&RC, Prešernova 19, Celje, od ponedeljka, 4. julija naprej. SPLAČA ŠE srn NAROČNIK NOVEGA TEDNIKA! KERAMIKA Kili goldenpoint® lesnina MarQuise Mlekarna Celeia vemna/ Ko se je pripeljal mimo našega foto objektiva, smo bili prepričani, da gre za raketo, za nekaj, kar potuje s svetlobno hitrostjo, za nekaj, kar si želi zmage in na cilju pričakuje veliko nagrado. Ko smo v temni sobici in povsem v miru razvili naše slikice, pa smo prepoznali Aleksandra Svetelška, največjega ljubitelja tuširanja v Celju, ki je potem na vrhu Celjske koče dobil le steklenico piva. No, ja, ki bi jo dobil, če bi na cilj prišel pred svojim šefom Mirkom. IZTOK GARTNER Foto: GREGOR KATIČ smm Podiralec Naslov pričujočega teksta resda obeta nekaj vročega in provokativnega, toda na žalost vas bomo razočarali in vam servirali le raperja 6Pack Čukurja, ki je prejšnji teden v Planetu Hiš takole zagnano podiral keglje. Ker ima mladenič že nekaj časa resno punco, je njegovo podiranje izven kegljišča seveda močno omejeno. Ime: Azra Priimek: Jukič Starost: 23 let Hobiji: ležanje na plaži Hrana: kadar hujša, samo voda Moški, ki ji zavrti glavo: Željko Joksimovič Dosežki: poljub, dolg petnajst minut Prvi poljub: v šestem razredu Za koliko denarja bi se slikala gola: za dobitek na lotu Skrivnost, ki jo bo prvič izdala na glas: enkrat je sek-sala v bazenu, polnem ljudi Inteligenčni kvocient: tako velik, da je že brez veze LEPOTIC KA TEDNA Zlatarna STOŽIR -Casitre Faraon Celle. Ljubljanska cesta 39.3000 Celje - ob nakupu 100 žetonov 10 gratis - Foto Rizmal. Mariborska c. 1,3000 Celje -10% popust velja za storitve -Uokviranie-stBklarstvo Galerija Volk. Ozka ulica 2,3000 Celje, Tel.: 03 544 25 35 -10%popust ■ Goldenpoint Celeiapark Celje, široka izbira nogavic - 5% popust ob nakupu do 5.000 sit, 10% popust ob Hervis Celie. Mariborska cesta 100,3000 Celje - 5% popust pri nakupu nad 10.000 sit (popust ne velja pri nakupu blaga, ki je v zimski ali letni razprodaji) -Keramika Kili. Industrijska prodajalna, Kasaze 34. Uboje -10% popust - Lesnina d.d.. Leveč 18 - 3% popust na oblazinjeno pohištvo (sedežne grt, trosedi, počivalniki...) -Marquise, visoka moda metrskega blaga. Ozka ulica 4,3000 Celje -10% popust - Mlekarna Celeia. prodajalna Golida, Arja vas 92,3301 Petrovče - 5% popust velja za izdelke lastne proizvod- - Palmers. Gosposka ul. 30.3000 Celje -10% popust velja pri gotovinskem nakupu - Pizzeria Verona. Mercator center Celje - 20% popust pri nakupu pic -Protect servis. Ul. Leona Dobrotinška 27.3230 Šentjur. Rogaška cesta 19.3240 Šmarje pri Jelšah - do 35% Kosovelova 16,0 Optika Salobir. Leveč 38a, 3301 Petrovče - 5% popust ob nakupu sončnih očal in korekcijskih okvirjev » -Simerd.0-0.. Ipavčeva ulica 22,3000 Celje, P.E Ljubljana, Brnčičeva 7, P.E. Koper, Ferrarska 17 - 3% popust ob nakupu PVC stavbnega pohištva. Popust ne velja za akcijske cene. Popusti se ne seštevajo - Klimatiziran Taxi Simbv. 03120 50 60 -10% popust -Time out IGolovec na celjskem sejmišču). Dečkova cesta 1.3000 Celje, tel.: 03 543 32 24 -15% popust -Top-fit d.o.o.. Ipavčeva ulica 22. Celje -10% popust -Witbov Scotch & Soda. Planet Tuš Celje, Stanetova 3. Celje. Witboy Laško -10 %popust _ - Zlatarna Stožir. Ul. mesta Grevenbroich 9.3000 Celje -10% popust -2X82, Obrtna cona, 3220 Štore - 7% popust, ne volja za akcijske cene