LES wood Revija za lesno gospodarstvo Wood Industry & Economy Journal 6/98 Revija za lesno gospodarstvoWood Industry & Economy Journal junij 1998 Letnik 50 {t. 6 str. 161-200 UDK 630 / ISSN 0024-1067 Revija LES Glavni urednik: prof. dr. dr. h. c. Niko Torelli Urednik: Stane Ko~ar, dipl. ing. Lektor: Andrej ^esen, prof. Slika na naslovni strani: Uredni{ki svet: KLI Logatec - okna Predsednik: Peter Tom{i~, dipl. oec. ^lani: Franc Ga{per, ing., Jo`e Bobi~, Asto Dvornik, dipl. ing., Nedeljko Gregori~, dipl. ing., Friderik Kova~, dipl. oec., mag. Borut Tekma med izobra`evanjem in katastrofo Niko TORELLI 163 Mad`arevi~, Zvone Novina, dipl. ing., Matja` Rojnik, dipl. ing., Uro{ Rupreht, dipl. oec., mag. Miroslav [trajhar, Janez Zalar, ing., Stojan Metodologija za diagnosticiranje obstoje~ega ekološkega @ibert, dipl. ing., prof. dr. Jo`e Kova~, dr. Jo`e Korber, prof. dr. dr. h. stanja in izbiro optimalnih odlo~itev v lesnoindustrijskih c. Niko Torelli, prof. dr. Vesna Ti{ler, prof. dr. Mirko Tratnik, Ale{ Hus, dipl. ing., Vinko Velu{~ek, dipl. ing., doc. dr. @eljko Gori{ek sistemih Leon OBLAK 165 Uredni{ki odbor: Daljinski transport vode v lesu - vodni potencial Niko TORELLI 169 prof. em. dr. dr. h. c. mult. Walter Liese (Hamburg), prof. dr. Helmuth Resch (Dunaj), Benetke - mesto na vodi Niko TORELLI 174 mag. Stane Ber~i~, doc. dr. Bojan Bu~ar, Janez Gril, dipl. ing., doc. dr. @eljko Gori{ek, prof. dr. Franci Pohleven, vi{. pred. Lesena konfekcija Niko TORELLI 176 mag. Branko Knehtl, mag. Stojan Koko{ar, prof. dr. Vinko Rozman, prof. dr. Vesna Ti{ler, prof. dr. dr. h. c. Niko Torelli, Toma` Klop~i~, dipl. ing. Ostrenje kro`nih `aginih listov s karbidnimi trdinami (vidia) Vladimir NAGLI^ 177 Direktor: dr. Jo`e Korber Informacije GZS - Zdru`enje lesarstva {t. 7/98 UZvesztaa lensaorvjeivt Sellojveinnije izdajatelj: Poslovno okolje gopsodarske organizacije (I. del) Henrik DOV@AN 181 v sodelovanju z GZS-Zdru`enjem lesarstva Leon Oblak, novi doktor lesarskih znanosti Mirko TRATNIK 185 Uredni{tvo in uprava: 1000 Ljubljana, Karlov{ka cesta 3, Slovenija Meblovih okroglih 50 let Fani POTO^NIK 186 tel. (061)/121-46-60, (061)222-143, fax (061)/221-616 Naro~nina: Posvet o ostrenju rezil Ciril MRAK 190 Dijaki in {tudenti (polletna) ........ 1.500 SIT Strokovni posvet - lesno strojništvo v sodobni Evropi Lojze NOVAK 191 Posamezniki (polletna) ............ 3.000 SIT POobdrtjnetikjai iinn {uosltean(loevtena()le.t n. a. ). .. .. .. .. .. .. .. 3168..000000 SSIITT Povzetek otvoritvenega govora dr. Marjana Senjurja na sejmu LESMA ‘98 192 Tujina (letna) ................... 100 USD @iro ra~un: Za bistre glave Niko TORELLI 193 Zveza lesarjev Slovenije-LES, Ljubljana, Karlov{ka 3, 50101-678-62889 Rešitev uganke iz prejšnje številke Niko TORELLI 193 Revija izhaja v dveh dvojnih in osmih enojnih {tevilkah letno Tisk: Bavant d.o.o. 2. dr`avno tekmovanje dijaških poslovnih na~rtov “Mladi podjetnik” Zdenka STEBLOVNIK 194 Za izdajanje prispevata Ministrstvo za {olstvo in {port Republike Slovenije in Ministrstvo za znanost in tehnologijo Repub- Ljubljanski pohištveni sejem letos `e v septembru 195 like Slovenije. Na podlagi Zakona o prometnem davku (Ur. list RS, {t. 4/92) AMBIENTA ‘98 195 daje Ministrstvo za informiranje na vlogo mnenje, da {teje strokovna revija LES med proizvode informativnega zna~aja iz Borzne vesti 196 13. to~ke tarifne {tevilke 3, za katere se pla~uje davek od prometa proizvodov po stopnji 5 %. Diplomske naloge diplomantov lesarstva v letu 1998 197 Vsi znanstveni ~lanki so dvojno recenzirani. Izvle~ki iz revije LES so objavljeni v AGRIS, Cab International - Bilten INDOK slu`be Oddelka za lesarstvo Biotehni{ke CD-Tree ter v drugih informacijskih sistemih. fakultete 199 LES wood 50 (1998) 6 Contents 162 LES wood Wood Technology & Economy Journal Volume 50, No 6/98 Editor’s Office: 1000 Ljubljana, Karlov{ka 3, Slovenia Phone: + 386 61 121-46-60 + 386 61 222-143 Fax No.: + 386 61 221-616 Contents Methodology for diagnosing of existing ecological state and the selecting of optimal decisions in timber industry Long distance trasport of water in wood - water potential Venice - town on water and wood Leon OBLAK 165 Niko TORELLI 169 Niko TORELLI 174 Zveza lesarjev Slovenije Revija LES Karlovška 3 1000 Ljubljana RAZPIS PRIZNANJA ZA CELOVIT PRIKAZ DEJAVNOSTI LESARSKIH ŠOL Ob 9. ljubljanskem pohištvenem sejmu, ki bo od 21. do 27. septembra 1998 na Gospodarskem razstaviš~u, bo revija LES podelila priznanje srednji lesarski šoli, ki bo na razstavnem prostoru najbolj celovito prikazala šolske dejavnosti. Osnovni kriteriji: kakovost izdelkov kot celote, predvsem njihove izdelave, raznolikost izdelkov, urejenost in preglednost razstavnega prostora. Razstavne prostore in eksponate bo ocenjevala posebna strokovna komisija, ki jo je imenoval uredniški svet revije LES. LES wood 50 (1998) 6 Uvodnik 163 Tekma med izobra`evanjem in katastrofo “Human history becomes more and more a race between education and catastrophe” (^loveška zgodovina postaja vse bolj in bolj tekma med izobra`evanjem in katastrofo) je modro ugotovil Herbert George Wells(1866-1946), ki je hudo-mu{no razmi{ljal o vlogi moderne znanosti in tehnologije v ~lovekovem `ivljenju in mi{ljenju. Trditvi je te`ko oporekati, ob njej pa se lahko zamislimo tudi lesarji. Ponujajo nam dva visoko{olska {tudija: visokega strokovnega in univerzitetnega in {e vi{je{olskega. Zlasti me skrbi za univerzitetnega, za katerega je pogoj matura. Povsem pravilno, toda vpisati se mora najmanj 30 kandidatov (grozijo nam celo s 60!). Te`ko jih bomo nabrali, vendar pa jih toliko tudi ne potrebujemo! Pogoj za sofinanciranje magistrskega {tudija naj bi bilo 15 vpisanih. Magistre in doktorje seveda potrebujemo, vendar spet ne toliko. Politika visokih okroglih {tevilk nam lahko ogrozi univerzitetni {tudij, z njim pa tudi `e tako preskromno dimenzionirano raziskovalno dejavnost, razvoj in vzgojo pedago{kega kadra. Poizkus, dobiti nekaj kandidatov za univerzitetni {tudij prek tehni~ne gimnazije, je povsem negotov. Kriti~na pa je situacija tudi glede pedago{kega in raziskovalnega kadra. Ta se ve~inoma ne obnavlja in se celo osipa. Ista dr`ava, ki pogojuje obstoj {tudija z visokimi okroglimi {tevilkami, je poskrbela tudi za finan~no vabljiv pred~asen odhod profesorjev v pokoj. Zdesetkan u~iteljski zbor naj zdaj poskrbi kar za dva visoko{olska {tudija, v okviru programske skupine MZT pa {e za podiplomskega! Kje je {e izobra`evanje ob delu! Obstaja tudi skrajna mo`nost, da bi univerzitetni {tudij lesarstva prepustili univerzam na Dunaju, Münchnu in Hamburgu, s~asoma pa {e visokega strokovnega {olam v Kuchlu, Rosenheimu in Eberswaldu. Ta bi bilo “evropsko”, vendar menim, da Slovenci kot gozdni in lesni narod le potrebujemo svoje lesarsko {olstvo, ki pa ga brez lastnega univerzitetnega {tudija ne bo. [tevilo vpisanih lahko narekujejo le gozdna povr{ina, posek oz. letni lesni prirastek in seveda kako trdno smo odlo~eni sami predelovali svoj les, ki nam ga tako radodarno dajejo ob{irni gozdovi na son~ni strani Alp. Delo z manj {tudenti bi bilo bolj kvalitetno, saj bi temeljilo na mentorskem pristopu, manj {tevilni diplomanti pa bi bili tudi bolj iskani. Resni~no avtonomna univerza bi lahko sama za{~itila trenutno ogro`ene univerzitetne {tudije. Tudi dr`ava bi se lahko kon~no zamislila ob ginevanju tehni~nih {tudijev. Slovenija bo lahko pre`ivela le z ustvarjalnim znanjem. Difficile est satiram non scribere! Morda pa nekateri preve~ dobesedno jemljejo Oscarja Wildeja (1856-1900), ko pravi: “Education is an admirable thing, but it is well to remember from time to time that nothing that is worth knowing can be taught”. (Izobrazba je ~udovita stvar, vendar se je od ~asa do ~asa dobro spomniti, da se zdi ~esar, kar se resni~no spla~a vedeti, ne da u~iti oz. pou~evati). ^e je pa tako, bom pa {e sam dokupil leta (zdaj po vi{ji tarifi). Prof. dr. Niko TORELLI LES wood 50 (1998) 6 Napovedujemo 164 LESARSTVO 98 Priloga revije LES ob 9. ljubljanskem pohištvenem sejmu september 1998 Sejemska ponudba pohištva in spremljajo~ih izdelkov na 9. LJUBLJANSKEM POHI[TVENEM SEJMU v Ljubljani Tudi ob letošnjem 9. Ijubljanskem pohištvenem sejmu pri reviji LES v sodelovanju z Zdru`enjem lesarstva pri GZS pripravljamo publikacijo LESARSTVO 98, ki je namenjena predstavitvi lesne proizvodnje in spremljajo~ih dejavnosti za lesarstvo. Podobne publikacije smo izdali ob vseh ve~jih prireditvah s podro~ja lesarstva v zadnjih treh letih, naprav in materialov za lesarstvo) in z njimi vsaki~ vzbudili veliko zanimanje slovenske lesarske javnosti. Osrednji del publikacije je namenjen orisu lesarstva v Sloveniji, druge dele pa smo namenili predstavitvi vaše ponudbe z oglasom (1 /1,1 /2,1 /4 ali 1 /8 strani) po ugodnih cenah, pa {e s popustom za naro~nike revije LES. S predstavitvijo v tej publikaciji se predstavite Ijudem ne samo nekaj dni na sejmu, temve~ tudi kasneje, ko se bodo doma odlo~ali o nakupih. K sodelovanju vabimo tudi podjetnike, ki ne razstavljate na leto{njem sejmu, saj bo va{a predstavitev v publikaciji odmevna med obiskovalci sejma ter ostali slovenski javnosti. Publikacijo LESARSTVO 98 bodo dobili obiskovalci sejma ter naro~niki revije LES, zato ne izpustite izjemne prilo`nosti za predstavitev svoje dejavnosti. Pokli~ite ~im prej in si zagotovite najboljši oglasni prostor! Za vse dodatne informacije in naro~ila pokli~ite: Uredni{tvo revije LES, Stane Ko~ar, tel. 061 /121-46-60, fax. 061 /221-616 LES wood 50 (1998) 6 Raziskave in razvoj 165 UDK: 674:519.87:504.064 Izvirni znanstveni ~lanek (Original Scientific Paper) Metodologija za diagnosticiranje obstoje~ega ekološkega stanja in izbiro optimalnih odlo~itev v lesnoindustrijskih sistemih Methodology for diagnosing of existing ecological state and the selecting of optimal decisions in timber industry Leon Oblak1 Izvle~ek: Abstract: ^lanek prikazuje metodologijo za diagnosticiranje obstoje~ega In the paper, a methodology for diagnosing the existing ecological situa-ekološkega stanja v lesnoindustrijskih sistemih in izbiro optimal- tion in timber industry systems and the selecting of optimal decisions nih odlo~itev pri upravljanju z njimi, glede na ekonomsko- with regard to the managing of the same and by taking into considera-ekološke kriterije. Diagnosti~no drevo, ki temelji na metodi tion economic and ecological criteria was represented. Diagnostic tree, mehke logike, omogo~a ugotavljanje kriti~nih ekoloških para- which is based on fuzzy logic method, allows to determine the critical metrov v lesnoindustrijskih podjetjih, matemati~ni model ecological parameters in timber industry companies, and the mathemati-mehkega ciljnega programiranja pa omogo~a, upoštevaje cal model of fuzzy goal programming allows, by taking into considera-obstoje~e stanje, podjetniške cilje in zahteve potrošnikov, tion the existing situation, business objectives and demands of consumers, dolo~itev optimalne poslovne strategije. to formulate an optimal business strategy. Klju~ne besede: matemati~ni model, mehka logika, ciljno Key words: mathematical model, fuzzy logic, goal programming, programiranje, lesnoindustrijska podjetja, optimizacija timber industry companies, optimisation 1. UVOD terijev, nujnost in s tem eden izmed zelo kacija podjetja’, ‘kriti~na vsebnost les-pomembnih strateških ciljev lesne indus- nega prahu v odpadnih plinih’ ipd. po-Ekološko gibanje, ki se je v zadnjih letih trije, je problematika okolju prijazne pro- menijo nedolo~ene in subjektivne oce-povsod po svetu mo~no okrepilo, bo brez izvodnje in izdelkov predmet številnih raz- ne. Za diagnosticiranje ekološkega sta-dvoma vplivalo na spremembo trgov. iskav. Realni sistemi, kakršne so razno- nja v lesnoindustrijskih podjetjih smo Okolju prijazen na~in mišljenja je za~el vrstne lesnoindustrijske proizvodnje so izoblikovali matemati~ni model, ki te-prodirati tudi tja, kjer se je sprva zdelo, sistemi, v katerih imamo za presojo nji- melji na opisnih (lingvisti~nih) spre-da ima najve~ nasprotnikov - v gospo- hove ekološke kakovosti poleg numeri~- menljivkah in mehki logiki. darstvo in industrijo. ~e je bilo upoštevan- nih podatkov opraviti tudi z dru`benimi je varstva okolja pri posameznem izdelku cilji, nakupnimi preferencami in z vred- 2. MEHKA LOGIKA še v~eraj le nekaj postranskega in je nostnimi sodbami proizvajalcev in po-pomenilo le nepotrebne dodatne stroške trošnikov izdelkov in prav zaradi tega ti Mehka logika izvira iz teorije mno`ic. ali pa se je komaj izpla~alo, je danes po- problemi niso obvladljivi s klasi~nimi ma- Razlika med klasi~no logiko in mehko memben prodajni argument, `e jutri pa temati~nimi metodami. Nujno je torej logiko je v tem, da ima klasi~na za svo-bo postalo temeljni pogoj, da bo izdelek preu~evanje novih, u~inkovitejših in za- je definicijsko obmo~je le dve vrednosti sploh mogo~e prodajati. pleteni ter ve~kriterialni problematiki pri- (0 in 1 oziroma DA in NE) s katerima lagojenih metod in modelov [3]. lahko opišemo stanje kakega dogodka Lesna industrija, kot ka`ejo redki in te`ko in pomeni trdo, ‘~rno-belo’ odlo~anje, dostopni podatki meritev, sodi med ne- Ekološke raziskave v industriji potekajo mehka logika pa pri odlo~itvah dopuš~a zanemarljive onesna`evalce okolja. Ker prete`no na analiti~ni ravni. Ekološka tudi vmesne vrednosti, saj so definicijsko odlo~itve za okolju prijazno proizvodnjo problematika je kompleksen in slabo obmo~je mehke logike vse realne vred-in ekološko sprejemljive izdelke postaja- definiran sistem, pri katerem so klasi~ne nosti v intervalu med 0 in 1, vklju~no z jo, poleg `e obstoje~ih ekonomskih kri- kvantitativne metode analize sistemov za obema mejama in na ta na~in lahko njeno reševanje prakti~no neuporabne, odlo~itve sprejemamo v dolo~enem zve-saj vhodni podatki - parametri onesna- znem prostoru. Temelji na podajanju `evanja - kot so npr. ‘nesprejemljiva pripadnosti nekega elementa dolo~eni 1 Dr., Oddelek za lesarstvo, Biotehniška fakulteta, Univerza v temperatura odpadnih voda’, ‘mo~an mno`ici. Elementom, ki jih obravnava-Ljubljani, Ljubljana, Slovenija hrup’, ‘ekološko problemati~na mikrolo- mo v povezavi s to mno`ico, dodamo še EKOLOŠKA DIAGNOZA LESNOINDUSTRIJSKEGA PODJETJA" I 1.RAZRED/2.RAZRED/3.RAZRED/4.RAZRED/5.RAZRED I ODPADNE VODE l.k^^onja^Jcat^Drija/3.kjrt^onja/4.kal^Qnja^S.kxt^orija ODPADNI PLINI DRUGI EKOLOŠKI DEJAVNIKI I .kal^orija/2.1cd^oriia/3 .kategnija/4 Joaegoiiji/S.kitegariia 1 .kategarija/2Jal^orijan.lcat^(nja/4.lcateganja/S Jcategarija ■noju mami ANOlGfWSH ruAMEim wcww MUHEItl Slika 1. Diagnostično drevo za ugotavljanje ekološkega stanja v lesnoindustrijskih podjetjih Figure 1. Diagnostic tree used in determining the ecological situation (state) in timber industry companies LES wood 50 (1998) 6 številsko vrednost m(x), ki jo imenujemo pripadnost elementa mehki mno`ici. Tako 0 pomeni, da element ne spada v mno`ico, 1 pomeni, da element spada v mno`ico, vse vmesne vrednosti pa pomenijo, da element le do neke mere spada v to mno`ico. 2.2. Mehka diagnostika Pri diagnostiki je osrednje orodje di-agnosti~no drevo, v katerem iz osnovnih dogodkov na osnovi implikacij prehajamo na višje nivoje drevesa, v sestavljene dogodke, iz teh v še bolj sestavljene dogodke itd., in na koncu preidemo v ‘top’ dogodek oz. v kon~ni sestavljeni dogodek, ki ga uporabimo kot rešitev postavljenega problema. Diag-nosti~no drevo, ki smo ga izdelali za diagnosticiranje ekološkega stanja v lesnoindustrijskih podjetjih, je prikazano na sliki 1 [1]. V našem modelu so na spodnjih vejah drevesa osnovni dogod-ki-ekološki parametri (temperatura odpadne vode, pH vrednost odpadne vode...), ki so merljivi, ali pa se jih da s strokovno oceno opisno dolo~iti. V sestavljene dogodke, na naslednjo vejo diagnosti~nega drevesa (splošni parametri, anorganski parametri...), pridemo z implikacijami oziroma operacijami lo-gi~nega sklepanja, ki jih zapišemo v obliki logi~nih pravil. Tako lahko na vsaki veji drevesa dolo~imo ekološko stanje obravnavanega podjetja in ugotovimo njegove kriti~ne ekološke to~ke. Naslednji (višji) nivo predstavljajo trije temeljni ekološki dejavniki: odpadne vode, odpadni plini in drugi ekološki de- Raziskave in razvoj javniki. Vrh drevesa je kon~ni iskani rezultat- ekološka diagnoza lesnoindustrijskega podjetja. 2.3. Oblikovanje pripadnostnih funkcij Lingvisti~ne spremenljivke (temperatura odpadne vode, pH vrednost odpadne vode, neraztopljene snovi v odpadni vodi...) so osnovni dogodki oz. neodvisne spremenljivke. Vsaki izmed njih smo priredili lingvisti~ne vrednosti v obliki mehkih (fuzzy) mno`ic in pripadnostne funkcije. Pri dolo~anju smo se opirali na zakonsko predpisane mejne vrednosti ekoloških parametrov. Na sliki 2 je prikazana mo`na oblika pripadnostnih funkcij za lingvisti~no spremenljivko ‘temperatura odpadne vode’. 2.4. Operatorske funkcije, proces logi~nega sklepanja in implikacije V univerzalni mno`ici (lingvisti~ni spremenljivki) je ve~ mehkih mno`ic (ling-visti~nih vrednosti). Vsaka od teh ima ustrezno pripadnostno funkcijo (mA(X), mB(X), mC(X),...). Novim mehkim mno-`icam moramo prirediti nove pripadnos-tne funkcije. Za naš model smo izbrali osnovno operatorsko funkcijo ‘maximum’. Novim mehkim mno`icam AÈB (unija) pripada naslednja pripadnostna funkcija: mAÈB (X) = max( mA(X), mB(X) ) [2]. Velika prednost mehke logike je v tem, da modeliranje odlo~itvenih procesov 167 poteka na opisni na~in, ki je ~loveku naj-bli`ji. Zapis sistema pravil je kreativna naloga in odlo~ujo~i dejavnik, ki neposredno vpliva na verodostojnost rezultatov oz. modelnih rešitev. Zato mora to nalogo opraviti strokovnjak, ki natan~no oz. intuitivno pozna vhodne in izhodne lingvisti~ne spremenljivke, njihove pri-padnostne funkcije in medsebojne odvisnosti. Z izdelavo diagnosti~nega drevesa, oblikovanjem pripadnostnih funkcij posameznih lingvisti~nih spremenljivk, dolo-~itvijo operatorskih funkcij in zapisom sistema pravil logi~nega sklepanja smo oblikovali matemati~ni model, ki je osnova za diagnosticiranje ekološkega stanja v lesnoindustrijskih podjetjih. 3. OBLIKOVANJE MODELA ZA IZBIRO OPTIMALNIH ODLO^ITEV V LESNOINDUSTRIJSKIH PODJETJIH Z UPORABO METODE CILJNEGA PROGRAMIRANJA IN MEHKE LOGIKE Diagnoza ekološkega stanja podjetja nudi sistemati~en pregled kriti~nih ekoloških parametrov v podjetju in je va`en dejavnik pri oblikovanju informacijskega sistema. Ta mora vsebovati vse podatke, ki so pomembni za vodenje podjetja, saj se na podlagi teh informacij oblikuje poslovna strategija podjetja. Prav oblikovanje sistema ciljev in opredelitev strategije podjetja, ki ustreza danim okoliš~inam, pa je osnova za uspešno poslovanje podjetja. Ve~ina odlo~itev v realnem svetu je ponavadi vezanih na upoštevanje ve~ ciljev in podciljev. To pomeni, da mora odlo~evalec upoštevati, da si lahko cilji nasprotujejo, kar pomeni, da polno uresni~enje enega cilja lahko vpliva na druge cilje negativno. Zaradi tega v takih primerih problemov ne rešujemo z optimizacijo ciljev, temve~ z minimizacijo razlik med `eleni-mi in uresni~enimi nivoji ciljev. Mate-mati~na metoda, ki to omogo~a, je metoda ciljnega programiranja. V okviru funkcije cilja pri nalogah ciljnega programiranja poteka minimizacija odstopanj (deviacij) med `eleno in dose-`eno vrednostjo ciljev b1, b2, ..., bj. Zaradi tega ciljna funkcija ni odvisna od spremenljivk x1, x2, ..., xk, ampak od deviacijskih spremenljivk (spremenljivk odstopanja od `elene vrednosti) d1, d2, ..., dn, pri ~emer je vsaka od njih dvodimenzionalna spremenljivka: Slika 2. Oblika pripadnostnih funkcij za lingvisti~no spremenljivko ‘temperatura odpadne vode’ Figure 2. Shape of membership functions with regard to the linguistic variable ‘waste water temperature’ LES wood 50 (1998) 6 di = (di\ di+) , i = {l, 2, ..., n}, kjer sta d|" in d|+ negativno oz. pozitivno odstopanje od želenega nivoja i-tega cilja. Problem ciljnega programiranja lahko torej zapišemo s formulo: n Minä Ixi -bi , pri čemer velja, da je Ax < g in x > 0. Če uporabimo zamenjavo X| - bs = di( lahko zapišemo: n Min ä 4:+di) , pri čemer velja, da je x - (d+- d-) = b , Ax0 , d+>0 , d->0. V praksi so običajno nekateri cilji pomembnejši od drugih. V modelu to upoštevamo tako, da vpeljemo prioritetne faktorje. Z uvedbo prioritetnih faktorjev dobi model novo obliko: n äPi di\ , pri čemer velja, da je x - d = b , Ax0, ali n Min äPi di++di ) , pri čemer velja, da je x - (d+- d-) = b , Ax0 , d+>0 , d->0. Ciljno programiranje je dovolj gibko v vseh tistih primerih, ko je potrebno analizirati vpliv več ciljev na izbor najboljše dopustne rešitve dane naloge oziroma problema. Izbira optimalnih odločitev za izboljšanje ekološkega stanja v lesnoindustrijskih sistemih je sicer takšen problem, kjer pa nekaterih zahtev oz. omejitev ciljev iz našega modela ni mogoče izraziti kvantitativno, pač pa jih lahko ‘opišemo’ z lingvističnimi spremenljivkami. Opisno izražanje nedeterminiranih in subjektivnih ocen pa omogoča mehka logika. Izbira optimalnih ekonomsko-ekoloških odločitev v lesnoindustrijskih sistemih je tipičen problem, ki ga lahko rešimo z metodo mehkega ciljnega programiranja. Ta omogoča oblikovanje modela, katerega rešitve se bodo zadovoljivo približale vsem ciljem, ki si jih zastavi določeno podjetje. Ti pa so lahko naslednji: 1. dobiček, 2. likvidnost, 3. tehnološki napredek, 4. konkurenčna sposobnost, 5. tržni delež, Raziskave in razvoj 6. kakovost ponudbe, 7. varstvo okolja, 8. zadovoljstvo zaposlenih, 9. image podjetja. Cilje lahko zapišemo matemati~no v obliki tako, da jih uredimo v sistem ena~b mehkega ciljnega programiranja: 1. a1X1 + a2X2 + q1 + d1- - d1+ = b1 2. a3X1 + a4X2 + q2 + d2- - d2+ = b2 3. a5X1 + a6X2 + q3 + d3- - d3+ = b3 4. a7X1 + a8X2 + q4 + d4- - d4+ = b4 5. a9X1 + a10X2 + q5 + d5- - d5+ = b5 6. a11X1 + a12X2 + q6 + d6- - d6+ = b6 7. a13X1 + a14X2 + q7 + d7- - d7+ = b7 8. a15X1 + a16X2 + q8 + d8- - d8+ = b8 9. a17X1 + a18X2 + q9 + d9- - d9+ = b9 Pri tem X1 pomeni ekonomske investicije, X2 pa ekološke investicije v denarnih enotah. q1-q9 so koeficienti dovoljenega odstopanja od zahtev oz. omejitev, d1-9- in d1-9+ pa so devijacijske spremenljivke, ki pomenijo odstopanje (v negativno ali v pozitivno smer) od zastavljenih zahtev oz. omejitev (b1-9). a1, a3, a5, a7, a9, a11, a13, a15, in a17 so koeficienti u~inka ekonomskih investicij, a2, a4, a6, a8, a10, a12, a14, a16, in a18 pa koeficienti u~inka ekoloških investicij, ki vplivajo na doseganje zastavljenih zahtev oz. omejitev b1, b2, b3, b4, b5, b6, b7, b8 ,in b9. Ciljna funkcija, ki bo omogo~ila, da se bomo ~imbolj pribli`ali vsem zastavljenim ciljem, bo vsebovala samo tiste deviacijske spremenljivke, ki jih `elimo minimizirati. ^e v ciljno funkcijo vklju~i-mo še prioritetne faktorje, potem jo lahko zapišemo: Min f = P1d1+ + P2d2+ + P3d3- + P4d4- + P5d5- + P6d6- + P7d7- + P8d8- + P9d9- . Prav dolo~itev prioritetnih faktorjev, ki pomenijo ‘te`o’ oz. pomembnost posameznih zastavljenih ciljev, je pri oblikovanju modela poseben problem, saj ti odlo~ilno vplivajo na modelne rešitve. Dolo~anje ciljnih prioritet omogo~a ekspertna ocena poznavalcev problematike. 168 4. SKLEP Lesna industrija, skupaj s proizvajalci vhodnih surovin, proizvodnjo, uporabo in odstranitvijo (recikliranjem, uni~enjem) lesnih izdelkov, je zapleten in kompleksen proizvodni sistem. Zato smo ga definirali v prostoru in ~asu kot sistem v smislu matemati~ne teorije sistemov. Model, ki smo ga razvili, temelji na mehki logiki in ciljnem programiranju. Mehka logika omogo~a, da omejitve oziroma zahteve posameznih ciljev, ki se jih ne da kvantitativno izraziti, opišemo z lingvisti-~nimi spremenljivkami ter zanje oblikujemo pripadnostne funkcije s pripadajo-~imi mehkimi mno`icami, z metodo ciljnega programiranja pa se lahko zadovoljivo pribli`amo tako ekonomskim kot tudi ekološkim ciljem. Pri tem pa na modelne rešitve odlo~ilno vplivajo prioritetni faktorji, s katerimi ozna~ujemo ‘pomembnost’ zastavljenih ciljev. U~inkovitost matemati~nega modela za diagnosticiranje ekološkega stanja in iskanje optimalnih poslovnih odlo~itev je mo~ preveriti na lesnoindustrijskih podjetjih. Izvirni sistemski in modelski pristop reševanja ekoloških problemov lesnoindustrijskih sistemov je z manjšimi prilagoditvami mogo~e uporabiti tudi za reševanje podobnih problemov v drugih industrijskih panogah, kar pomeni, da so raziskovalni izsledki ne le teoreti~no pomembni temve~ tudi prakti~no uporabni. LITERATURA 1. Oblak, L. 1998. Mehka logika v matemati~nem modelu izbire optimalnih odlo~itev v lesnoindustrijskih podjetjih. Doktorska disertacija, Ljubljana, Biotehniška fakulteta, Oddelek za lesarstvo, 121 s. 2. Oblak, L. / Tratnik, M. / Zadnik, L. 1997. Selecting of optimal economic and ecological decisions in timber industry systems by fuzzy goal programming. In: The 4th International Symposium on Operational Research in Slovenia, Preddvor, oktober, 1997. Proceedings of the 4th International Symposium on Operational Research, Ljubljana, Slovenian Society Informatika, Section for Operational Research, s. 245-249. 3. Tratnik, M. / Zadnik, L. / Oblak, L. 1997. Fuzzy Diagnostik zur Ermittlung des Ökologischen Zustandes in Holzindustriesystemen. Operations Research Proceedings 1997, Springer-Verlag, Jena, s. 581-586. LES wood 50 (1998) 6 Raziskave in razvoj 169 UDK 630*847:620.92 Pregledni znanstveni ~lanek (Preview Scientific Paper) Daljinski transport vode v drevesu - vodni potencial Long distance trasport of water in wood - water potential N. Torelli1 Izvle~ek Opisana je kohezijska tenzijska hipoteza. Gibanje vode iz tal v atmosfero poteka v sklenjenih vodnih stolpcih od talne raztopine skozi ksilem v atmosfero. Vodne stolpce v rastlinskem prevajalnem tkivu vzdr`ujejo kohezivne in adhezivne sile vodnih molekul. Gonilna sila za gibanje vode vzdol` kontinuuma tla-rastlina-atmosfera pomeni gradient vodnega potenciala. Diskutirana je vloga ozkih cevnih elementov kot varnostnega mehanizma. Predstavljene so ksilemske strukture, ki so delno povezane ali neodvisne od glavnih trendov evolucije lesa, s katerimi je bila dose`ena prevajalna varnost. Klju~ne besede: kohezijsko-tenzijska hipoteza, vodni potencial, cevni elementi, prevajalna varnost Abstract Cohesion-tension hypothesis is described. The movement of water from the soil to the atmosphere occurs in a continuous column of water from the soil solution to the atmosphere through the xylem. The column of water in plant vascular tissue is maintained by the cohesive and adhesive properties of water molecules. The gradient of water potential provides the driving force for the movement of the water along the soil-plant-atmosphere continuum. The role of the narrow tracheary elements as safety mechanism is discussed. Xylem structures partly related and the non related to the major trends of xylem evolution in which conductive safety can be achieved are presented. Keywords: cohesion-tension hypothesis, water potential, tracheary elements, conductive safety Kaj `ene vodo visoko v krošnje dreves? Višina današnjih drevesnih orjakov presega 100 m. Po Guinnessovi knjigi svetovnih rekordov (McFarlan et al. 1990) naj bi bilo najvišje drevo na svetu “Harry Cole”, obalna sekvoja (Sequoia sempervirens) iz Humboldt County, Kalifornija). Julija 1988 je bil Harry visok 113,1 m. “Dyerville Giant”, imenovan tudi “champion tree”, prav tako obalna sekvoja, iz Humboldt Redwood State Park, je visok 110,4 m. 1963 je naravoslovec P. A. Zahl v Redwood National Parku odkril obalno sekvojo, ki so jo prav tako imeli nekaj let za rekorderja. (Si lahko predstavljate, kako te`ko je izmeriti natan~no višino visokega drevesa?!). 1 Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Oddelek za lesarstvo, Ro`na dolina Cesta VIII/34, Ljubljana, Slovenija 1995 sta se S. Sillett in M. W. Moffett povzpela nanj in mu izmerila 365 ~ev-ljev in 6 palcev ali 111,4 m. (Moffett 1997). Še višji so (bili) avstralski evkalipti. Eucalyptus regnans, imenovan mountain ash, iz Watts River, Victoria, je meril 132,6 m, prvotno verjetno celo med 143 m in 146 m. Eucalyptus amygdalina Mount Baw Bawa (ime!), Victoria je 1885 domnevno meril 143 m. Duglazija iz dr`ave Washington je 1905 merila 119,8 m (Salisbury & Ross 1992). Kakšen je mehanizem, ki omogo~a dvig vode tako visoko? Sesalna ~rpal-ka lahko dvigne vodo le do barometr-ske višine, t.j. do višine, ki jo “podpira” atmosferski tlak od spodaj, kar znese pribli`no 10,3 m na morski gladini, kjer je normalni zra~ni tlak 1 atm. Za dvig vode do vrha Harryja bi bil potreben tlak 10,9 atm oz. 1,11 MPa in še dodatni tlak za premagovanje trenja in vzdr`evanje toka, skupaj torej 2,2 MPa (1,1 MPa + 1,1 MPa). O~itno ne potiska vode v vrhove dreves atmosferski tlak (pribl. 0,1 MPa)! Prav tako ne koreninski tlak, ki pri ve-~ini vrst ne presega 0,1 MPa. Kaj pa kapilarnost? Po kapilarah s polmerom r = 40 mm, ki ustreza tipi~nim aksial-nim traheidam iglavcev, bi se voda dvignila le 0,37 m visoko, po kapilarah s polmerom r = 0,005 mm, ki ustrezajo submikroskopskim kapilaram v celi~ni steni, pa 2974 m. Kapilarni dvig h v metrih lahko izra-~unamo z ena~bo (1). Njeno izvedbo najdete v srednješolskih u~benikih. h 2g.cosJ r. r. LES wood 50 (1998) 6 kjer je g površinska napetost (voda 0,072 kg/s2), J kontaktni kot (v našem primeru 0°, cosJ = 1,0), r polmer kapilare v mm, r gostota kapljevine (v našem primeru voda: 998,2 kg/m3 pri 20 °C) in g te`nostni pospešek 9,806 m/s2. Vendar pa so cevni elementi v lesu zaliti z vodo in nimajo odprtih me-niskov. Zato kapilarni dvig ni mogo~. V celi~nih stenah listov in drugih tkiv resda obstajajo submikroskopski me-niski, vendar ti rabijo le kot “prijema-liš~a” za drevesni sok oz. ksilemsko vodo in ne omogo~ajo kapilarnega dvigovanja vode. (Salisbury & Ross 1992). @e zgodaj so ovrgli tudi mo`-nost, da bi pri dvigovanju vode sodelovale `ive celice. Kaj potemtakem `ene vodo tako visoko? Dvig vode oz “soka” pojasnjuje kohe-zijska-tenzijska teorija, imenovana tudi kohezijsko-adhezijsko-tenzijska teorija ali manj ustrezno, teorija transpiraci-jskega vleka (Raven 1992). Gonilna sila je gradient vodnega po-tencijala y od tal skozi rastlino do atmosfere. Vodni potencial y je ke-mi~ni potencial vode v sistemu ali v delu sistema, izra`en v tla~nih enotah glede na kemi~ni potencial (prav tako v tla~nih enotah) ~iste vode pri atmosferskem tlaku ter pri isti temperaturi in (nadmorski) višini, pri ~emer je kemi~-ni potencial referen~ne vode 0 (Salisbury 1992). Vodni potencial lahko definiramo tudi kot prosto energijo vode v sistemu glede na prosto energijo referen~nega “poola” ~iste vode. Pomeni mero zmo`nosti substrata, da absorbira ali sproš~a vodo glede na drug substrat. Zelo nazorno si ga lahko predstavljamo tudi kot negativni tlak, potreben za “ekstrakcijo” oz. odtegnitev vlage iz substrata (Rayner & Boddy 1988). Rastlina je vpeta v ta gradient vodnega potenciala in je tako sestavni del kontinuuma, ki ga tvorijo zrak, rastlina in tla. Voda se spontano giblje od mesta z manj negativnim vodnim potencialom (tla) proti mestu z bolj negativnim potencialom (atmosfera). Z Raziskave in razvoj drugimi besedami: mo~no negativni vodni potencial atmosfere nenehno odteguje rastlini vodo - rastlina tran-spirira. Kolikšen je atmosferski vodni potencial? Ko relativna zra~na vla`-nost pade pod 100 %, se afiniteta zraka do vode mo~no pove~a. Pri 100 % (pri vseh temperaturah) je ( =0. Pri 98 % je y= -2,72 MPa, kar zadostuje za dvig vodnega stolpca do višine 277 m. Pri relativni zra~ni vla`-nosti 50 % pa je y `e - 93,5 MPa (preglednica 1.). Vodni potencial tal je, odvisno od tipa tal in vla`nosti, le nekoliko negativen (preglednica 2.). Slika 1 prikazuje diagram kontinuuma tla/rastlina/ozra~je. Neprekinjena linija pomeni apoplastno in prekinjena simplastno pot. Apoplastna voda je voda v celi~nih stenah, medceli~nih prostorih in cevnih elementih (trahei-de, traheje), simplastna pa v proto-plastih, ki jih povezujejo plazmodezmi (plazmodezmata). Voda se prosto giblje med simplastnimi in apoplastnimi kompartmenti, odvisno od vodnega potenciala. 170 Preglednica 1. Zveza med relativnim parnim tlakom (=vodna aktivnost, p/p0), vodnim potencialom (MPa) in najve~jim polmerom por (mm), ki zadr`ijo vodo pri 250 °C. (Spremenjeno po Griffinu 1977 iz Raynerja in Boddyja 1988, str. 43). p/p0 Vodni potencial (MPa) Polmer por (mm) 1,000 0 (prosta voda) 0,9999 -0,0138 10,5 0,9998 -0,0276 5,2 0,9990 -0,138 1,1 0,9975 -0,345 0,4 0,9950 -0,69 0,2 0,9900 1,39 0,1 0,9800 -2,8 0,053 0,9700 -4,2 0,035 0,9600 -5,6 0,026 0,9500 -7,1 0,021 0,9000 -14,5 0,01 0,8500 -22,4 - 0,7500 -39,7 - 0,5000 -95,5 - Slika 1. Kontinuum tla/rastlina/ozra~je. Neprekinjena ~rta predstavlja apoplastno pot vodnega transporta(celi~ne stene, med-celi~ni prostori in cevni elementi), prekinjena pa simplastno (s plazmodezmi povezani protoplasti celic ) (Risba po Nilsnu in Orcuttu 1992). LES wood 50 (1998) 6 Preglednica 2. Vodni potencial tal pri 10 % in 30 % vla`nosti y(MPa). (Mauseth 1995, str. 341) Tla 10% vla`nost 30% vla`nost peš~ena -0,05 -0,001 ilovnata -0,5 -0,005 glinena -10,0 -0,1 Celotni vodni potencial v kompleksnem sistemu je podan z ve~ komponentami: y= ym + yp+ yp + yg [2] ker je ym matri~ni potencial (zaradi interakcije vode s koloidi in zaradi kapilarnih sil - površinska napetost), yp ozmotski ali topljenski potencijal (zaradi topljencev), yp je vodni potencial zaradi zunanjenega tlaka in yg gravitacijski (te`nostni) ali gravime-tri~ni potencial. Za transport vode v drevesu in za vla`nost lesa je matri~ni potencial prevladujo~a komponenta. Gravitacijski potencial je pomemben za stoje~e drevo, osmotski pa le, kjer je veliko topljenca (npr. v morju). Sok v apoplastu, vklju~no v traheidah in trahejah, je precej razred~en in ima ozmotski potencial reda 0,1 MPa, ali pa je še manj negativen. (Salisbury & Ross 1992). Matri~ni potencial lahko med drugim izra~unamo iz ena~be za Raziskave in razvoj kapilarni dvig [1]. S substitucijo dobimo ena~bo: -2g cosJ y m = [MPa] [3] r Koncept matri~nega potenciala lesarji najla`je razumemo na primeru sušenja lesa (Rayner & Boddy 1988). V nasi~enem lesu so vsi prazni prostori zaliti z vodo. Za odstranitev vode tedaj zadostuje le neznaten podtlak (preglednica 1). V procesu sušenja se praznijo vse manjše kapilare, pri ~e-mer je za odtegovanje vode potreben vse bolj negativen tlak. Kapilare oz. prostori s premerom >5 mm se bodo izpraznili, oz. ne vsebujejo vode, ~e je matri~ni potencial <0,03 MPa. V to velikostno kategorijo sodijo celi~ni lumni, pa tudi prostori, ki so posledica razkroja lesa ali rovov insektov. Med -0,03 in -14,0 MPa se bodo izpraznili prostori s polmeri med 0,01 in 5 mm, tj. pikenjske odprtine, odprtine v pi-kenjskih membranah in seveda še manjši prostori zaradi razkroja. Pri še ve~jih podtlakih se bodo za~eli prazniti intermolekularni prostori v celi~nih stenah. Pri transpiraciji oddana voda se na-domeš~a z izhlapevanjem s tankega filma vode, ki obdaja celice mezofila v listu (slika 2). 171 Pri tem se vodni film zaradi adhezije umika v pore hidrofilnih celi~nih sten. Kohezijske sile v vodi kljubujejo pove-~anju površine filma (u~inek površinske napetosti). Vodo privla~ijo adhe-zivne in kohezivne sile. Nastajajo me-niski. Bolj konkavni so meniski, bolj negativen je tlak vodnega filma - vodni potencial se zmanjšuje. Slednji~ gradient vodnega potenciala dose`e traheide ali trahejne elemente. Prehod prek mezofila poteka po simplastnih in apoplastnih poteh. Kot vemo, je apoplast “mrtvi” del rastline: celi~ne stene, medceli~ni prostori in lumni mrtvih celic kot so traheide in traheje. Dvigovanje vode oz. soka v rastlini lahko poteka izklju~no po apo-plastu, zlasti v ksilemskem delu. Izjema so kasparijevi trakovi v endoder-mu v koreninah. “@ivi” del rastline je simplast, ki ga sestavlja kontinuum citoplazme vseh celic v rastlini. Izguba vode iz cevnih elementov bistveno ne vpliva na osmotski potencial, saj vsebuje le malo topljencev. Bolj pomembne so kohezivne lastnosti. Ko vodne molekule zapuš~ajo ksilem, potegnejo za seboj druge, saj so vse vodne molekule v rastlini povezane z vodikovo vezjo. Voda je te`ka in vodne v najvišjih cevnih elementih morajo dvigniti te`o celotnega vodnega stolpca. Stolpec je obremenjen na nateg, zato je tla~ni potencial negativen. Vodne molekule so zelo adhezivne. Vodne molekule v stiku s steno ostanejo nanjo prilepljene oz. pritrjene in hkrati ovirajo druge molekule pri gibanju navzgor. Za premagovanje trenja mora biti vodni potencial za vsakih 10 m višine vsaj 0,01 MPa bolj negativen od koreninskega vodnega potenciala. ^e k trenju prištejemo še te`nost, potem mora biti za vsakih 10 m 0,2 MPa. V rastlinah, ki imajo samo traheide, je potrebna razlika še ve~ja. Korenine sprejemajo vodo po apo-plastni, simplastni ali transcelularni poti (Raven, 1992). Daljinski transport na opisani na~in deluje toliko ~asa, dokler so tla dovolj vla`na (prim. preglednico 1). Peš~ena tla z z vla`nostjo 30 % imajo vodni potencial pribl. -0,001 MPa (skoraj toliko kot ~ista voda). S sušenjem tal se izlo~a Slika 2. Nastanek transpiracijskega vleka v listu. Evaporacija z vodnega filma, ki obdaja mezofilne celice lista, vzdr`uje visoko vla`nost v zra~nih prostorih lista. Evaporacija povzro~i nastanek meniskov z vse manjšimi polmeri in vse ve~jo tenzijo pod njimi. Tenzija oz. negativni tlak vode, ki obdaja zra~ne prostore v listu, pomeni fizikalno osnovo za transpiracijski vlek (risba po Campbellu 1996). LES wood 50 (1998) 6 Raziskave in razvoj 172 vse ve~ gibljivih vodnih molekul. Suha tla imajo manj vode, ki je poleg tega še manj mobilna. V hudi suši se zapro listne re`e in zelo skromna transpiracija lahko poteka le še skozi kutikulo. Vodni potencial listov postaja vse bolj negativen, vendar se tok vode mo~no upo-~asni, ker so tla suha. Tenzija v vodnih stolpcih naraš~a in kohezija vodnih molekul lokalno lahko popusti. Pride do kavitacije (lat. cavus = votel). Vodni stolpec, ki je bil preobremenjen na nateg se strga in razmakne. Nastane mehur~ek, ki v trenutku nastanka pomeni vakuum, kasneje pa ga zapolni vodna para (parni tlak vodne pare pri 20 °C je 2,33 x 10-3 MPa) in plini, ki so raztopljeni v drevesnem soku. Vrzel med prekinjenim vodnim stolpcem oz. mehur~ek povzro~i embolijo (za~eplje-nje), ki se širi do prve trdne bariere (pikenjska membrana). Zaradi površinske napetosti se mehur oz. embolija tukaj ustavi. ^e nastane embolija v tra-heidi, se ne širi v sosednje celice (tra-heida je dolga 3 - 4 mm). Embolija v traheji pa se lahko razširi po njeni celotni dol`ini (pri bukvi do 6 m, pri jesenu do 20 m). Kavitacija je navadno ireverzibilna in cevni element za vselej izlo~i iz procesa prevajanja vode. V posebno ugodnih pogojih, ko so sosednje celice polne vode in ko se v hladni in vla`ni no~i ustavi transpiracija, se cevni element lahko ponovno napolni. Pri drevju s širokimi zmogljivimi cevnimi elementi (npr. ven~asto porozne vrste: npr. hrast, jesen), kjer je kavitacija pogosta oz. normalna, temelji pre`ivetvena strategija drevesa prej na nadomeš~anju emboliranih cevnih elementov z novimi in manj na ohranjanju obstoje~ega prevajalnega sistema. Tedaj mora drevo “investirati” mnogo energije v nastanek novih cev- Preglednica 3. Hitrost ksilemskega toka (spremenjeno po Mausethu 1995, str.338) nih elementov. Preglednica 3 prikazuje maksimalne hitrosti vodnega toka. Na drugi strani pa je v lesu z o`jimi cevnimi elementi verjetnost kavitacije manjša. V o`jih elementih je dele` vodnih molekul, ki jih adhezija ve`e na stene, mnogo ve~ji kot v širokih cevnih elementih. V zelo ozkih cevnih elementih “armaturni ovoj” povezuje vse vodne molekule. O`ji cevni elementi zagotavljajo rastlini ve~jo prevajalno varnost, vendar ob manjši prevajalni u~inkovitosti. Menimo, da brez tega stenskega armaturnega ovoja transport vode pri rastlinah na zelo sušnih habitatih ne bi bil dovolj zanesljiv. Brez armaturnega ovoja utegne biti vprašljiv tudi transport vode v krošnje najvišjih dreves. Za lesno tkivo rastlin, ki uspevajo na zelo sušnih rastiš~ih, so na splošno zna~ilni ozki cevni elementi (traheide, tudi pri listavcih). Tudi pojav kasnega lesa z o`jimi cevnimi elementi je svojevrstna prilagoditev na poletne sušne prilike. Pojav kasnega lesa se ka`e tudi v jasno diferenciranih branikah. (Letnice so bolj izrazite pri lesovih, kjer obstajajo strukturne in gostotne razlike med kasnim in ranim lesom sosednjih branik!) Poleti cevni elementi ranega lesa kavitirajo in prevajanje prevzamejo o`ji cevni elementi kasnega lesa. Maksimalna hitrost (m/h) vednozeleni iglavci 1,2 difuznoporozni listavci 6,0 ven~astoporozni listavci 44,0 zelike 60,0 ovijalke 150,0 Slika 3. Na~in doseganja prevajalne varnosti. Tkivne zna~ilnosti, prikazane na desni, so znatno pogostejše v sušnih habitatih in niso posledica glavnih trendov evolucije lesnega tkiva (krajšanje fuziformnih kambijevih inicialk, krajšanje vlaken in cevnih elementov, nastanek trahejnih ~lenov z enostavno perforirano ploš~ico, vlakna z mo~no postkambijalno rastjo). (Risba po Car-lquistu 1988, str. 334). LES wood 50 (1998) 6 Raziskave in razvoj 173 Traheide so sicer starinski element, ki je star prek 400 milijonov let, vendar nikakor ni zastarel! Zaradi majhnega premera (tangencialne dimenzije 18-80 mm) zagotavljajo varnost vodnega transporta tudi tedaj, ko so vodni stolpci zelo napeti. Pomenijo nekakšno “zavarovalno polico” (Milburn 1991). Razni tipi traheid zagotavljajo prevajalno varnost v sušnih habitatih in razmerah. Slika 3. (Carlquist 1988) prikazuje “zunajevolucijski” trend prilagajanja lesnega tkiva na sušne razmere. Semkaj sodijo npr. o`je traheje, grupiranje trahej, pojav branik oz. prirastnih kolobarjev, helikalne skulpture, pojav vazicentri~nih in vaskularnih traheid. Te strukture se lahko pojavijo posamezno ali v kombinacijah. Ali je mogo~e preveriti pravilnost kohezijsko-tenzijske teorije (prim. npr. Raven et al. 1992)? Prvi na~in je neposredno merjenje tenzije v vodnih stolpcih lesa. ^e od-re`emo vejico iz transpirajo~ega drevesa, se bodo vodni stolpci v prevodnih elementih hipoma “umaknili” pod prerezano površino. Namestimo vejico v tla~no “bombo” (“Scholanderje-va bomba”) tako, da je del vejice z listi znotraj bombe, del z gladko odrezanim prerezom pa štrli iz nje. Stop-njujmo tlak v bombi! Tlak, ki je potreben, da se na površini reza pojavi voda, je pribli`no enak velikosti tenzi-je, oz. podtlaka, ki je vladal v vodnih stolpcih v vejici, preden smo jo odrezali. Rezultati, dobljeni s to metodo, se ujemajo z vrednostmi, kot jih napoveduje kohezijsko-tenzijska teorija. Drugi dokaz, ki govori v prid kohezij-sko-tenzijske teorije, je dejstvo, da se za~ne zjutraj voda za~ne najprej premikati v vejicah, kjer se najprej pojavi tenzija in šele kasneje v deblu. Zve~er transport vode preneha najprej v vejicah in šele kasneje v deblu. Preglednica 2 prikazuje maksimalne hitrosti gibanja vode pri razli~nih kategorijah rastlin. V prid teoriji govorijo tudi dnevne spremembe premera debel. Te naj bi bile posledica negativnega tlaka v vodnem omre`ju. Zaradi kohezije med vodnimi molekulami in adhezijo med vodnimi molekulami in stenami prevodnih elementov, se tedaj vodni stolpci ne strgajo, niti se ne odlepijo od sten cevnih elementov. Ko za~ne drevo zjutraj s transpiracijo oddajati vodo, se najprej usko~i zgornji del debla, saj korenine ne morejo takoj nadomestiti oddane vode. Šele kasneje se usko~i spodnji del debla. Ob koncu dneva, ko se za~ne zmanjševati transpiracija, se zgornji del debla prej razširi kot spodnji del. ^emu transpiracija? Rastlina potrebuje vodo za fotosintezo. Voda je tudi transportni medij za mineralne snovi, z izparevanjem pa tudi hladi liste in tako varuje toplotno ob~utljive fotosin-tezne encime. S transpiracijo oddaja drevje ogromne koli~ine vode v ozra~je. Preglednica 4 prikazuje oddano vodo v mg na kvadratni decimeter listne površine na uro. Bukov gozd v vegetacijskem obdobju transpirira pribl. 60 % celotne koli~ine padavin. Odrasla breza s pribl. 200.000 listi odda v vro~em, suhem dnevu do 400 litrov vode. Kvadratni centimeter listne površine macesna ima pribl. 1.500 listnih re`, rde~ega bora 12.000 in lipe 37.000! Iz teh podatkov ni te`ko oceniti pomena drevja oz. gozda za klimo. Literatura Campbell, N.A. 1996. Biology, 4. Izd. The Benjamin/Cummings Publishing Company, Inc., Menlo Park, etc. Mauseth, J.D.1995. Botany. 2. Izd. Saunders College Publishing, Philadelphia etc. Moffett,M.W. 1997. Tree giants. National Geographic 191 (1):46-61. Nilsen, E.T. & D.M. Orcutt 1992. The physiology of plants under stress. John Wiley & Sons, Inc., New York, etc. Raven, P.H., Evert, R.F. & S.E. Eichhorn 1992. Biology of plants, 5. izd. Worth Publishers, New York. Rayner, A.D.M. & L.Boddy 1988. Fungal decomposition of wood. Its biology and ecology. John Wiley & Sons, Chichester, new York, Brisbane, Toronto, Singapore. Robertson, A.A. 1965. Investigation of the cellulose-water relationship by the pressure plate method. Tappi 48:568-573. Salisbury, F.B. & C.W.Ross 1992. Plant physiology, 4.izd. Wadsworth Publishing Company, Belmont,California. Stone, J.E. & A.M. Scallan 1967. The effect of component removal upon the porous structure of the cell wall of wood. II. Swelling in water and the fiber saturation point. Tappi 50:496-501. Strasburger et al. 1991. Lehrbuch der Botanik. 33. Izd. Gustav Fischer Verlag, Stuttgart, Jena, New York. Preglednica 4. Transpiracija dreves (mg H2O dm-2 h-1). (Skrajšano po Piseku et al. iz Strasburgerja et al. 1991, str. 330) Drevesna vrsta Celotna transpiracija Kutikularna transpiracija Dele` (%) pri odprtih listnih re`ah po zaprtju listnih re` kutikularne transpiracije Breza 780 95 12,0 Bukev 420 90 21,0 Smreka 480 15 3,0 Rde~i bor 540 13 2,5 ŠKRAT Tudi v dobi ra~unalništva in moderne tehnike tiskarski škrat ne miruje. Nam jo je zagodel v ~lanku avtorice Fani Poto~nik Skupni vzpon na Rudnico - simbol sodelovanja in partnerstva med nemškim kupcem ter slovenskimi dobavitelji v št. 5/98 na strani 146. Za~etek drugega odstavka se pravilno glasi: “Za~elo se je pred pribli`no dvajsetimi leti, ...” in ne pred dvemi leti, kot se nam je pomotoma zapisalo. Avtorici in Lesnini - Zunanji trgovini se za nenamerno napako opravi~ujemo. LES wood 50 (1998) 6 Raziskave in razvoj 174 Benetke - mesto na vodi in lesu Venice - town on water and wood Niko Torelli Izvle~ek Opisani so temelji iz pilotov. Les za pilote je bil predvsem hrastovina, ki je prvotno prihajala z bli`njih gozdov na Lidu in celini. Kasnejši graditelji so dajali prednost lesu iz Istre in Dalmacije. Pod najstarejšimi poslopji (npr. bazilika sv. Marka in zvonik) so piloti na splošno kratki in z velikim razmakom. Pod novejšimi zgradbami (npr. bazilika Salute) so piloti znatno daljši in tesno zbiti. Bazilika Salute po~iva na 1.106.657 hrastovih, jelšinih, borovih in macesnovih pilotih, Ponte Rialto pa na 12.000. Ko se je zvonik sv. Marka 1902 zrušil, so ugotovili, da so bili starodavni pioti, ~eprav stari 1.000 let, v odli~nem stanju. Izpostavljeni piloti, ki jih je erodiralo valovanje zaradi pomorskega prometa, so lahko v zelo slabem stanju. Abstract A description is given of the foundation of piling. The wood used for the piling was mainly oak which came originally from nearby groves on the Lido and the mainland, but later builders preferred wood from Istria and Dalmatia. Under the oldest buildings (e.g. Basilica and the campanile) the pilings are generally short and widely spaced. Under more recent buildings (e.g. Salute) the piles are considerably longer and very tightly packed. Basilica Salute rests on 1,106,657 and Ponte Rialto on 12,000 oak, alder, pine and larch piles. When the campanile in Piazza San Marco collapsed in 1902, the ancient pilings, underpinning the 98,5 m high belfry were found to be in excellent condition, after 1000 years in the ground. The exposed piles eroded by waviness due to the marine traffic can be in a very poor condition. Ste se `e peljali z vaporettom ali celo z gondolo po Velikem kanalu (Canal grande), oz. canalazzu, kot ga ljubkovalno imenujejo Bene~ani. To je najlepša in najbolj nenavadna “cesta” na svetu. Mesto deli na polovici: s tremi sestieri na zapadu in dvema na vzhodu. V njem se ogledujejo najve~je in najlepše pala~e, ki so bile zgrajene v obdobju 500 let. Vanj se steka 170 manjših kanalov, ki jih premoš~a 400 mostov in tako povezuje 118 oto~kov. O Benetkah so pisali prenekateri slavni mo`je svetovne zgodovine. Chateaubriand je dejal “une ville contre nature” (“mesto proti naravi”). Aleksander Ivanovich Herzen, ruski poli-ti~ni mislec in pisatelj (in emigrant) je v svojem znamenitem delu My Past and Thoughts (1867) napisal: “There is no more magnificent absurdity than Venice. To built a city where it is impossible to built a city is madness in itself; but to build there one of the most elegant and grandest of cities is the madness of genius”. (Ni bolj veli-~astnega nesmisla kot so Benetke. Zgraditi mesto, kjer je nemogo~e postaviti mesto je samo po sebi norost; toda zgraditi tam eno najbolj elegantnih in veli~astnih mest je norost genija). Vtis je resni~no izreden. Elizabeth Barrett Browning o Benetkah (1951): “...nothing is like it, nothing is equal to it, not a second Venice in the world.” (“...ni~esar na svetu jim ni podobno, ni~esar na svetu jim ni ni enako, niti druge Benetke.”). Jan Morris je zapisal (1960): “...somewhere between a freak and a fairytale” (“nekje med muhavostjo in izmišljotino”). Najve~ji avstrijski pesnik Franz Grillparzer je v svojem Dnevniku popotovanja po Italiji prevzet zapisal o “najlepšem evropskem salonu” (Napoleon): “Wer nicht sein Herz stärker klopfen fühlt, wenn er auf dem Markusplatz steht, der lasse sich begraben, denn er ist tot, unwiederbringlich tot.” (“Komur ne za~ne srce hitreje biti, ko stoji na Markovem trgu, ta naj se da pokopati, kajti mrtev je, za zmeraj mrtev.”). Pa še enkrat: “Wer am Markusplatz sein 1 Katedra za tehnologijo lesa, Oddelek za lesarstvo, Biotehniška fakulteta, Univerza v Ljubljani, Ljubljana, Slovenija LES wood 50 (1998) 6 Herz nicht schlagen fühlt, der hat keines.” (“Kdor ne ~uti svojega srca biti, ta je brez njega”). Itd., itd. Nobeno mesto ni bilo ve~krat fotografirano in predvsem ve~krat naslikano. Vsak umetnik, ki da ali je kaj dal nase, se je tukaj (z obvezno trumo stro-kovnjaških “firbcev” za seboj), preizkusil in se primerjal s sodobno in preteklo umetniško “konkurenco”. Vir svetlobe (in slikarskega navdiha) v mestu ni le prelestno “beneško” nebo, temve~ tudi njegov odboj iz kanalov, tj. od spodaj (dvojna svetloba!). To je mogo~e, ~e stavbe takoreko~ “stojijo” na vodi. Robert Benchley je ob prihodu v Benetke duhovito telegrafiral domov po nasvet: “...streets full of water. Please advise.” (“...ceste polne vode. Prosim za nasvet”). Vode pa je na `alost vse ve~. Mesto se pogreza iz tektonskih razlogov, pa tudi zaradi nebrzdanega ~rpanja podtalnice v sosedni industrijski Margheri in taljenja polarnih ledenih “kap”. Poseben problem predstavljajo visoke plime v kombinaciji s širokom (sirocco). Tako se je zgodilo tudi nesre~-nega 4. novembra 1966, o ~emer sem `e pisal v nedavnem uvodniku. Tedaj je beneški `upan vzkliknil: “V eni sami no~i se je mesto postaralo za 50 let”. Visoke vode (acque alte) obiš-~ejo Markov trg kar 10 x letno. Katastrofalnih voda je bilo v zadnjih sto letih kar 15! Zabijanje pilotov Raziskave in razvoj Zdaj pa je `e ~as, da pogledamo pod vodo! Vse pala~e ne stojijo na koleh! Na trdni podlagi gre brez pilotov. Takšne situacije po so precej redke. Ve~inoma, zlasti pri ve~jih zgradbah, se utrjevanju tal ni mogo~e izogniti in ve~ina beneških pala~ stoji na pilotih, ki so jih zabili do caranta (menjavajo~i se sloji zbite gline in peska). V ta namen se uporablja predvsem hrasto-vina. Premer pilotov je pribli`no 20 do 25 cm, dol`ina pa okoli 2 m. Pred uporabo namakajo pilote v slanici (braki~ni vodi). Hrastovino so neko~ dobivali predvsem z Lida (otok pred Benetkami) in celine. Kasneje je prihajal les tudi iz Istre in Dalmacije. Gozd na obali in otokih je danes (tudi zaradi tega razloga) ve~inoma uni~en. Takrat pa so bili ob morju predvsem gozdovi ~istega ~rni~evja (Quercetum ilicis adriaprovinciale) bodisi v kombinaciji s ~rnim jesenom (Orno-Querce-tum ilicis) ali s ~rnim gabrom (Ostryo-Quercetum ilicis). Še pogostejši je bil puhasti hrast, ki raste skupaj s kraškim gabrom ali s ~rnim gabrom (Ostryo-Quercetum pubescentis) (Avt. kol. 1986). ^e so hoteli zabiti pilote pod nivo nizke oseke, so na mestu bodo~e zgradbe napravili za~asen nepropusten prekat in ga iz~rpali in poglobili. V dno so s posebnim batom, ki sta ga dr`ala dva delavca, zabili pilote (glej sliko). Kasneje, ko so uporabljali daljše pilote, so za zabijanje uporabljali udarni bat s škrip~evjem. Tako še danes zabijajo pilote, le da ne odmevajo ve~ rit-mi~ni klici zabijalcev. Ko so in`enirji pregledovali temelje zgradb so ugotovili (Lauritzen & Ziel-cke 1992), da so bili piloti pri najstarejših stavbah (bazilika sv. Marka in campanile) na splošno kratki in z ve~jim razmakom. Pod novejšimi zgradbami so piloti znatno daljši od dveh metrov in tesno zbiti drug ob drugem. Tako po~iva Longhenova bazilika Santa Maria della Salute (kon~ana 1687) kar na 1,106.657, Ponte di Rialto (kon~an 1591), ki premoš~a Veliki kanal, pa na 12.000 hrastovih, jelševih, borovih in macesnovih pilotih. Pri pala~ah so utrdili temelje s piloti ve~inoma le pod zunanjimi zidovi in notranjimi 175 nosilnimi zidovi. Ko so bili piloti zabiti so jih še nivojsko izravnali in dno zapolnili z glino. Za to so uporabljali posebno trdo glino in beneška vlada je hudo kaznovala tiste, ki so jo kopali brez dovoljenja. Po izravnavi so prek temeljev kri`em kra`em polo`ili zattaron, vrste pon-tona, ki sestoji iz kri`em kra`em polo`enih macesnovih, orehovih in kasneje mahagonijevih desk, debelih 2,5 cm in plasti opek; vse skupaj še pod nivojem visoke plime. Pri najstarejših stavbah so bile to opeke, podobnim rimskim (40-50 cm x 25 cm x 5 cm); lahko so bile le 3 cm debele in so jih imenovali com-munella. Kasneje so za~elu uporabljati temnorde~o beneško opeko (26 cm x 13 cm x 6 cm), ki jo uporabljajo še danes. Sledil je “istrski kamen” (pietra d’Istria), ki je predstavljal temelj za visoke zidove in prepre~eval dvig vode oz. vlage po zidovih. Zunanji zidovi spodnjih nadstropij so bili debeli do štiri opeke, višjih pa, da bi zmanjšali te`o, le dva. Beneški piloti so praviloma v zelo dobrem stanju. Zaradi anaerobnih pogojev jih ne ogro`ajo glive. Nevaren utegne biti Teredo navalis, ~e pilote erodirajo valovi. Ta školjka vrta 5-10 mm široke rove, prete`no v vzdol`ni smeri. Površinsko se poškodovanost poka`e šele takrat, ko je uni~eno najmanj 50 % lesa in sredica pilota izgleda kot satje. Poškodovanost pilotov je najve~ja med srednjim nivojem plime do pribl. 1,5 m pod vodo (Wilkinson 1979, str.113). Valove povzro~a motorni promet po Velkem kanalu in ve~-jih stranskih. Beneške oblasti so prav zaradi tega omejile hitrost ladij in ~ol-nov v obmo~ju mesta na 11 km/h. Za konec se ozrimo še na navzgor! Nad strehami so zna~ilne lesene terase (altane). Tukaj so si neko~ Bene-~anke po starem receptu belile lase. Vsako soboto popoldne so si natrle lase z oljem (capillaria unguenta). Postopek je bil takšen: Na glavo so si posadile slamnik, pravzaprav le širok slamnat krajec brez srednjega dela. Nato so si lase natrle z oljem, jih razprostrle naokrog po krajcu in jih son-~ile. Tako so lasje dobili tolikanj za`e-leno “blond”, skoraj belkasto barvo. LES wood 50 (1998) 6 Raziskave in razvoj 176 ALI STE vedeli? Lesena konfekcija ^e vas bo potepanje po Benetkah zaneslo v Salizzado San Samuele (salizzadaj e bene{ki izraz za glavno ulico, neko~ tudi za tlakovano ulico), potem boste med galerijami, starinarnicami, trgovinami s steklenimi predmeti in slikami, naleteli tudi na razstavni prostor mojstra Livia De Marchija (hi{na {tevilka San Marco 3157/A). Tukaj razstavljajo in prodajajo perilo, kravate, klobuke in celo povr{nike à la Humphrey Bogart. [e ve~, videli boste de`nik v stojalu, stol s suknji~em prek naslonjala in {opke. Ni~ nenavadnega, ~e vsi ti izdelki ne bi bili oblikovani iz lesa. Ne manjkajo niti filigransko izdelane zadrge, gumbnice in draperija. Cene? Nesramno visoke. N. T. Benetke, San Giorgo Maggiore (Sv. Jurij Veliki) Dan se preveša v ve~er. Topla svetloba obliva Benetke. Umetniki se trudijo ujeti pravi navdih, mi pa se z gondolo odpravimo na “sprehod” po laguni. Vsepovsod piloti, koli, drogovi... Najbolj zna~ilni so spiralno obarvani pali z nekakšnimi “turbani” na vrhu, ki so zabiti pred pala~ami. Bricola je skupina mo~nih pilotov in ozna~uje rob kanala v laguni, ki se nahaja na belo ozna~eni strani. Dama obveš~a, da se pribli`ujemo sti~iš~u ali odcepu plovne poti. Palina slu`i za privez ~olnov, itd. Na pilotih so tudi svetilniki, lu~i in kapelice. Vse se odvija na vodi. Beneški pregovor pravi “Coltivar el mare e lasser star la terra.” (Obdeluj morje in pusti kopno pri miru). Gondola je neslišno zdrsnila v pristan med paline pred do`evo pala~o. Hitim ~ez piazetto mimo campanila Markove bazilike v... (kam, vam povem kasneje). Ali veste, da se je skoraj sto metrov visok stolp 14. julija 1902 povsem porušil in to tako “obzirno”, da razen logette tik zraven, ni poško-daval ni~esar drugega? Pokopal je pod seboj le ubogo, danes slavno ma~ko z imenom Mélampyge (tako se je imenoval Casanovov pes). Od petih zvonov je ostal nepoškodovan le najve~ji Marangona, ki je odzvanjal za~etek in konec delavnika. Svoje ime je dobil po tesarjih, ki so bili tedaj sinonim za delavce. Ne smemo pozabiti, da je tedaj beneški arsenale najve~ja ladjedelnica na svetu, njeni delavci arsenalotti pa priviligiran sloj. V tiso~ letih so zvonik oslabili veter, de`, sol in strele. Zaradi te`e so za~eli popuš~ati temelji, ~eprav Bene~ani nikoli niso podvomili vanje. Verjeli so, da segajo dale~ stran pod piazzo. Potem so se Bene~ani lotili obnove (Benetke brez Markovega zvonika, prosim vas, le kdo je še videl kaj takega?). Izkazalo se je, da so bili tiso~ let stari piloti v odli~nem stanju. Dodali so tiso~ novih pilotov in v desetih letih zgradili enak campanile (“dov’era e com’era”, “kjer je bil in kakršen je bil”), vendar 600 ton la`jega. Saj res, skoraj bi bil pozabil... namenil sem se k Florianu, v najznamenitejšo evropsko kavarno, tik za zvonikom, na kapu~ino, seveda. LITERATURA Avtorski kolektiv 1986. Prirodna potencijala vegetacije Jugoslavije, prirejena za XVIII svetovni kongres IUFRO v Ljubljani. Judge, J. 1972. Venice fights for life. National Geographic 142(5): 591-630. Lauritzen, P. & A. Zielcke 1992. Palaces of Venice. Laurence King. Wilkinson, J.G. 1979. Industrial timber preservation. Associated Business Press, London. LES wood 50 (1998) 6 Znanje za prakso 7 77 ZNANJE za prakso Ostrenje kro`nih `aginih listov s karbidnimi trdinami (vidia) 1. Uvod V predhodnem ~lanku (LES 11/1997, str. 340) sem podal podatke o pripravi `aginih listov oziroma o operacijah pri vzdr`evanju, ki so predhodnica ostrenju. Navedel sem vrsto pomanjkljivosti, ki sem jih zaznal v dolgoletni praksi, ter predloge za njihovo odstranitev. Tudi pri ostrenju kro`-nih `aginih listov s karbidnimi trdinami se pojavlja cela vrsta nepravilnosti, ki sem jih prav tako ugotovil pri dolgoletnem delu in ki jih ho~em predstaviti v tem ~lanku. Vse navedene napake prepre~ujejo optimalno izkoriš~anje `agi-nih listov, oziroma doprinesejo k pove~evanju obrabe, kar se ka`e v pove~anju stroškov. Poskušal bom predstaviti optimalne pogoje za ostrenje kro`nih `aginih listov, ki omo-go~ajo njihovo pravilno ostrenje. Do ve~ine napak pride zaradi pomanjkanja ali iztrošenosti opreme, glavni vzrok pa je nepoznavanje, oziroma nezadostno poznavanje problema ostrenja kro`nih `aginih listov kot tudi njihove uporabe. 2. Ostrenje kro`nih `aginih listov s karbidno trdino Da bi la`je razumeli optimalno tehnologijo ostrenja, je potrebno najprej pojasniti nekatere pojave, ki jih sre~amo pri delu. Med te spada predvsem otopitev vrha ostrine ter konstrukcija kro`nega `aginega lista s karbidno trdino, predvsem dolo~eni parametri ploš~ic iz karbidne trdine. Vrh zoba kro`nega `aginega lista s karbidno trdino se v postopku otopitve postopoma izrablja in zaradi tega menja svojo obliko. Zašiljeni (ostri) vrh glavne ostrine s postopnim napredovanjem obrabe pridobiva otopljeno obliko. Pri tem je potrebno posebno poudariti, da se vrh ostrine ne obrablja enakomerno. Mnogo bolj se obrablja na hrbtni kot na prsni strani. V skladu s tem se oblikuje `e prej omenjeno zaobljenje vrha ostrine (slika 1). Na sliki 2 so she-matsko prikazani sloji materiala, ki bi se pri postopku ostrenja morali odstraniti, da bi vrh zoba ponovno dobil za `aganje potrebno ostrino. Zelo lahko opazimo, da bi pri ostrenju s prsne strani zoba morali odstraniti precej ve~ materiala kot v primeru, da zob ostrimo s hrbtne (proste, zadnje) strani. Slika 2. Shematski prikaz slojev materiala, ki bi jih morali odbrusiti pri ostrenju kro`nih `aginih listov s karbidno trdino. A. Pri ostrenju s prsne strani zoba; B. Pri ostrenju s hrbtne strani zoba Legenda: Slika 1. Otopeli vrh ostrine kro`nega `aginega lista s karbidno trdino PP - prednja ali prsna površina SP - prosta površina ploš~ice iz karbidne trdine SPT - prosta površina telesa `aginega lista TP - telo `aginega lista b - debelina `aginega lista (širina reza) (mm) b1 - debelina telesa `aginega lista (mm) g - prednji ali prsni kot (°) a - prosti kot ploš~ice iz karbidne trdine (°) a1 - prosti kot telesa `aginega lista (°) c - bo~ni prostor novega `aginega lista (mm) c1 - bo~ni prostor izrabljenega `aginega lista (mm) c2 - zmanjšanje bo~nega prostora c2 = c - c1 A - obraba vrha konice na prosti površini (mm) B - obraba vrha konice na prednji površini (mm) LES wood 50 (1998) 6 Znanje za prakso 178 Hrbtna površina ~ JL •i f Bočna površina ------rrr^------- X 8e5rta površina Slika 3. Tangencialni in radialni bočni prosti kot pri krožnih žaginih listih s karbidno trdino-prostor Kot sem že prej navedel, je pri ostrenju krožnih žaginih listov s karbidnimi trdinami zelo važna konstrukcija ploščic. Vsaka ploščica karbidne trdine se zoži od glavne ostrine (to je vrha ploščice) v tangencialni in radialni smeri, to je po višini in debelini. Tako ločimo pri teh žaginih listih radialni bočni prosti kot Ar in tangencialni bočni prosti kot A,. Radialni bočni prosti kot Ar znaša običajno 1 °, medtem ko je tangencialni bočni prosti kot nekoliko večji in znaša At = 3 ° (slika 3). Na osnovi tega 'na bočnih stranicah karbidnih ploščic obstaja bočni prostor, ki pomeni razmik med vrhom zoba, ki sodeluje v procesu žaganja, in telesom žaginega lista (c na sliki 3). Pri proizvodnji žaginih listov stremimo za tem, da je ta bočni prostor optimalen, tako da žagin list žaga brez bočnega trenja. Zelo važno je, da se ta prostor pri ostrenju obdrži do te mere, da žagin list nemoteno žaga brez trenja. Sedaj bom prešel na postopek ostrenja krožnih žaginih listov s karbidnimi trdinami. Priporočamo da se krožni žagini listi s karbidnimi trdinami po možnosti ostrijo na avtomatskih ostrilnih strojih, ker tako dosežemo najboljše rezultate. Žagine liste lahko dobro ostrimo tudi na malih ostrilnih strojih s ročnim pomikom, vendar le, če ukrepamo skrajno oprezno in se dosledno držimo optimalne tehnologije. Najpomembneje je, da je ostrilni stroj dovolj tog, to je, da dela brez kakršnih koli vibracij brusne plošče ali orodja, ki ga ostrimo. Ne bom se zadrževal pri opisovanju različnih tipov ostrilnih strojev in njihovega dela, ker bi to zahtevalo preveč prostora. Zadržal se bom samo pri detajlih, ki bistveno vplivajo na optimalno delo in na doseganje optimalnih rezultatov pri ostrenju. Za ostrenje krožnih žaginih listov s karbidnimi trdinami priporočajo diamantne brusne plošče. Uporabljamo lahko tudi silicij-karbidne brusne plošče, vendar se te uporabljajo le za grobo ostrenje oziroma odstranjevanje delov poškodovanih ploščic, ker z njimi v nobenem primeru ne moremo doseči zahte- vane in zadovoljive kvalitete. Diamantne brusne plošče, ki jih priporočajo za ostrenje krožnih žaginih listov s karbidnimi trdinami, imajo naslednje karakteristike (preglednica 1). Preglednica 1. Karakteristike diamantnih brusnih plošč ; Velikost zrna Koncentracijo Vezivo Namen uporabe D-126 D-46 D-64 D-54 C-l 00 Organsko Grobo ostrenje ali odstranjevanje večje količine materiala C-75 Organsko Fino ali končno ostrenje Pri mokrem ostrenju priporočajo brusne plošče s kovinskim vezivom. Podatki v preglednici so po evropskem FEPA standardu. Kot sem že prej omenil, se za ostrenje krožnih žaginih listov s karbidnimi trdinami lahko uporabljajo tudi silicij karbidne brusne plošče, vendar samo za grobo obdelavo oz. ostrenje. Te brusne ološče imajo naslednje karakteristike (preglednica 2): Preglednica 2. Karakteristike silicij karbidnih brusnih plošč i Velikost zrn Trdota Struktura Namen 46 40-80 J 5 5-7 Keramično Keramično Grobo ostrenje Fino ostrenje SP SPT OP/ PP Slika 4. Optimalno ostrenje krožnih žaginih listov s karbidno trdino YES wood 50(1998) 6 Znanje za prakso J 179 Ha slikah 5 in 6 so prikazani ostanki popolnoma izrabljenih ploščic iz karbidne trdine. Ostrenje s strani hrbtne ploskve zagotavlja vzdrževanje bočnih prostorov ("c" na sliki 4) v Sliki 5. Ostanki ploščic iz karbidne trdine pri popolni izrabi žaginega lista Kot sem že prej navedel, za ostrenje priporočajo avtomatske ostrilne stroje, po možnosti z mokrim ostrenjem. Žagine liste lahko ostrimo tudi na strojih z ročnim pomikom orodja, vendar je pri teh treba ostrenju posvetiti mnogo več pazljivosti, delavci pa morajo biti mnogo bolje strokovno usposobljeni in vešči takega dela. Pri ostrenju karbidnih trdin priporočajo mokro ostrenje, ker z njim dosežemo bolj fino površino. Po drugi strani pa obstaja pri suhem ostrenju nevarnost povišanja temperature, kar lahko povzroči mikrorazpoke na robu ostrine. Princip izrabe vrha konice, oziroma princip otopitve, diktira optimalno tehnologijo ostrenja krožnih žaginih listov s karbidno trdino. Iz tega razloga priporočajo ostrenje krožnih žaginih listov s karbidno trdino s strani hrbtne ploskve ter prsne ploskve v razmerju 4 :■ 1 do 5 : 1. To pomeni, da po vsakih 4 do 5 prehodov brusne plošče s strani hrbtne ploskve ostrimo enkrat s strani sprednje ali prsne ploskve (slika 4). Slika 7. Ostanki ploščic iz karbidne trdine pri popolni izrabi zaradi ostrenja s prsne strani optimalnem območju ter tako omogoča nemoteno žaganje (žaganje brez večjega trenja lista ob material, ki ga razžagu-jemo). Priporočeni način ostrenja neobhodno zahteva brušenje hrbtne površine zob telesa žaginega lista, da bi se ustvaril prostor za prehod diamantne brusne plošče, ki v nobenem primeru ne sme priti v kontakt z materialom, iz katerega je žagin list. Da bi popolnoma odstranili nevarnost kontakta diamantne plošče z nosilnim telesom žaginega lista predvidevamo ostrenje hrbtnega dela telesa žaginega lista pod kotom oCj, ki je za nekaj stopinj večji od kota hrbtne ploskve ploščice iz karbidne trdine (slika 4). Za ostrenje hrbtne površine telesa žaginega lista priporočajo brusno ploščo iz plemenitega korunda zrnatosti od 54 do 80, trdote K-M (ista brusna plošča se uporablja za ostrenje običajnih krožnih žaginih listov). Za ostrenje hrbtne površine zoba žaginega lista priporočajo uporabo univerzalnih ostrilnih strojev za orodja z uporabo posebnih dodatkov. Glede na priporočeni optimalni postopek ostrenja krožnih žaginih listov s karbidnimi trdinami je obvezna obdelava Slika 6. Ostrenje krožnih žaginih listov s karbidno trdino s prednje ali prsne strani Slika 8. Nesnaga, ki se nabere na krožnem žaginem listu neposredno za ploščico iz karbidne trdine pri ostrenju s prednje strani LES wood 50 (1998) 6 Znanje za prakso 180 hrbtne površine zoba nosilnega telesa `aginega lista. Za to ostrilci v glavnem ostrijo `agine liste na strani prednje ali prsne površine. S tem se izognejo te`avni obdelavi oziroma brušenju hrbtne površine zob. Pri tem postopku ostrenja prednje ali prsne ploskve je dovolj, da brusno ploš~o postavimo pod parametre prsnega kota tako, da se `agin list ostri brez te`av (slika 6). To se zdi zelo enostavno, vendar je treba upoštevati tudi negativne strani, ki se pri tem pojavljajo. Na sliki 7 so prikazani ostanki poponoma iztro-šenih ploš~ic iz karbidnih trdin. Negativne strani ostrenja Slika 9 Razmerje parametrov ploš~ice iz karbidne trdine Slika 10 in 11. Zmanjšanje sprednjega kota pri kro`nih `aginih listih s karbidno trdino ploš~ice iz karbidnih trdin s prsne strani so naslednje: 1. V prvi vrsti, odvisno od na~ina otopitve vrha zoba, je pri ostrenju s prsne strani potrebno odbrusiti veliko debelejši sloj materiala, da ponovno dose`emo za delo primerno ostrino, kot je to potrebno pri ostrenju v kombinaciji s strani hrbtne in prsne ploskve (slika 2). 2. Pri ostrenju s prsne strani se zelo hitro zmanjšuje bo~ni prostor, ozna~en s “c” na “c1” (slika 6). Pri tem se pove-~uje nevarnost trenja nosilnega dela `aginega lista ob re`o z vsemi spremljajo~imi pojavi. Ti so predvsem na-grmadenje velikih koli~in lesnega prahu, `agovine ter ta-nina in smole neposredno za ploš~ico iz karbidnih trdin oziroma za njo (slika 8). To nagrmadenje povzro~a po-ve~ano trenje nosilnega dela `aginega lista ob re`o, segrevanje in izgubo napetosti in ravnosti. Jasno je, da `agin list postane neuporaben. Potrebno je strokovno poravnavanje, ~e je to sploh še mogo~e, saj velikokrat `agi-ni listi izgubijo ravnost neposredno pri ploš~ici iz karbid-nih trdin. Ta k list je zelo te`ko poravnati zaradi nevarnosti, da poškodujemo ploš~ice. Do katere meje lahko zmanjšujemo bo~no površino, je odvisno od cele vrste faktorjev, najpomembnejše pa je, da se med uporabo `aginega lista na stranske površine lista ne nalagajo odve~ne snovi. Ko se te snovi za~no nabirati na površini, postane `agin list neuporaben. Pri ostrenju samo s prsne strani nastopi ta faza nastopa zelo hitro, `e po nekaj ostrenjih, s ~imer se v veliki meri zmanjša trajanje uporabe in pove~uje število potrebnih `aginih listov. 3. Na koncu je treba poudariti, da sta odnos višine proti debelini ploš~ice (kote h in b na sliki 9), pribli`no 1 : 2,5. Mislim, da ni potrebno veliko znanja matematike, da ugotovimo, da je z ostrenjem s strani hrbtne ploskve (v smeri višine ploš~ice) mogo~e ostriti od 2 do 2,5-krat ve~ naknadnih ostrenj v primerjavi z ostrenjem s strani prsne ploskve. Glede na to je pri ostrenju `aginih listov s prsne strani potrebno mnogo ve~ novih `aginih listov, ki seveda niso zastonj. Poleg tega je ve~ja tudi obraba diamantnih brusnih ploš~. Prav tako je potrebno poudariti, da pri ostrenju kro`nih `aginih listov s karbidnimi trdinami obstaja nevarnost, da se zmanjša ali pove~a prsni kot v razmerju na zahtevanega kot posledica neustreznega nagiba brusne ploš~e (sliki 10 in 11). Zmanjšani prsni kot se ka`e s pove~anjem odpora `aganja ter poslabšanjem površine `aga, predvsem robov obdelovanca. Pove~ani prsni kot ima prav tako za posledico poslabšanje površine in robov obdelovanca. Mislim, da sem dovolj ilustrativno pojasnil vse prednosti in probleme pri ostrenju kro`nih `aginih listov s karbidnimi trdinami ter da bo ~lanek pripomogel k odstranjevanju napak, ki lahko `agin list napravijo neuporaben ali vsaj zmanjšajo njegovo u~inkovitost. Mag. Vladimir NAGLI^, dipl. in`. Izidora Kršnjavoga 11 a HR-47000 KARLOVAC LES wood 50 (1998) 6 GZS-Zdru`enje lesarstva xxi zdru`enje lesarstva Mikloši~eva 38/II, 1000 ljubljana Tel.: (+386 61) 310-596, 13-18-023, 13-07-450, n.c. 13-20-141; Fax.: (+386 61) 13-18-023 Informacije {t. 07/98 Iz vsebine: IZ DELA ZDRU@ENJA KON^NI PODATKI O POSLOVANJU LESNE INDUSTRIJE V LETU 1997 DOBRI IZGLEDI ZA PROIZVODNJO STAVBNEGA POHIŠTVA V EVROPI PONUDBE IN POVPRAŠEVANJA NEKAJ STATISTI^NIH PODATKOV IZ DELA ZDRU@ENJA Dne 27. maja 1998 se je sestal Upravni odbor Zdru`enja lesarstva - GZS in sprejel naslednje sklepe: 1. Pravilnik o ocenjevanju eksponatov, delu ocenjevalne komisije ter podeljevanju priznanj na Ljubljanskem pohištvenem sejmu, se v celoti sprejme. 2. V ~asu letošnjega Ljubljanskega sejma pohištva se izvede enodnevni poslovni dan. 3. Gospodarstvo in lesna panoga (kot del tega) potrebuje skupno jedro, ki bo zastopalo gospodarstvo in ki bo podobno organizirano kot danes, v enotni GZS. 4. Obvezna ~lanarina GZS naj bi se v prihodnosti razpolovila, u~inkovitost GZS pa pove~ala. 5. Nova stavba GZS bi morala biti zasnovana kot delniška dru`ba, saj mora biti to hiša slovenskega gospodarstva. Gospodarstvo bi moralo biti solastnik te nove stavbe. 6. UO Zdru`enja lesarstva-GZS podpira delo pogajalske skupine in podpira stališ~e le-te, da so pogajanja s sindikalno stranjo do sedaj dokaj uspešna in da v dani situaciji ne bi bilo primerno pisati odpovedi na sedaj veljavno pano`no kolektivno pogodbo, saj bi si s tem v fazi uspešne izpeljave pogajanj povzro~ili veliko te`av. 7. Sekretar Zdru`enja lesarstva naj organizira in pripravi delovni material za sestanek v Dr`avnem zboru s predsed- nikom delovnega telesa za gospodarska vprašanja (dr. Jo`e Zago`en). Vsebina delovnega materiala za ta sestanek se naj posreduje tudi ministru za gospodarske dejavnosti, g. Metodu Dragonji. Dne 2. junija 1998 se je na Zdru`enju lesarstva ponovno sestala Pogajalska skupina za prenovo Pano`ne kolektivne pogodbe (7. krog pogajanj) in našla “skupen jezik” od 33. ~lena Pano`ne kolektivne pogodbe do 51. ~lena, 1. to~ka. Naslednji sestanek bo 30. junija ob 13. uri na Zdru`enju lesarstva. Dne 16. junija so se ~lani predsedstva Zdru`enja lesarstva na podlagi sklepov 15. seje UO Zdru`enja lesarstva-GZS `e sestali v Dr`avnem zboru RS (dr. Jo`e Zago`en) in predlagali takojšnje ukrepe, ki jih v nadaljevanju tudi navajamo: Inflacijo je potrebno zni`ati na zahodnemu svetu primerljivo višino in ukiniti vsakršno indeksacijo (takojšnji prehod na nominalizem). Podpiramo stališ~e predsednika GZS (gl.dopis dr. Janezu Podobniku, predsedniku Dr`avnega zbora Slovenije z dne 25.5.1998), da bi morali v dr`avi Sloveniji ob uvedbi davka na dodano vrednost upoštevati rešitve, ki so jih upoštevale tiste dr`ave, ki so uvedle davek na dodano vrednost na na~in, da se zaradi same LES wood 50 (1998) 6 GZS-Zdru`enje lesarstva xxii uvedbe davka niso poslabšali pogoji poslovanja in makroekonomski kazalci. Takojšnja ukinitev pla~evanja 10 % prometnega davka na prvi promet z lesom, saj je les osnovni reprodukcijski material za našo industrijo in za tak davek ni podlage. Pove~ati je potrebno dav~no disciplino na podro~ju lesne stroke, zlasti `agarskih obratov. Pristojni organi bi morali voditi register, vsak obrat pa bi moral pla~evati vsaj pavšalen davek, ~e ne gre za izkazovanje pomembnejših prometov. Odpraviti je potrebno carinsko zaš~ito za uvoz reproma-terialov v lesni bran`i. Lesnopredelovalno dejavnosti je potrebno ponuditi ugodnejše obrestne mere, da bi lahko tako posodobila zastarelo tehnologijo in pove~ala investiranje ter tako posredno pove~ala produktivnost. Nadomestilo za bolezensko odsotnost od 15 do 30 dni naj pokriva Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije. Dr`avni organi in institucije naj poskrbijo, da bodo predpisi veljali za vse subjekte in da bodo v primeru njihovega nespoštovanja ustrezno ukrepali ter tako prepre~evali nelojalno konkurenco. KONČNI PODATKI O POSLOVANJU LESNE INDUSTRIJE LETU 1997 * DELE@ PRIHODKA V PRIHODKU CELOTNEGA SLOVENSKEGA GOSPODARSTVA PRIHODEK SLOVENSKEGA GOSPODARSTVA= SIT 6.526 MILIJARD (97/96 = +15,5 %) PRIHODEK SLOVENSKE LESNE INDUSTRIJE= SIT 157 MILIJARD (97/96 = + 12,9 %) (1997: 1 ECU = 180,3985 SIT) Dele` prihodka lesne industrije glede na prihodek slovenskega gospodarstva v letu 1997 je znašal 2,4 %, kar pomeni enak dele` kot v letu 1996. Najve~ji porast v prihodku v obdelavi in predelavi lesa (DD) v letu 1997 v primerjavi z letom 1996 lahko zasledimo v podpodro~ju `agan les (+12,0 %), najmanjši porast pa v podpodro~ju proizvodnja furnirja, vezanega lesa in ploš~ (+1,6 %). V podpodro~ju proizvodnja pohištva (DN 36.1) pa je prihodek porastel v istem obdobju za 20,7 %. Dele` prihodka celotne lesne industrije v celotnih predelovalnih dejavnostih (D) je znašal 6,7 %, medtem ko je dele` prihodka vseh predelovalnih dejavnosti v celotnem slovenskem gospodarstvu znašal 35,9 %. V primerjavi z letom 1996 se je v letu 1997 dele` prihodka v lesni industriji po podpodro~jih lesne industrije pove~al edino v podpodro~ju pohištvo, v vseh drugih podpodro~jih pa se je ta dele` zmanjšal. * DELE@ IZVOZA SLOVENSKE LESNE INDUSTRIJE V CELOTNEM SLOVENSKEM IZVOZU SLOVENIJA IZVOZ = 8,372 MILIJARD USD (97/96 = +11,9 %) IZVOZ SLOVENSKE LESNE INDUSTRIJE = 798 MILIJONOV USD (97/96 = +10,0 %) KRITERIJ: dejavnost blaga Slovenska lesna industrija je velik neto izvoznik, kar dokazuje dejstvo, da med prvimi dvajsetimi skupinami blaga Republike Slovenije v izvozu v letu 1997 (po predhodnih podatkih) zavzemajo tretje mesto sede`i (3,2 %), na ~etrtem mestu je drugo pohištvo in njegovi deli (2,3 %) in na sedmem mestu stavbno pohištvo (1,8 %). Dele` izvoza lesne industrije v primerjavi z izvozom celotnega slovenskega gospodarstva v letu 1997 je znašal 9,5 %, leto prej pa 9,9 %. Izvoz v celotni lesni industriji je v nominalnem dolarskem znesku v letu 1997 proti 1996 padel za 3 %, zaradi medva-lutnih sprememb pa so dejanski rezultati menjave bistveno boljši. Realno pa je ocenjeno, da je izvoz v celotni lesni industriji narastel za 10,0 %, ~e upoštevamo, da je dolar glede na nemško marko povpre~no porasel kar za 15,3 %. Dele` izvoza v izvozu slovenske lesne industrije leta 1997 proti 1996 se je pove~al v podpodro~ju pohištvo in `agarst-vo, zmanjšal pa v podpodro~ju stavbnega pohištva, proizvodnje ploš~ in proizvodnje ostalih lesenih izdelkov. Dele` izvoza v proizvodnji lesene embala`e je ostal nespremenjen. Dele`i ~istega prihodka od prodaje na tujem trgu v lesni industriji v letu 1997 Vir: APP, Skep-GZS * Lesna industrija je ustvarila 51,8 % ~istega prihodka iz prodaje na tujem trgu (predelovalne dejavnosti 52,2 %, celotno slovensko gospodarstvo pa le 25,9 %). Lesno stavbarstvo vodi s 65,6 % dele`em, najmanjši dele` 29,0 % pa ima lesena embala`a. Uvoz je za slovensko lesno industrijo kot velikega neto izvoznika manj pomemben. Po predhodnih podatkih Statisti~nega urada Republike Slovenije je uvoz v lesni industriji v letu 1997 proti letu prej padel za 1 %, kar pomeni, da je realno narastel za 9,0 % (~e upoštevamo medvalutna razmerja dolar - marka). * Lesna industrija kot celota je poslovno leto 1997 zaklju~ila z izgubo, saj so bili odhodki višji od prihodkov v povpre~ju za 2,3 % (malenkostno višji prihodki od odhodkov so bili samo v proizvodnji furnirja, vezanega lesa in ploš~ in proizvodnji drugih izdelkov iz lesa, plute in prot-ja). LES wood 50 (1998) 6 GZS-Zdru`enje lesarstva xxiii Po podatkih APP je znašala neto izguba v podpodro~ju Obdelava in predelava lesa 1,23 milijarde SIT, v pod-podro~ju Proizvodnja pohištva in drugih predelovalnih dejavnosti pa 2,29 milijarde SIT, kar znaša skupaj 3,52 milijarde SIT neto izgube v celotni lesni industriji. Podro~je predelovalnih dejavnosti (D) pa je imelo 2,05 milijarde SIT neto dobi~ka. Od vseh predelovalnih dejavnosti je na prvem mestu imela najve~jo neto izgubo proizvodnja kovin (19,9 milijarde SIT), pohištvena industrija je bila tako na ~etrtem mestu. * Po podatkih APP je znašal dele` lesne industrije v letu 1997 (Obdelava in predelava lesa, Proizvodnja pohištva in druge predelovalne dejavnosti) v celotnih predelovalnih dejavnostih: * po številu gospodarskih dru`b 15,6 %; * po številu zaposlenih 10,3 % (kar ponovno dokazuje, da gre za delovno intenzivno panogo); * po prihodkih 7,5 %; * po sredstvih 7,3 %. * Po podatkih APP za leto 1997 znašajo prihodki na zaposlenega v predelovalnih dejavnostih 10,9 mio SIT, v lesni industriji pa 7,9 mio SIT. To pomeni, da so prihodki na zaposlenega v lesni industriji za vsaj ~etrtino manjši od povpre~ja v predelovalnih dejavnostih. * Bruto dodana vrednost v lesni industriji v povpre~ju je po-rastla za 16,9 %, najbolj v proizvodnji pohištva ( za 18,8 %) in najmanj v lesnem stavbarstvu (za 8,9 %). * Bruto dodana vrednost na zaposlenega v lesni industriji je v letu 1997 znašala v povpre~ju 11.705 ECU (najve~ na podro~ju proizvodnje furnirja, vezanega lesa in ploš~ in najmanj na podro~ju lesene embala`e), kar pomeni zaostanek za podro~jem predelovalnih dejavnosti za dobro ~etrino, v primerjavi s celotnim slovenskim gospodarstvom pa zaostanek za tretjino. Bruto dodana vrednost na zaposlenega se je v povpre~ju v lesni industriji pove~ala za 20,1 % (najbolj v proizvodnji furnirja, vezanega lesa in ploš~, najmanj pa v podro~ju lesnega stavbarstva), kar pomeni eno odstotno to~ko zaostanka za rastjo v predelovalnih dejavnostih, v primerjavi s celotnim slovenskim gospodarstvom pa ve~ji porast za 2,4 odstotne to~ke. ^isti dobi~ek se je v letu 1997 proti letu 1996 v Obdelavi in predelavi lesa pove~al za 107,4 % in v Proizvodnji pohištva za 101,3 % (po podatkih Agencije Republike Slovenije za pla~ilni promet se je ~isti dobi~ek v letu 1997 napram 1996 v predelovalnih dejavnostih pove~al za 57,6 %), ~ista izguba pa se je v Obdelavi in predelavi lesa zmanjšala za 40,6 %, v Proizvodnji pohištva pa pove~ala za 47,07 % (po podatkih APP se je v predelovalnih dejavnostih ~ista izguba v letu 1997 proti letu 1996 zmanjšala za 20,2 %). Po podatkih Agencije Republike Slovenije za pla~ilni promet je razvidno, da je izguba, enako kot na drugi strani dobi~ek, najve~ja v podro~ju predelovalnih dejavnosti. Struktura čistega dobičkov lesni industriji v letu 1997 6,1 18,3 60,8 4,9 1,8 Pohištvo @agan les Furnirji, vezan les, ploš~e Lesno stavbarstvo Lesena embala`a Drugo Struktura ~istega izgube v lesni industriji v letu 1997 61,8 1,32,3 21,6 Pohištvo @agan les Furnirji, vezan les, ploš~e Lesno stavbarstvo Lesena embala`a Drugo Vir: APP, SKEP-GZS DOBRE MO@NOSTI ZA PROIZVODNJO STAVBNEGA POHIŠTVA V EVROPI ^eprav tr`ni dele` proizvodnje lesenih oken v Evropi pada vsa leta, srednje velika podjetja gledajo v prihodnost z zaupanjem. Pri~akujejo, da bo prodaja le-teh porastla za 2 % v letu 1998. Evropska proizvodnja stavbnega pohištva ponovno dobiva zagon. Medtem ko je prodaja lesenih oken padla za 1,9 % v letu 1996, se je ponovno dvignila za 0,5 % v letu 1997 (na 27,7 milijonov “window unit” - 1 “window unit”=1,69 m2). Predvideva se, da bodo U-PVC okna s tr`nim dele`em 36,1 % tudi v letu 1997 ohranila enak tr`ni dele`. Les kot osnovni material še vedno ostaja glavni material, s povpre~no 58 % na vzhodnoevropskih trgih v letu 1997, medtem ko je bil ta dele` na Norveškem 71 %, na Švedskem 61 % in ve~ kot 50 % v Belgiji in v Švici. Po drugi strani pa je ta dele` v Nem~iji leta in leta padal, za leto 1998 pa napovedujejo, da bo ta dele` porastel z 3,1 % na 27,1 % (leta 1997 je bil tr`ni dele` U-PVC oken v Nem~iji 51,4 % in aluminijskih oken 21,8 %). Proizvodnja lesenih vrat v Evropi (“flush” doors) je dosegla v letu 1997 30 milijonov enot. V grobem kar 89 % vrat gre za stanovanjsko izgradnjo. V ta namen je FEMIB (Evropska zveza proizvajalcev stavbnega pohištva) ustanovil na svojem rednem sre~anju v Frank-furtu, dne 27. februarja, FEMIB EURO CLUB, katerega osnovni cilj je: podpora konkuren~nim proizvajalcem oken in vrat na evropskem trgu ter izboljšanje splošnih pogojev za evropsko trgovino oken in vrat (na podro~ju evropske har-monizacije in standardizacije). (Vir: Minutes of the Femyb-Meeting at the Queens Hotel Frankfurt, 27.2.98) 9 LES wood 50 (1998) 6 GZS-Zdru`enje lesarstva xxiv PONUDBE IN POVPRAŠEVANJA Številka PP 8985 / 03 (BRE97008532) Italijanski proizvajalec otroških sob, zlo`ljivih postelj in ~ajnih kuhinj iš~e distributerja. Podjetje GZS - INFOLINK Kontaktna oseba TANJA JAMNIK Ulica SLOVENSKA 41 Pošta 1000 Kraj LJUBLJANA Dr`ava SLOVENIJA Telefon +386 / 61 / 223 157 Telefaks +386 / 61 / 219 536 E-Mail INFOLINK@HQ.GZS.SI Številka PP 9013 / 02 (8415) Ukrajinsko podjetje povprašuje po pohištvu za prodajo v Ukrajini (http://www.cris.net/fatum/). Podjetje FATUM Kontaktna oseba g. Yuri Kalashnikov Ulica 49 BOLNICHNAYA STR. Pošta 334320 Kraj EVPATORIA Dr`ava UKRAJINA Telefon +380 / 6569 / 10 500 Telefaks +380 / 6569 / 55 779 E-Mail fatum@fatum.crimea.com Številka PP 9039 / 01 Nemško-romunski proizvajalec pohištva ponuja pohištvo iz MDF in melaminske ploš~e. Podjetje INTERMOBILIUM S.R.L. Kontaktna oseba g. Heinz-Peter Markus Ulica LOC.BAND JUD. MURES, STR. Dr`ava ROMUNIJA Telefon +49 / 91 / 77 489 91 Telefaks +49 / 91 / 77 48 991 Številka PP 9046 / 02 (8420) Tajvansko podjetje ponuja notranja vrata oz. lesonitne ploš~e za obnavljanje vrat ter iš~e zastopnika za Slovenijo. Podjetje BUILDECOR SUPPLIES, CORP. Kontaktna oseba ga. Christine Ong Ulica 11TH FLOOR, CAVES BLDG., NO. 103, SECTION 2 , CHUN Kraj TAIPEI Dr`ava TAJVAN Telefon +886 / 2 / 2561 4221 Telefaks +886 / 2 / 2562 0661 E-Mail buildeco@ms22.hinet.net Številka PP 9064 / 01 Grški proizvajalec vrat in oken nudi svoje izdelke. Podjetje EURALUMIN Kontaktna oseba g. George Androulakis Ulica 71, SOF. VENIZELOU AVE Pošta 713 03 Kraj HERAKLION Dr`ava GR^IJA Telefon +30 / 81 / 286 586 Telefaks +30 / 81 / 281 849 Številka PP 9071 / 01 Kazahstansko podjetje nudi hojino (jelovo) olje. Podjetje LOPATENKO MICHAEL Dr`ava KAZAHSTAN Telefon +7 / 95 / 331 76 37 Telefaks +7 / 95 / 331 76 37 Številka PP 9084 / 01 Norveško podjetje povprašuje po brezovem lesu 25-500 m3/mes za dolgoro~no dobavo švedskemu partnerju (zimska pozeba, vla`nost 8-10 %, brez gr~, dol`ina 2 m in ve~, debelina 25-50 mm). Podjetje STEENSEN HELGE Ulica HVALSTADVN 30 Pošta 1364 Kraj HVALSTAD Dr`ava NORVEŠKA Telefon +47 / 66 / 668 46 913 Telefaks +47 / 66 / 66 98 09 42 NEKAJ STATISTIČNIH PODATKOV Povpre~na mese~na bruto pla~a na zaposleno osebo: Skupaj 152.893 152.988 111,8 111,1 Obdelava in predelava lesa 105.869 106.096 112,0 110,8 Proizvodnja pohištva, druge predelov. dejavnosti 105.315 106.400 114,7 114,3 Povpre~na mese~na neto pla~a na zaposleno osebo: Skupaj 97.188 96.979 111,6 110,9 Obdelava in predelava lesa 70.325 70.355 111,7 110,5 Proizvodnja pohištva, druge predelov dejavnosti 70.068 70.577 113,8 113,5 Zaposlene osebe, januar 1998: Dejavnost Delovno aktivno prebivalstvo Zaposlene osebe Samozaposlene osebe Skupaj 739.733 Obd. in pred. lesa 11.951 Proizvodnja pohištva, druge pred.dej. 14.739 Indeksi obsega industrijske proizvodnje, april 1998: Dejavnost I n d e k s i IV 98 / Ø 97 IV 98 / III 98 IV 98 / IV 98 I-IV 98 / I-IV 97 Industrijska proizv.-sk. 102,4 91,7 94,1 105,6 Pred.dej. 102,7 92,9 94,6 105,6 Obd. in pred. lesa 103,6 88,7 93,4 106,4 Proizv. pohištva, dr.pred.dej. 115,1 96,3 101,2 98,9 Vir Statisti~ni urad RS LES wood 50 (1998) 6 Znanje za prakso 181 Poslovno okolje gospodarske organizacije (I. del) Poslovno okolje gospodarske organizacije lahko razdelimo na dve ravni: na o`je poslovno okolje in na {ir{e poslovno okolje. Ta delitev je nasplo{no sprejeta tako v teoriji kot tudi v praksi tr`enja in na njej temelji sistemski pristop pre-u~evanja tr`enja. Med sestavine o`jega okolja podjetja {tejemo odjemalce (kupce), dobavitelje in konkurente. Z njimi ima podjetje pri menjavi izdelkov in storitev neposredne in pogoste stike, ki potekajo v tr`nem okolju. Med sestavine {ir{ega okolja (makrookolja) podjetja pa sodijo demografsko, gospodarsko, naravno, tehnolo{ko, politi~no in kulturno okolje. Dejavniki, ki predstavljajo okolje podjetja, so zunanji dejavniki. Zna~ilno zanje je, da so objektivno podani, oziroma da podjetje ne more nanje pomembneje vplivati, zlasti kratkoro~no. Torej je makrookolje za marketin{ki sistem konkretnega podjetja dolo~ena danost. V tem pogledu pa je nujno spreminjanje, izpoponje-vanje in dopolnjevanje tr`enja kot poslovnega koncepta, poslovne funkcije in organiziranosti. Okoli{~ine, v katerih potekajo tr`enjske dejavnosti podjetja, se nenehno spreminjajo. Podjetniki in mened`erji morajo biti sposobni sprejemati tak{ne poslovne od-lo~itve, s katerimi nenehno prilagajajo poslovanje podjetja spremembam v okolju, tako doma~em kot mednarodnem. Spremembe pa se ne dogajajo le v okolju, mar-ve~ tudi v podjetju samem. Nujno je treba spoznati tok dogodkov v prihodnosti, oziroma predvideti spremembe v demografskih, gospodarskih, naravnih, tehnolo{kih, politi~nih in kulturnih dejavnikih, ki dolo~ajo potrebe za prilagajanje tr`enja. ^e ho~ejo torej podjetniki in mened`erji poslovati z nizkimi stro{ki in napraviti svoja podjetja pro`na, odzivna, kon-kuren~na, inovativna, u~inkovita in osredoto~ena na odjemalce, morajo preurediti svoje poslovne procese, da bi tako dosegli korenito preoblikovanje in izbolj{anje kriti~nih kazalcev u~inkvitosti, kot so stro{ki, kakovost storitev in hitrost. Skratka, poslovanje svojih podjetij morajo prilagoditi vplivom, ki jih zahteva konkuren~no makro okolje. 1. Sestavine o`jega poslovnega okolja organizacije 1.1. Odjemalci Odjemalci dolo~ene gospodarske organizacije kupujejo njene proizvode in storitve na tr`i{~u zato, da bi s tem zadovoljili dolo~ene potrebe. Znano je namre~ dejstvo, da so ~lovekove potrebe vir oziroma smoter vsake gospodarske ali negospodarske dejavnosti. Podjetje se povezuje z dobavitelji in posredniki zaradi uspe{-ne prodaje izdelkov in storitev ciljnim trgom, h katerim usmerja svojo dejavnost Moderna ekonomija deluje po na~elu dru`bene delitve dela, po katerem se posamezniki specializirajo za izdelavo dolo~enih izdelkov in opravljanje raznih storitev, ki jih realizirajo na trgu, z denarjem pa potem kupujejo blago, ki ga potrebujejo. Ciljno tr`i{~e podjetja lahko obsega eno ali ve~ izmed naslednjih vrst trgov: - trg potro{nega blaga in trajnih dobrin, - trg surovin, reprodukcijsega blaga in proizvodnih sredstev, - trg posrednikov, - trg javnih ustanov in dr`avnih organov ter - mednarodni trg. 1.1.1. Obna{anje (ravnanje) potro{nikov Obna{anje potro{nikov lahko podrobno opredelimo le na osnovi empiri~nih raziskav, ki posredujejo odgovore na klju~na vpra{anja o zna~ilnostih posameznega trga in sicer: - kdo sestavlja trg? udele`enci, - kaj kupujejo? predmeti, - zakaj kupujejo? smotri, motivi, - kdo je soudele`en pri nakupu? krog oseb, ki so vklju~ene v proces odlo~anja, - kako kupujejo? postopki, - kdaj kupujejo? prilo`nosti, - kje kupujejo? prodajna mesta. Naloga tr`nika je, da odkrije, kako potro{niki reagirajo na razli~ne spodbude in motive podjetja. Podjetje, ki resni~no razume, kako bodo potro{niki reagirali na posamezne zna-~ilnosti izdelkov, cene, oglasna sporo~ila itd., bo v veliki prednosti pred konkurenco. Raziskovalci zato poglobljeno raziskujejo odnose med marketin{kimi spodbudami ponudnikov izdelkov in storitev ter odzivi potro{nikov. Teorija klasi~nega pogojevanja, ki temelji na spodbudi in odzivu, trdi, da je u~enje asociativen proces. Znan je kla-si~en Pavlov poskus s psom, hrano in zvoncem. S ponavljanjem je psa nau~il povezovati glas zvonca s hranjenjem. Tr`niki uporabljajo v praksi dva na~ina te teorije. Pri ogla-{evanju delujejo na javnost prek dra`ljaja-oglasa z odzivom-nakupom in povezovanjem prijetnih situacij z reklamiranim izdelkom. 1.1.2. Dejavniki, ki vplivajo na nakupne odlo~itve Ker pa potro{niki ne `ivijo v vakuumu, na njihove nakupne odlo~itve vplivajo kulturni, dru`beni, osebni in psiholo{ki dejavniki. Kulturni dejavniki imajo med navedenimi dejavniki najve~ji vpliv na obna{anje potro{nika. Kulturo sestavlja sistem vrednot, idej, pojmov in drugih vzorcev obna{anja, ki usmerjajo posameznika v komuniciranju z okoljem. Kultura ima ve~-plastni vpliv na nakupno obna{anje in potro{njo v dolo~e-nem dru`benem okolju. Tako kultura vpliva na strukturo po-tro{nje, na kriterije, ki naj jih upo{tevajo posamezniki pri nakupu in na oblikovanje in komuniciranje pomena izdelkov. Ob tem moramo poudariti zelo pomembno dejstvo, da se LES wood 50 (1998) 6 Znanje za prakso 182 zelo pogosto potro{niki odlo~ajo za nakupe posameznih premetov ne zaradi funkcionalnosti temve~ zaradi kriterijev, ki so socialno determinirani, kot so lep videz, blagovna znamka, imid` proizvajalca itd., skratka zaradi simbolnih lastnosti. Dru`beni dejavniki, ki vplivajo na obna{anje potro{nikov, so referen~ne skupine, dru`ina ter vloge in statusi. Referen~ne skupine sestavljajo sodelavci, sorodniki, znanci, sosedi, ~lani religioznih zdru`enj, profesionalne in politi~ne organizacije itd. Izdelki, ki jih kupujejejo posamezniki, imajo ve~jo vrednost, ko jih ocenijo ~lani referen~ne skupine. Redko se zgodi, da kaj kupimo, kar je v nasprotju z okusom ref-eren~ne skupine. Mnenjski vodje so tisti ~lani referen~ne skupine, ki so kompetentni in se zato njihovo mnenje znotraj referen~ne skupine najbolj ceni. Dru`ina je skupina, katere ~lani so med seboj povezani. V~asih v strokovni literaturi s podro~ja tr`enja nekateri avtorji raje uporabljajo izraz gospodinstvo. Na nakupovalne vzorce v dru`ini vplivajo naslednji dejavniki: cilji dru`ine, organizacija dru`ine, slo`nost dru`ine, faza v njenem `ivljenjskem ciklu in `ivljenjski stil dru`ine. Kot primer navedimo faze v `ivljenjskem ciklu dru`ine: * neporo~eni samski, ki ne `ivijo pri star{ih, * mladi pari brez otrok, * mlada dru`ina s pred{olskimi otroki, * dru`ina s {oloobveznimi otroki, * dru`ina z odraslimi otroki, * dru`ina po odhodu otrok, * starej{i poro~eni ali samski. Vloge in statusi opredeljujejo polo`aj posameznika v raznih skupinah v njegovi `ivljenjski dobi: v dru`ini, klubih, organizacijah. Polo`aj sodnika vrhovnega sodi{~a u`iva v dru`bi ve~ji ugled od zdravnika, a vloga u~itelja je pomembnej{a od dimnikarja. Pogosto ljudje kupujejo izdelke z namenom, da bi poudarili svojo vlogo in status v dru`bi (avtomobile, pohi{tvo, {portno opremo itd). Tr`niki se morajo zavedati dejstva, da posamezni izdelki lahko postanejo statusni simboli. Osebni dejavniki, ki vplivajo na nakupne odlo~itve potro{-nikov so starost, poklic, ekonomski polo`aj, na~in `ivljenja ter osebnost in lastna predstava posameznika. Zaradi vrste dejavnikov, ki vplivajo na nakupne odlo~itve potro{nikov in ki so predvsem povezani z njihovim na~inom `ivljenja, so se nekateri raziskovalci lotili raziskovanja na~ina `ivljenja (angl. Life-Style). Arnold Michel (1983) je razvrstil potro{nike v ZDA na osnovi vrednot in na~ina `ivljenja (angl. Values-Lifestyle) na devet skupin, in sicer so to: * ljudje, ki `ivotarijo (4 %), * vzdr`ljivi ljudje (7 %), * konservativci (33 %), * tekmeci (10 %), * dose`karji (23 %), * “jaz sem jaz” (5 %), * posku{evalci (7 %), * dru`beno ozave{~eni (9 %), * celoviti ljudje (2 %). Navedena razvrstitev skupin potro{nikov na osnovi vrednot in na~ina `ivljenja omogo~a tr`nikom vpogled v to, kako temeljne potrebe in vrednote vplivajo na stali{~a in vedenje ljudi, posebno porabnikov. Na ta na~in podjetja lahko ponudijo po-tro{nikom prav tisto, kar si `elijo, v obliki izdelka ali storitve. Psiholo{ki dejavniki, ki vplivajo na nakupne odlo~itve posameznikov, pa so motivacija, percepcija, prepri~anja in stali{~a. Motivacija je te`nja po delovanju in doseganju ciljev. Motivi so torej razlogi, hotenja, ki povezujejo potrebe in cilje ljudi ter pojasnjujejo vzroke ~lovekovega delovanja. Teorij o tem, kaj motivira ~loveka od znotraj, iz njega samega, in kaj od zunaj, iz okolja, je veliko in se med seboj tudi bistveno razlikujejo. Vse pa izhajajo iz ~lovekovih potreb. Potrebo, ki jo ~lovek ima, psihologija definira kot stanje napetosti v ~loveku, povezano z ob~utkom nezadovoljstva. Ta ob~utek sili ~loveka, da nekaj naredi, da bi nezadovoljstvo odpravil. Ko je potreba zadovoljena, motiv izgine. Abraham Maslow, svetovno znani ameri{ki psiholog, je leta 1954 v svoji {tudiji Motivacija in osebnost, razporedil vse ~lovekove potrebe v pet skupin: * fiziolo{ke potrebe (lakota, `eja, spanje), * potrebe po varnosti (osebna varnost, pravni red), * potrebe po pripadnosti (dru`ina, prijatelji, sodelavci), * potrebo po spo{tovanju in samospo{tovanju (priznanje, status), * potrebe po samouresni~evanju (popolni razvoj ~lovekovih potencialov). Vi{je potrebe se lahko razvijejo {ele, ko se zadovoljijo ni`je. Od tod tudi ime teorije hierarhija potreb A. Maslowa. ^lo-vek naj bi samodejno te`il k razvijanju novih, vedno vi{jih potreb. Tako se bo tudi potro{nik prizadeval zadovoljiti najprej potrebe ni`je skupine (fiziolo{ke, varnostne) in {ele nato potrebe vi{jega ranga (spo{tovanje, samouresni~evanje). 1.1.3. Nakupni proces Kupci se v nakupnih procesih obna{ajo razli~no. Nekateri so zelo racionalni in premi{ljeno i{~ejo informacije o lastnostih in ceni blaga, delajo izra~une in se posvetujejo, drugi se odlo~ajo na snovi tega, ali jim je blago v{e~ ali ne, ali pa tudi sprejmejo namig prodajalca oziroma svetovalca. Nakupna aktivnost je proces, ki te~e po dolo~enih stopnjah, ki jih lahko razvrstimo v naslednje sosledje: * ob~utenje potrebe, * prednakupna aktivnost, ki vklju~uje: - zavedanje potrebe, - iskanje informacij o izdelkih, - vrednotenje alternativ in - izbiro izdelka, * odlo~itev o nakupu, * uporaba izdelka in * ponakupno po~utje. LES wood 50 (1998) 6 Znanje za prakso 183 Ob~utenje potrebe. Zaznava je osnovna stopnja v procesu zavedanja potro{nika. Z njo potro{nik sprejema stvari in ideje skozi ~utila, kar vse vpliva na njegovo obna{anje. Potro{-nikovo vedenje je usmerjeno v doseganje njegovih ciljev. To pomeni, da bo reagiral tako, kot se mu dozdeva, da bo najbolje zadovoljil svojo potrebo. Pri tem pa mu pomagajo razni dra`ljaji, ki jih sprejema iz okolja. Dra`ljaji so motivi ali spodbude, ki v potro{niku ustvarjajo napetost, ki ga usmerja k dolo~eni aktivnosti. Motivi razkrivajo vzroke potreb in po-sledi~no tudi aktivnosti, ki se jih loteva potro{nik. Glede na to, da je vsak potro{nik osebnost zase, bo tudi tolma~enje dra`ljajev in reakcija nanje specifi~na. Za potro{nika je pomembno, da oceni situacijo, ki vodi k nakupu. Situacija, ki vodi potro{nika k nakupu, pa je pogojena tako z dejavniki, ki zadevajo posameznika (zaznave, motivi, potrebe in stali{~a) in dejavnike, ki se nana{ajo na okolje (dru`ina, sosedstvo, kultura, tradicija, pripadnost skupinam, vpliv gospodarstva: dohodek, cene, izdelki, storitve, servisne storitve, komuniciranje s tr`i{~em in javnostjo itd). Okolje vpliva na posameznika precej bolj, kot pa more posameznik nadzorovati okolje. Potro{nik lahko reagira zelo razli~no na podatke iz okolja in sicer tako, da podatke zavestno sprejme ali zavrne ali pa da jih podzavestno povzame ter kon~no, da nanje tudi pozabi. Prednakupna aktivnost. Dejansko ob~utena potreba je lahko `e skoraj toliko kot opravljen nakup. To velja {e posebno v primeru osnovnih potreb, kot so potrebe po hrani, pija~i itd. Potrebo lahko potro{nik ob~uti tudi tedaj, ko obstajajo zelo majhne mo`nosti, da bi dosegel cilj (npr. nakup avtomobila). @elja po nakupu dolo~enega izdelka je v za~etku lahko slab-{a ali pa mo~nej{a, odvisno od potrebe, ki jo je treba zadovoljiti. Prednakupna aktivnost obsega, kot smo `e omenili, ve~ stopenj, in sicer: zavedanje potrebe, iskanje informacij o izdelkih, vrednotenje alternativ in izbiro izdelka. Tisti, ki `eli kupiti avtomobil, si ga tako v ~asu prednakupne aktivnosti ogleda v razstavnih prostorih ali izlo`bah, se posvetuje s prijatelji, znanci, sorodniki ali sodelavci, preu~i prospekte, primerja cene itd. Vsaka stopnja prednakupne aktivnosti, od zavedanja potrebe do izbire izdelka, ima ve~jo vejetnost, da bo potro{nik opravil nakup. Med tem procesom je morebitni kupec zelo dojemljiv za razne sugestije, podatke v obliki nasveta ali informacije s podro~ja komuniciranja. Odlo~itev o nakupu. Pred odlo~itvijo za nakup je torej vrednotenje alternativ o pozitivnih in negativnih elementih izdelkov. Ne glede na to, kateri nakupni elementi (pozitivni ali negativni) so mo~nej{i, prihaja do njihovega prelamljanja, kri`anja. V to~ki se~i{~a (konfliktna situacija) pride do odgovora, ali kupiti ali ne. ^e se potro{nik odlo~i za nakup, zavestno sprejme dolo~eni riziko, saj proizvoda {e ni uporabljal, ne pozna njegove kakovosti, zanesljivosti itd. Prav zaradi tega prihajajo tu v po{tev razne informacije, podatki, nasveti, ki potro{niku olaj{ajo odlo~itev za nakup. Uporaba izdelka. S prodajo izdelka naj ne bi bil sklenjen tudi nakupni proces. Pozornost prodajalca naj bo po kon~ani prodaji usmerjena v to, kako je kupljeno blago uporabljeno, ali se pri tem pojavljajo kak{ne te`ave, neprijetnosti in poman- jkljivosti. Vrednotenje izdelka blaga, ki ga kupec uporablja, je usmerjeno torej v uporabno vrednost proizvoda in sestoji iz individualnega ocenjevanja primernosti ali neprimernosti kupljene dobrine. ^e pri vrednotenju prevladujejo pozitivni elementi, potem je potreba zadovoljena in cilj dose`en. Ponakupno po~utje. Pri uporabi kupljenega izdelka se pri kupcu lahko pojavi neskladje med njegovimi ob~utki in spoznanji v zvezi s kupljenim predmetom in mo`nimi alternativami (kognitivna disonanca). Neskladje je tem ve~je, ~im pomembnej{a je bila odlo~itev in ~im bolj so bile privla~ne neizbrane alternative nakupa. Zato je v tem ~asu pomo~ in zanimanje prodajalca glede zadovoljstva kupca z izdelkom zelo dobrodo{la. ^e prodajalec na tej stopnji pri kupcu uspe, si bo le-tega osvojil, ne samo kot nadaljnjega zvestega potro{nika temve~ tudi kot priporo~evalca samega sebe, izdelka in prodajnega mesta drugim. Posebnosti nakupnega procesa industrijskih potro{nikov. Nakup industrijskega blaga v~asih opravi posameznik, dru-gi~ pa je v nakupni proces vklju~enih ve~ oseb, ki so vklju-~ene v proces nakupnega odlo~anja. Nekateri avtorji imenujejo tak{no skupino tudi nakupni center, v katerem lo~imo {est vlog, ki jih opravlja razli~no {tevilo oseb: * pobudnik (iniciator) je oseba, ki priporo~i nakup izdelka; * vplivne` (motivator) vpliva na odlo~itev; * odlo~evalec ima formalno, {e ve~krat pa neformalno mo~ za sprejem odlo~itve; * kupec je tehni~ni izvajalec nakupa, npr. nabavni referent; * uporabnik je tisti, ki dejansko uporablja izdelek; * “vratar” je katerakoli oseba, ki pozna tok informacij in vlogo zgoraj omenjenih oseb v podjetju. Ima birokratsko mo~, da omogo~i ali pa prepre~i prodajalcu pot do tistih, ki odlo~ajo in vplivajo na nakupe. 1.1.4. Segmentacija trga, opredelitev tr`nih ciljev in ume{~anje (pozicioniranje) izdelkov Segmentacija trga je postopek ~lenitve trga na razli~ne skupine potro{nikov, med katerimi tr`nik i{~e ciljno skupino, ki jo namerava dose~i z dolo~enim tr`enjskim spletom (marketing miksom). Segmentiran in usmerjen tr`ni pristop postane nujnost, ko se {tevilo ponudnikov na trgu pove~a in se zaostri konkurenca. Skupine potro{nikov imajo razli~ne okuse in potrebe. Potro{-niki izbirajo tiste izdelke, ki so jim najbolje prilagojeni. Prak-ti~no ni ve~ mogo~e proizvajati izdelkov, ki so primerni za vse. Ponudnik z nediferenciranim pristopom, ki sku{a vsakemu potro{niku ponuditi nekaj, ne more nikomur ponuditi dovolj in tako v skrajnem primeru ostane brez kupcev. Za tr`-nika je dosti ugodneje, ~e je njegov izdelek {tevilka ena pri skupini kupcev in bolj v ozadju pri drugi, kot da je {tevilka dve pri vseh kupcih. Segmentacija trga je izhodi{~e ciljnega tr`enja, ki obsega tri poglavitne faze, in sicer: - segmentacijo trga kot delitev trga na razli~ne skupine kupcev, - izbiro ciljnega trga kot ocenjevanje in izbiranje enega ali LES wood 50 (1998) 6 Znanje za prakso 184 ve~ tr`nih segmentov, v katere bomo posegali in - ume{~anje (pozicioniranje) izdelkov kot oblikovanje konkretnega izdelka in podrobnega tr`enjskega spleta. Kriteriji segmentacije trga so: - geografske spremenljivke: regija, velikost mesta, gostota prebivalstva, podnebje; - demografske spremenljivke: starost, spol, velikost in `ivlje-njski cikel dru`ine, dohodek, poklic, izobrazba, religija, rasa, narodnost; - psihografska segmentacija: dru`beni sloj, `ivljenjski slog, zna~aj; - vedenjska segmentacija: izraba okoli{~in, iskanje koristi, status potro{nika, stopnja potro{nje, stopnja lojalnosti, faza pripravljnosti za nakup, stali{~e do izdelka. Pri segmentiranju trga industrijskih in drugih organizacij pa upo{tevamo: - demografske spremenljivke: panoga, velikost podjetja, lokacija; - funkcionalne spremenljivke: tehnologija, stopnja potro{-nje, obseg storitev; - nakupovalne navade oz. postopke: organizacija nabave, struktura mo~i oz. centri odlo~anja, obstoje~i odnosi s partnerji, splo{na politika nabave, nabavni kriteriji; - situacijski dejavniki: dobavni roki, posebne zahteve, velikost naro~il; - osebnostne zna~ilnosti: podobnost organizacijske kulture, odnos do tveganja, lojalnost; Prednosti uporabe koncepta segmentacije trga so: - poznavanje potreb posameznega segmenta potro{nikov in stopnje njihove zadovoljenosti poka`e proizvajalcu, kje na trgu so nove in/ali bolj{e mo`nosti za uspeh; - proizvajalec lahko natan~neje prilagodi izdelek, tr`ne dejavnosti in sploh vse instrumente tr`enjskega spleta posameznim tr`nim segmentom; - proizvajalec lahko sredstva, namenjena tr`enju, smotrneje uporabi, oziroma jih usmeri skladno s pri~akovanimi tr`-nimi rezultati. Opredelitev tr`nih ciljev. Ko smo dolo~ili tr`ne segmente, se moramo odlo~iti, ali bomo “obdelali” celotni trg ali delne trge, oziroma koliko delnih trgov. Pri tem upo{tevam pogoje za uspe{no segmentacijo trga, ki so: - prepoznavnost in merljivost segmenta, - dostopnost segmenta (prek medijev), - zadostna velikost, - odzivnost segmenta glede na marketin{ki program. Izbiro segmentov opravimo na podlagi ocenitve dobi~ko-nosnosti vsakega segmenta in zavisi od njegove velikosti in stopnje rasti. Rast segmenta je {e posebej zanimiva, ~eprav privla~i tudi konkurenco, pri ~emer je treba upo{tevati {tevilo in mo~ obstoje~ih in mo`nih konkurentov, substitute in navade kupcev ter dobaviteljev. Prav tako ne smemo pri izbiri segmentov prezreti ciljev in virov organizacije, kajti za us-pe{nost izbire dolo~enega segmenta bi morala imeti organizacija specifi~no prednost pred konkurenti. Ko je tr`nik ovrednotil mo`nosti v zvezi z dobi~konosnostjo, ki mu jo nudi posamezni tr`ni segment, se mora odlo~iti, v kateri tr`ni segment bo umestil (pozicioniral) svoj izdelek. Pri tem ima mo`nosti izbire treh strategij tr`nega nastopa: - nediferencirani marketing. Podjetje na celotnem trgu obdeluje vse kupce brez razlike. Kot primer nediferenci-ranega tr`enja lahko navedemo Coca-Colo, ki se ob za~etnem tr`nem nastopu odlo~ila za tak{no strategijo z naslednjim apelom: samo ena pija~a, v eni steklenici in z enim okusom, ki vsem prija. - diferencirani marketing. Podjetnik razdeli trg na {tevilne delne trge, ki jih obdeluje z razli~nimi tr`enjskimi spleti in razvejano tr`no ponudbo. Tako npr. ponudba avtomobilov ameri{ke korporacije General Motors poudarja avtomobil za vsak `ep, namen in osebnost. - koncentrirani marketing. Tr`nik z vseh trgov izbere nekaj ali celo en sam delni trg, ki ga posebej “obdela”. Na ozkem tr`nem segmentu `eli dose~i s specifi~no prilagojeno ponudbo in ustreznim tr`enjskim spletom velik tr`ni dele`. Tako se je svoj~as ameri{ka korporacija Hewlett-Packard odlo~ila za ponudbo dragih ra~unskih strojev. Ume{~anje (pozicioniranje) je postopek, ki ga tr`nik uporabi za oblikovanja ustrezne pozicije izdelka in tr`enjskega spleta tako, da izdelek zavzame ustrezno mesto v potro{nikovi zavesti glede na konkurente. Pri segmentiranju trgov tr`niki vse prepogosto uporabljajo geografske in demografske dejavnike. Vendar pa v zadnjem obdobju vse bolj prevladuje dejstvo, da je tr`enjski splet treba usmeriti k skupinam s podobnimi potro{nimi navadami in `ivljenjskim slogom. Iz tega namre~ izhajajo razli~ni okusi in potrebe, ki so najbolj{a osnova za razlikovanje izdelkov v okviru dolo~ene blagovne skupine, torej za t.i. ume{~anje (pozicioniranje) izdelkov. Tako postajajo osnova za pozicioniranje pri ve~ini skupin izdelkov psihografski in vedenjski kriteriji, ki povezujejo izdelek z `ivljenjskim slogom posameznika. Na ve~ini trgov je `e toliko tehnolo{ko podobnih kakovostnih izdelkov, da brez dodane psiholo{ke vrednosti razlikovanje ni ve~ mogo~e. Pozicija, ki jo oblikujemo prek najrazli~nej{ih kanalov komunikacijskega miksa, mora biti jasna, enostavna, razpoznavna, razlo~ljiva, verodostojna in konsistentna. V poplavi informacij, ki dnevno oblegajo potro{nika, izdelek lahko edino na ta na~in dobi mesto v njegovi glavi. Literatura Kesi~, Dragan: Pomen nabavnega marketinga, Marketing magazin, marec 1995, ^ZP Delo, d.o.o. Porter, Michael: Competitive Strategy, The Free Press, N.Y. 1980 mag. Henrik DOV@AN Brajnikova 21 1000 Ljubljana LES wood 50(1998) 6 Osebne vesti 185 Leon Oblak, novi doktor lesarskih znanosti ™*<$i}?£ ■tri*T Leon Oblak, rojen 1966. v Šempetru pri Novi Gorici je marca 1 998. leta doktoriral na Biotehniški fakulteti, na Oddelku za lesarstvo v Ljubljani, s temo doktorske disertacije "Mehka logika v matematičnem modelu izbire optimalnih odločitev v lesnoindustrijskih podjetjih". Mentor pri disertaciji je bil prof. dr. Mirko Tratnik, somentorica pa prof. dr. Lidija Zadnik Stirn. Leon Oblak je začel z visokošolskim študijem lesarstva 1 986. leta, 1 992. je dobil odlično oceno za diplomsko nalogo z naslovom "Konkurenčnost nekaterih ljubljanskih trgovin s pohištvom na drobno", kot mladi raziskovalec je nadaljeval s podiplomskim študijem in je 1995. leta magistriral s temo "Ekonomsko - ekološki konflikt, problem odpadnih voda v slovenski lesni industriji in možnost reševanja ekonomsko -ekoloških vprašanj z metodo ciljnega programiranja". V disertaciji je doktorant L. Oblak najprej podrobno predstavil in opisal obstoječe okoljsko stanje v slovenski lesni industriji, ki skupaj s proizvajalci vhodnih surovin in materialov predstavlja zapleten proizvodni sistem. Z novim, izvirnim metodološkim pristopom je zapleteni lesnoindustrijski sistem definiral v prostoru in času kot sistem v smislu matematične teorije sistemov. V tako definiranem sistemu je določil parametre onesnaževanja in na temelju obstoječe okoljske zakonodaje ugotovil mejne vrednosti posameznih parametrov. Nadalje je na osnovi ugotovitve, da ima v okoljskem (ekološkem) sistemu opravka ne le s parametri, ki so podani z nume- ričnimi spremenljivkami, pač pa tudi s subjektivnimi ocenami in vrednostnimi sodbami, ki so predstavljene z nejasno definiranimi spremenljivkami, uporabil mehko (fuzzy) logiko. Metodologijo mehke logike je sistemu in problemu primerno priredil. Izdelal je odločitveno drevo in izbral ustrezne operatorske funkcije in implikacije. S temi elementi je oblikoval diagnostični model, s katerim lahko diagnosticira ekološko stanje lesnoindustrijskih podjetij. V drugem delu disertacije je izbral izviren metodološki pristop v smislu diskretnega determinističnega dinamičnega programiranja in izoblikoval matematični model za izbiro optimalnih odločitev, ki temelji na metodi večkriterial-nega programiranja - mehkega ciljnega programiranja, ki je primerno metodološko orodje v tistih primerih, ko prob- lemov ne rešujemo tako, da optimira-mo cilje, temveč najboljšo rešitev zastavljenega problema iščemo z mini-mizacijo razlik med željenim in uresničenim nivojem ciljev. Posebno pomembno pa je, da je v modelu cilje obravnaval v obliki hierarhije ciljev na ta način, da je vpeljal prioritetne faktorje. Vrednost teh faktorjev predstavlja ekspertna ocena poznavalcev problematike, ki lahko s svojimi zahtevami in željami odločilno vplivajo na modelne rešitve. Predložena matematična modela sta uporabna za proučevanje in reševanje ekoloških problemov lesnoindustrijskih podjetij, z ustreznimi spremembami pa tudi za reševanje podobnih problemov v drugih industrijskih vejah. Leonu Oblaku čestitamo in mu želimo še veliko raziskovalnih in pedagoških uspehov na njegovi nadaljnji strokovni poti. Na Katedri za organizacijo in ekonomiko lesarstva, kjer je trenutno zaposlen kot asistent, pa bo imel možnost začete raziskave še poglobiti in tehnološkim, organizacijskim, trženjskim in ekonomskim študijskim predmetom vdahniti okoljske vsebine, ki so nujnost, ne jutrišnjega, temveč današnjega dne. In zakaj ne bi lesarji na tem pomembnem področju enkrat prednjačili pred drugimi! prof. dr. Mirko TRATNIK LES wood 50 (1998) 6 Iz naših podjetij 186 Meblovih okroglih 50 let uspešnost potrebna tudi širša politična gospodarska danost. Zato so tudi v zgodbi o Meblu obdobja, v katerih so bile družbenopolitične naravnanosti do gospodarstva zelo različne in to se je tudi odražalo na razvoju in uspešnosti podjetja Meblo. Obdobje od nastanka do leta 1970 Meblo - pogled iz zraka na tovarno v Novi Gorici Težko je govoriti o natančnem rojstnem dnevu podjetja Mebia. Morda bi lahko govorili, da je zametek zanj nastal pri solkanskih mizarjih, združenih v zadruge. Uradno pa je vlada LR Slovenije dne 1 9. marca 1 948 ustanovila državno lesnoindustrijsko podjetje Tovarno pohištva Solkan, s sedežem v Solkanu. Gradnja tovarne pohištva na mestu, kjer je sedaj, torej v Kromber-ku pri Novi Gorici, se je začela v letu 1948, končala pa 1. maja 1950. To je bila prva prava večja industrijska oblika proizvodnje pohištva na tem koncu Slovenije. Prehod od obrtniškega dela na industrijski način je zahteval veliko sprememb v miselnosti kadrov, organiziranosti ter poteku delovnega procesa. Že od samega začetka je bilo jasno, da samo dobra volja in poklicna usposobljenost solkanskih mizarjev ne bosta zadostovali za uspešno vodenje načrtovane tovarne z več kot 1.000 zaposlenimi in letno proizvodnjo 12.000 spalnic. Pojavila se je nujna potreba po strokovnem znanju ter ustanovitvi šole. Da bi ta znanja zaposleni pridobili, je bila leta 1949, na pobudo takratnega direktorja Tineta Ravnikarja ustanovljena Industrijska šola za pohištveno stroko. Uspešnost kakega podjetja je prav gotovo zelo odvisna od notranjih činite-Ijev, ki zagotavljajo uspešno vodenje, učinkovitost poslovanja ter pravo tržno usmerjenost. Vendar kljub najboljši volji in prizadevanju znotraj podjetij je za 10 let po zgraditvi tovarne v Krom-berku so obnovili v Kromberku nov žagarski obrat in tovarno enoslojnih ivernih plošč. Tovarna Tapetništvo je leta 1961 poslala na trg prvo industrijsko proizvedeno žimnico po imenu jogi. To ime je postalo sinonim za vzmetnico. 1 9. okt. 1 963 se je Tovarna pohištva Nova Gorica preimenovala v Meblo-Tovarna pohištva, oziroma skrajšano Meblo. Leta 1964 je OECD (Organizacija za ekonomsko sodelovanje in razvoj) izbralo Meblo za projekt vzorno podjetje. Takrat je bilo družbenogospodarsko vzdušje naravnano v smer tržnega gospodarstva, kjer smo se po letih planskega gospodarstva srečali v podjetjih z novimi ekonomskimi pojmi: produktivnost, rentabilnost, tržni pogoji. Mednarodni strokovnjaki so v Meblo, katerega vodstvo se je zavedalo prednosti novih gospodarskih znanj, vnesli nov način dela in vodenja. Od hierarhičnega vodenja so prešli v neposredno vodenje, uvedeni so bili novi materiali in tehnični pripomočki, določile so tehnične norme, uvedeno je bilo spremljanje in analiza neposrednih stroškov, raziskava trga in organizacija prodajnih poti, trženjsko načrtovanje ter razvoj izdelkov. Istega leta je bil ustanovljen Inštitut pohištvene industrije Meblo, katerega rezultat so številni oblikovalsko vrhunski izdelki, ki žanjejo priznanja na domačih in mednarodnih sejmih, pa tudi sicer so zelo dobro sprejeti na trgu, kar je tudi velik doprinos k uspešnosti podjetja Meblo. YES wood 50(1998) 6 Iz naših podjetij 187 A - program - izvedba Lak tik Meblo je postal pojem kvalitete in je poznan po vsej Jugoslaviji in tudi na tujih trgih tako v Zahodni Evropi kot na oddaljenejših trgih Bližnjega Vzhoda. Proizvodja vzmetnic jogi se je povečala za 15 krat in konec oktobra 1967 so slavili proizvodnjo miljontega jogi ja. Meblo je v tem času veliko vlagal v nove proizvodne zmogljivosti in posodobitev proizvodnje. Leta 1 965 je podjetje začelo graditi lastno prodajno mrežo, zrasli so Meblovi saloni v večjih Sestavljivo pohištvo E - program, izvedba belo - tik Vzmetnice Jogi in Jogi postelje na sejmu pohištva v Ljubljani vzorno urejenostjo in opremljenostjo ambientov potrjevali visoko kvaliteto Meblovih proizvodov ter servisa. 1970-1978 Meblo je bilo leta 1970 vodilno podjetje v pohištveni industriji Jugoslavije na področju kakovosti, oblikovanja izdelkov, sodobnih metod dela in organizacije, po ustvarjenem dohodku in usmerjenosti v izvoz. Vodilo Mebla pod takratnim vodenjem direktorja Antona Slapemika je bilo: Meblo mora postati tovarna stanovanjske opreme v širšem smislu. Uvedeni so bili novi izdelki, novi materiali: poleg lesa še steklo, kovina, umetne mase. Se še spominjate slogana: Moje sanje -lepo stanovanje? Te sanje vam je lahko uresničil Meblo s svojimi številnimi proizvodi: od sestavljivih pohištvenih programov, sedežnih garnitur, vzmetnic, rustikalnega pohištva, svetil itd. Vse te izdelke so proizvajali v tovarnah v Kromberku pa tudi v kooperantskih podjetjih, kot so npr. Lesno industrijsko podjetje Bovec, Komfort Cepovan, Pohištveno mizarstvo Branik, Mizarstvo Trnovo itd. Leta 1973 so se v Meblu spet ukvarjali z novo organizacijo podjetja. Zaradi določil nove Ustave SFRJ in Zakona o združenem delu so se morali proizvodni obrati, vključno z pripojenimi podjetji, preoblikovati v TOZD-e, ki so postali nosilci vseh poslovnih funkcij, vse strokovne in administrativne službe so združili v delovno skupnost skupnih LES wood 50(1998) 6 Iz naših podjetij 188 Program svetil služb, skupno podjetje pa je postalo delovna organizacija Meblo. Leta 1976 je stekla proizvodnja v novo zgrajeni tovarni ivernih plošč s planirano zmogljivostjo 100.000 m3. Velik del proizvodnje naj bi porabili v Meblu, drugo naj bi prodali na domačem in tujih trgih. Žal se je tovarna dolga leta ubadala z rdečimi številkami. Razlog za to pa so bili: zaradi pomanjkanja denarja okrnjena naložba, zaradi dragih kreditov visoka cena investicij in amortizacijskih stroškov, zamrznjene cene iverkam, ne pa vhodnim surovinam itd. Leto 1979- 1989 Do leta 1982 je vladala na domačem trgu visoka konjunktura, povpraševanje je bilo večje od ponudbe. Izdelki so bili prodani vnaprej z dolgim dobavnim rokom. Toda leta 1 983 so se začele razmere spreminjati. V Jugoslaviji se je začela gospodarska kriza, ki se je odtlej nenehno poglabljala. Pogoji gospodarjenja so se začeli slabšati. Cene so začele skokovito naraščati, naraščale so obresti na kredite, kupna moč prebivalstva je padala, na tujih trgih so postajali nekonkurenčni. Omejitvam cen končnih izdelkov so se proizvajalci izogibali s spreminjanjem izdelkov in poimenovanjem novega artikla. Seveda je to potegnilo za seboj povečane stroške proizvodnje in prodaje. Ukrepi državnih organov na j področju cen, devizne- i ga tečaja in razpolaganja z devizami so ved- ■ no bolj krojili uspeš- ' nost poslovanja. \ Kljub tako težavnemu obdobju gospodarjenja, ko so nekateri začeli zmanjševati in ustavljati proizvodnjo, Meblo svojega razvoja ni ustavil. Razvili so novi dejavnosti: stroje- '■ gradnjo ter elektroniko (računalništvo). ; To je tudi obdobje op- j remljanja številnih ob- '• jektov. S sedeži so leta 1 979 opremili Dom sindikatov v Beogradu, Predsoba Anton leto kasneje pa Cankarjev dom v Ljubljani, v letu 1981 do 1983 so opremili številne objekte za zimsko olimpiado v Sarajevu. Opremili so tudi hotele v tujini ter Hyatt v Beogradu. Kljub vsem prizadevanjem so se likvidnostne težave vse bolj slabšale in leta 1985 je kar 8 tozdov končalo z izgubo. Sledila je reorganizacija, sanacija in drugi neprijetni gospodarski in organizacijski ukrepi. Vodenje podjet- Ki 1. i" ■M___at_; z:. >.. J£™_ ■ ■ t» ja pod taktirko direktorja Antona Zidarja je bilo avtoritativno. Posledica vseh navedenih ukrepov je bila med drugim fluktuacija delovne sile, tudi med vodilnim in vodstvenim kadrom. Poizkus povečanega izvoza ter ustanovitve lastnih podjetij v Nemčiji ter Veliki Britaniji s ciljem prehoda v višji cenovni razred ni mogel dati kratkoročnih pozitivnih učinkov, kajti prehod v višji cenovni razred pomeni spremembo miselnosti in tehnologije od 4 t- Sestavljivo pohištvo Formanova lESwood 50(1998) 6 Iz naših podjetij 189 ■i. «,-.. Počivalnik Alpi men|al nov pojem podjetništvo, ki je zahteval razčiščene lastninske odnose kapitala. Meblo je tako marca 1 990 registriral 1 4 podjetij v lasti družbe Meblo, p.o. Napovedi za obstoj Mebla so bile črne. Vendar so vodilni v Meblu menili, da je za Meblo prava usmeritev ostati skupaj. Pripravili so program sanacije, ki je temeljil na zniževanju stroškov poslovanja, ukini-začetne faze do prodajnih poti ter je tvi predstavništev v tujini, zmanjšanju nedvomno združeno tudi z vlaganji. nabavnih stroškov, skrčenju zalog, Junija 1989 je dosegla inflacija v skrajšanju plačilnih pogojev itd. državi 30 % mesečno stopnjo rasti. Po osamosvojitvi Slovenije je izgubil Tudi velik poudarek in ogromna sred- Meblo velik del svojega dotedanjega stva, vložena v reklamo (v I. 1 988 je tržišča. Razmere so se še bolj poslab-bil največji oglaševalec v Jugoslaviji) šale. Preorientirati se je bilo potrebno Meblu niso prinesla pričakovanih u- na druga tržišča in tem prilagoditi činkov. Med delavci je nastajalo ne- programe ter cene. Taka preusmeritev razpoloženje in napetost. Maja 1 990 je zelo zahteven in dolgotrajen pro-je delavski svet Mebla izglasoval ne- ces. Da bi lažje izbredli iz dolgov in zaupnico vodstvu, razen finančnemu težav, so se v Meblu odločili da posta-direktorju Franku Stoklju, ki je postal nejo last Sklada Republike Slovenije za razvoj, računajoč, da bo tako dogovor z bankami upnicami o dolgovih do njih, lažji. Meblo se je ponovno reorganiziral. Meblova podjetja so se vršilec dolžnosti direktorja Mebla 1991 - 1998 Leta 1989 je začel veljati Zakon o podjetjih. Pojem samoupravljanja je za- Počivalnik Lahti razen invalidskega Mebla Kovinoplas-tike pripojila k Meblu holding. V hol-dingu Meblo so se osredotočili na razvoj svoje blagovne znamke, katere ugled je ves čas ostal neokrnjen, in na reševanje finančnih bremen iz preteklosti. Vsem viharjem navkljub so se Meblove tovarne obdržale, pa čeprav so menjale organizacijske ali lastninske oblike. Pomembno je vedeti, da še vedno proizvajajo kvalitetne izdelke pohištva, tapeciranega pohištva, vzmetnic, svetil, cestno signalizacijo in še vrsto drugih proizvodov ter da kadri, ki so ostali zvesti podjetju in regiji, lahko računajo ponovno na uspehe in nagrade, ki so jih prejemali njihovi izdelki. Neizbrisno bodo ostali v spominu potrošnikov in širše javnosti oblikovno in funkcionalno uspešni številni izdelki, ki so nastali na podlagi lastnega znanja Meblo je poleg številnih drugih nagrad in priznanj prejel 14 zlatih in 7 srebrnih ključev na pohištvenih sejmih Beograd. Imena oblikovalcev: Ljerka Finžgar, Bogomir Zorman, Venceslav Bizjak, Oskar Kogoj in drugi so neločljivo povezana z uspehi Mebla in so veliko prispevali k razvoju industrijskega oblikovanja na področju notranje opreme v Sloveniji. Knjiga Zgodba o Meblu, ki je izšla ob 50. letnici, je oblikovno ter vsebinsko zelo reprezentančna in zanimiva, ter skozi predstavljanje dogodkov v Meblu spoznavamo dogajanja v širšem družbeno gospodarskem prostoru, je prikaz prispevka in vpliva podjetja Mebla - enega najuspešnejših podjetij, k razvoju pohištvene industrije in oblikovalstva na domačem in širšem mednarodnem področju. Kljub težavnim razmeram v preteklosti, lahko Meblo ob 50. letnici svojega obstoja z optimizmom zre v prihodnost, seveda z realnimi plani, ki jih pogojujejo tržni prostor, proizvodne možnosti ter družbenogospodarska razmerja. Žal v tem kratkem opisu prehojene poti ni bilo mogoče zajeti vsega kar pomeni zgodovino podjetja Meblo, zato se oproščam, če bo kdo pogrešal kakšno ime posameznika ali zgodovinsko dejstvo. K zgodovini lahko rečemo, uspešni, so prispevali prav vsi, ki so delali in živeli z Meblom. Fani POTOČNIK, dipl. oec. YES wood 50(1998) 6 Posvet o ostrenju Zveza lesarjev Slovenije, Karlovška 3, Ljubljana, je organizirala strokovni posvet o temi ostrenje rezil. Posvet je potekal v času sejma lesnoobdeloval-nih strojev in materialov LESMA 98 dne 11.6.1998 v prostorih Ljubljanskega sejma. Navzočih je bilo skupaj s predavatelji in gosti 36 udeležencev iz 22 podjetij. Dr. Bojan Bučar iz Oddelka za lesarstvo je bil moderator in glavni predavatelj Pomen in vpliv ostrenja rezil na kvaliteto obdelave lesa je predstavil dr. Bojan Bučar z Biotehniške fakultete, Oddelek za lesarstvo. S prosojnicami je nazorno prikazal obrabo rezil na prsni in hrbtni strani, odvisno od vrste uporabljenega materiala rezila. Na posebno vprašanje je obrazložil metodo merjenja gladkosti površine z lasersko svetlobo. Te naprave v Sloveniji še nimamo, saj se giblje cena okoli 150.000 DEM, tovrstne meritve pa je možno opraviti v Nemčiji. Inženir Drago Pečnik iz TRO Prevent Prevalje je predstavil tehnično dokumentacijo, ki jo mora pripraviti naročnik dobavitelju kot izvajalcu rezil. Društvene vesti rezil Posebej je navedel potrebne podatke za krožne žagine liste, skobeljne in razne druge nože, rezkarje, rezkalne in profilne garniture. Poudaril je pomen pravilnosti konstrukcijske izvedbe vseh vrst rezil, ki morajo ustrezati ne samo tehnološkim zahtevam ampak tudi varnostnim predpisom. Naročniki kot uporabniki naj posredujejo izvajalcu rezil v prvi fazi predvsem podatke o lesu (vrsta lesa, smer obdelave), ob-delovancu (oblika, profili...) in karakteristike stroja (število vrtljajev, premer osi, način vpetja...). Na podlagi teh podatkov se je možno skupaj s komercialno tehničnim predstavnikom proizvajalca rezil strokovno dogovoriti in uskladiti, ne pa vsiliti izvedbe. Predstavik Korduna iz Karlovca, mag. Vladimir Naglic, je prikazal z diapozitivi razne poškodbe na krožnih žagi-nih listih iz prakse, ki so nastale zaradi nepravilne uporabe, slabega vzdrževanja in tudi nekvalitetne izdelave. Drago Pečnik - TRO Prevent Prevalje 190 V nadaljevanju je bilo podanih nekaj podatkov o brusilnih ploščah. Stroški rezil so pomembna postavka v proizvodnji lesnih izdelkov. Pri pravilnem izboru, pravilni negi in vzdrževanju orodja, lahko bistveno prispevamo k zmanjšanju teh stroškov in predvsem k zmanjšanju potreb po naknad- Mag. Vladimir Naglic - Kordun Karlovac nem popravljanju slabo izvedenih operacij. Udeleženci so bili mnenja, da bi morali organizirati tovrstna srečanja enkrat letno. Na naslednjem posvetu naj bi pripravili naslednje teme: * uporaba in gospodarnost diamantnega orodja, * razlika v uporabnosti med navadnimi in spiralnimi svedri, * o rezilnih ploščicah za Rotöles, * ostrenje in nega tračnih in polno-jarmeniških žaginih listov, * o brusilnih ploščah za ostrenje rezil, * novosti na področju rezil. Zveza lesarjev Slovenije bo poskušala pridobiti ustrezne strokovnjake, ki bodo sposobni in pripravljeni odgovoriti na postavljena vprašanja. Ciril MRAK, dipl.inž. Rašiška 12 LES wood 50(1998) 6 Strokovne vesti 191 Strokovni posvet - lesno strojništvo v sodobni Evropi za preverjanje prednosti in slabosti posameznih parametrov pri strojih različnih ponudnikov in njih primerjanje s potrebami in možnostmi kupcev. Ta tehnološko izredno zahteven, strokovno visoko razviti pristop, je D. Jenkner prikazal na primeru žagalnih strojev kot osnovni grupi strojev v proizvodnji pohištva. ., .-• V svetu je že zdavnaj jasno, pa tudi pri nas vse bolj prevladuje spoznanje, da je mogoče biti in ostati konkurenčen v sodobnem globalizi-ranem svetu le tistemu proizvajalcu, ki ima sodobno, visoko sposobno opremo za proizvodnjo, nabavo in prodajo. Že zdavnaj se problem konkurenčnosti ne rešuje več s striženjem norm delavcev v proizvodnji, ampak z nabavo prave, sposobne strojne opreme, ki ima vse tiste para- Janez Gril, Lesnina inženiring je podrobno predstavil firmo HOLZMA Na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani je v času sejma LESMA '98 Društvo inženirjev in tehnikov lesarstva Ljubljana v sodelovanju z generalnim zastopnikom Lesnina Inženiring in njihovim principalom, firmo HOLZMA G.m.b.H. iz Zvezne republike Nemčije, organiziralo strokovni posvet na temo "Lesno strojništvo v sodobni Evropi". Na posvetu sta lastnik firme metre, ki jih potrebujemo v HOLZMA G.m.b.H. in njen direktor g. proizvodnji naših proizvod-D. Jenkner ter g. J. Gril, njihov za- nih programov. Ta prispe-stopnik za Slovenijo, s kratkim filmom vek nima namena povze-pokazala razvoj firme, to je proizvod- mati navedb in spoznanj, ki njo razžagovalnih linij od prvih začet- sta jih predavatelja pred-kov do danes, ko so v svoji special- stavila na posvetu, ker za to nosti največji na svetu. Nakazala sta nekaj razvojnih tendenc v proizvodnji strojev in naprav za obdelavo in predelavo lesa v Evropi, oz. Zvezni republiki Nemčiji, za obdobje naslednjih nekaj let. Osnovni namen posveta pa je bil opozoriti, oz. pokazati na neka- ga lahko imenujemo "kako tera ključna področja, ki jih je potreb- izbirati lesnoobdelovalne no obvladati pri odločanju o nabavi stroje in opremo". To znan-novih strojev, naprav in opreme za je je posebno pomembno obdelavo in predelavo lesa. Gre torej za nas, ko imamo v naših ni na razpolago dovolj prostora, ampak ima namen le opozoriti našo strokovno javnost na novo tehnološko izredno zahtevno specialnost - posebno znanje - ki gozdovih k sreči še vedno dovolj primernega lesa za visoko finalizacijo, imamo tudi ali vsaj imeli smo dovolj usposobljenih kadrov in primerno mesto na svetovnem trgu končnih izdelkov na bazi lesa. Danes se vsiljuje vtis, kot da smo nezainteresirani za energičen prodor na svetovne trge z našimi proizvodi, saj zapostavljamo prav to važno, primarno področje, pomembno za uspeh, to je nabavo prave opreme. Pa to velja za obrtnika, ko nabavlja svoji velikosti primerno opremo - to je takšno, ki ima vse parametre, potrebne za kvalitetno in racionalno proizvodnjo, kakor za veliko industrijsko podjetje, ko kupuje za več milijonov vredno strojno opremo, ki mora imeti vse, kar potrebuje, ne preveč ne premalo. Sodobna proizvodnja strojev in naprav ni serijska, je individualna, za vsakega naročnika izdelajo vsak stroj in napravo posebej, po želji in potrebah kupca. Agregate, ki jih vgrajujejo na opremo proizvajalci strojev, kupujejo pri kooperantih. Ti dobavljajo sestavne dele tudi konkurenčnim tovarnam strojev. Kvaliteta stroja je tako odvisna od preciznosti vgradnje teh agregatov, od njih kombinacije v stroju in od sposobnosti vgrajene računalniške opreme. Za odločitev o nabavi opreme in strojev tudi ni več tako pomembna cena, kakor je bila včasih, ampak je pomembna sposobnost D. Jenkner, direktor firme HOLZMA LES 50(1998) 6 Strokovne vesti 192 l ■ ■ strojev in opreme, njih funkcionalnost ter naravnanost na potrebe kupca, proizvajalca proizvodov na bazi lesa. Ali z drugimi besedami, kaj je danes cena stroja? To je seštevek parametrov, ki jih stroj ima. Strokovnjak mora parametre poznati, oceniti, jih mora znati izločiti in njih funkcijo primerjati s svojimi potrebami. Lahko se zgodi, da samo en parameter ni pravi, pa je stroj nepopoln, celotna investicija pa zgrešena. Torej pravi strokovnjak mora zadeti vse parametre v sredino. cializirano tovarno razžagovalnih strojev. V proizvodnih halah, na 22.000 m2 proizvodne površine izdelajo letno prek 400 razžagovalnih strojev raznih velikosti (vrednih od 100.000,00 DEM, pa do razžagovalne linije, vredne nekaj milijonov DEM). Vrednost letne proizvodnje je 120 mio DEM. Več kot 80 % proizvodnje izvozijo (največ v ZDA in Evropo). So v sestavi grupacije Homag, zato lahko ponudijo celotno proizvodno linijo za proizvodnjo proizvodov iz plošč. Firma HOLZMA G.m.b.H. se je v neko- Značilno za poslovni princip vodstve-liko manj kakor 40 letih razvila v spe- ne ekipe v firmi Holzma, G.m.b.H. je, da sta dobavitelj in kupec opreme in strojev partnerja, ki sodelujeta tudi potem, ko je stroj montiran. S kupci večjih strojev so prek modema v stalni zvezi tako, da takoj lažje odpravljajo zastoje in okvare na opremi ter enostavno in učinkovito menjajo orodja in računalniške programe. Ko se kupec odloči, da kupi opremo pri Holzmi, mora odrediti ekipo, ki bo s to opremo delala, da se v času izdelave te opreme spozna z opremo, se izuči proizvodnih faz in sodeluje pri montaži in zagonu opreme. Strokovnega posveta se je udeležilo 40 obiskovalcev. Dovolj za tako zahtevno temo in premalo tistih, ki so jim takšni posveti namenjeni. V razgovoru z udeleženci po posvetu so nekateri predlagali, da bi tako kvaliteten prikaz poizkušali narediti še za neke druge zahtevne strojne linije. V DIT lesarstva Ljubljana, bomo idejo preučili in poizkušali organizirati takšne posvete še z drugimi proizvajalci. D. Jenkner je pa pripravljen ob priložnosti predstaviti idejo o bodoči liniji za proizvodnjo proizvodov iz plošč, kakor o njej razmišljajo pri Homag-u. Če se bomo o tem uspeli dogovoriti, bomo tudi v reviji LES predstaviti te ideje. Lojze NOVAK, dipl. inž. Povzetek otvoritvenega govora dr. Marjana Senjurja na sejmu LESMA'98 Ob začetku, po uvodnem pozdravu, je najprej čestital za organizacijo sejma ter izrazil pričakovanje in upanje, da bo sejem uspešen. Povedal je, da se na tem sejmu predstavlja industrija lesnoobdelovolnih strojev, gozdorstva in dela pohištvene industrije, torej vse te industrijske panoge, ki so v preteklih letih preživljale hude čase in marsikdo ni preživel. V lanskem letu je bilo v obdelavi in dodelavi lesa tisoč podjetij z dvaindvajset tisoč zaposlenimi, kar je precej manj kot v preteklosti. Se pa že kažejo tudi izboljšave. Lani sta že dve tretjini podjetij imeli dobiček, dobiček pa se je glede na predhodno leto podvojil. Res pa je tudi, da znaša neto izguba v lesnopredelovalni in pohištveni industriji 3,5 milijard in da je v teh panogah izguba še vedno večja od dobička. Poudaril je, da je nujno, da te dejavnike gledamo v okviru gospodarstva kot celote. Gospodarstvo v celoti pa se izboljšuje, na kar kaže več kazalcev : gospodarska rast se oživlja, inflacija in obrestne mere upadajo. Po drugi strani pa tudi ni več poceni delovne sile, konkurenca je vse večja. Povedal je, da se slovensko gospodarstvo vse bolj umešča v evropsko gospodarstvo, prihodnost Slovenije je v Evropski skupnosti. Ne moremo več govoriti o malem slovenskem trgu, kajti kmalu bomo člani Evropske skupnosti, takrat pa bo naš trg Evropska skupnost. Ob koncu je povzel, da je namen sejma pritegovati gospodarsko aktivnost v Slovenijo; tu se odpirajo novi posli tako za doma kot za tujino. Zato je izrazil upanje in željo, da bi bil ta sejem popoln uspeh. LES wood 50(1998) 6 Strokovne vesti 193 ZA BISTRE glave » 'j Tudi današnje vprašanje je zelo kratko: Na sliki je nekaj tipičnega beneškega in "orehovega". Kaj je to? Težko? Bo šlo? Rešitev uganke iz prejšnje številke Na sliki je velbičevka, zelo nenavadna golosemenka z latinskim imenom Welwitschia mirabilis. Raste v Namibijski in Mossamedeški puščavi v jugozahodni Afriki. Z rodovnim imenom so počastili njenega odkritelja, botanika slovenskega rodu Fr. Velbiča (1806-1872), mirabilis pa pomeni "čudežen". Velbičevka je edini predstavnik reda Welwitschiales h oddelka gnetovcev [Gnetophyta). Sicer pa med skrivnostne gnetovce spadata še redova Gnetales in Ephedra-, prvi s približno 30 predstavniki in drugi s 40. Velbičevka doseže starost do 2000 let! Masivno lesno deblo je diskasto, inkrustirano s skorjo in debelo do 1,5 m! Glede višine ne gre izgubljati besed. Rastlina raste izjemno počasi in večino asimila-tov "investira" v dobro razvito globoko srčno korenino. Zrele rastline imajo par velikih, trakastih in usnjatih listov, ki jih ohranijo oz. ohranjajo vse svoje dolgo življenje. Vsak list ima na svoji osnovi meristem (tvorno tkiva), ki nadomešča starajoče in sušeče se tkivo na koncu lista. Med rastjo se lista na koncu vzdolžno cepita in se zdi, kot da je listov več (glej sliko!). Vlago dobiva velbičevka predvsem iz megle, ki se ponoči vali iz Atlantskega oceana v puščavo, manj pa z zelo pičlimi padavinami (letno pribl. 20 mm). Kot večina gnetovcev je tudi velbičevka dvodomna (diecična) in producira moške in ženske storže na različnih rastlinah. Veje s storži se razvijejo iz meristemskega tkiva na robu "diska". Od drugih golosemenk se gnetovci ločijo tudi po tem, da imajo v lesu traheje (prevodne celice) vendar so se njihovi trahejni členi razvili iz tra-heid s krožnimi obokanimi piknjami, medtem ko so nastali trahejni členi kritosemenk iz skalarifortnih (lestvičastih) traheid. Kritosemenke naj bi se razvile iz prednikov brez trahej. Traheje so nastale šele potem, ko so nastali cvetovi in ne pred njimi. N.T. YES wood 50(1998) 6 Vzgoja in izobraževanje 194 2. državno tekmovanje dijaških poslovnih načrtov "MLADI PODJETNIK" V petek, 22. maja 1 998, je v organizaciji Zavoda RS za šolstvo in študijske skupine srednješolskih učiteljev podjetništva potekalo že drugo državno tekmovanje dijaških poslovnih načrtov z nazivom MLADI PODJETNIK. Sklepna predstavitev in tekmovanje sta potekala v prostorih GEA COLLEGEA v WTC v Ljubljani. GEA -COLLEGE je prevzel sponzorstvo celotnega tekmovanja in zagotovil strokovno žirijo, sestavljeno iz treh izkušenih strokovnjakov s področja podjetništva, ki so tudi predavatelji na Visoki šoli za podjetništvo v Portorožu. Ker razpisni pogoji niso postavljali nikakršnih omejitev glede vrste šole ali števila ur predmeta podjetništvo (edina omejitev je bila delo v skupinah 3 do 6 dijakov - posamezniki niso mogli sodelovati), so se na tekmovanje prijavile različne vrste šol: prevladovale so srednje strokovne šole, saj na teh šolah poučujemo predmet podjetništvo kot izbirni predmet v programu 3 + 2 (diferencialni) od leta 1 995 dalje, se je s poslovnimi načrti prijavilo tudi nekaj dijaških skupin iz gimnazij in celo srednjih ekonomskih šol. Vseh prijavljenih šol skupaj, ki so predhodno poslale poslovne načrte v oceno, je bilo 18, na sklepni predstavitvi in zagovoru pa je nastopilo 1 7 podjetniških skupin. Poslovne zamisli so bile zelo pestre in so segale na različna področja, tako storitvena kot tudi proizvodna. Strokovna žirija je izbrala najboljše med njimi tako, da je nominirala po pet najboljših v treh tekmovalnih kategorijah in nato v vsaki izbrala zmago- valca, in sicer za: - najbolj izvirno poslovno zamisel, - najbolj vsebinsko popoln poslovni načrt in - najbolje predstavljen in zagovarjan poslovni načrt. Na Srednji lesarski šoli v Mariboru so dijaki oddelka 4. letnika programa lesarski tehnik - diferencialni letos pod mentorstvom profesorice Zdenke Ste-blovnik, dipl. inž., izdelali deset skupinskih poslovnih načrtov, ki so po vnaprejšnjem dogovoru morali vsaj delno segati na področje lesarstva. Svoje poslovne zamisli so predstavili na šolskem tekmovanju. Čeprav je bilo težko izbrati en sam najboljši poslovni načrt, ki naj zastopa šolo na državnem tekmovanju, je ta čast na koncu pripadla skupini v sestavi Matjaž Slakan, Iztok Dobrila in Dejan Vodovnik in njihovemu poslovnemu načrtu za podjetje COOLes d.o.o. Na državnem tekmovanju je bil ta poslovni načrt nominiran v dveh kategorijah: za najbolj vsebinsko popoln poslovni načrt in za najbolje predstavljen in zagovarjan poslovni načrt. V slednji je tudi zmagal. Strokovna žirija je to podjetniško skupino posebej pohvalila in povabila, da svojo poslovno zamisel predstavi tudi na Visoki šoli za podjetništvo v Portorožu. Priznanja in nagrade je zmagovalcem izročil predstavnik organizatorja tekmovanja - Zavoda RS za šolstvo g Slivar. Viljem Pšeničnv je ob koncu tekmovanja v imenu strokovne žirije in GEA COLLEGEA čestital vsem udeležencem in poudaril visoko kvaliteto prikazanih poslovnih zamisli in načrtov. Učitelji - mentorji predstavljenih poslovnih načrtov želimo še dodatno pohvaliti trud in zavzetost gostiteljev in ocenjevalcev iz GEA COLLEGEA, ki so se izkazali z odlično organizacijo tekmovanja, predvsem pa s primernim pedagoškim odnosom do dijakov in njihovega dela. Zdenka STEBLOVNIK, dipl. inž. učiteljica podjetništva na SLS Maribor in vodja študijske skupine učiteljev "podjetništvo in podjetnostni pristopi" pri Centru RS za poklicno izobraževanje LES 50(1998) 6 Sejmi in razstave 195 Ljubljanski pohištveni sejem letos že v septembru Pred nekaj dnevi se je v Ljubljani, v organizaciji Ljubljanskega sejma, končal strokovni specializirani bienalni sejem LESMA, sejem, ki je namenjen predstavitvi novosti s področja lesno-obdelovalnih strojev, naprav in materialov, v zadnjih letih pa tudi s področja gozdarstva. Kot se je prvo sejemsko polletje v Ljubljani končalo z lesarstvom, tako se bo z njim drugo tudi pričelo. LJUBLJANSKI POHIŠTVENI SEJEM, tokrat že deveti slovenski pohištveni sejem z mednarodno udeležbo, se letos na željo Združenja lesarstva pri Gospodarski zbornici Slovenije prvič predstavlja v novem, zgodnejšem jesenskem terminu. Potekal bo med 21. in 27. septembrom in bo tako tudi odpri jesensko sejemsko sezono v naši prestolnici. Čeprav so do Ljubljanskega pohištvenega sejma še dobri trije meseci, pa je sejem že skoraj izoblikovan. Prijavljenih je že 220 neposrednih razstav-Ijalcev, zasedenih pa je 10.500 m2 sejemskega prostora. Med nastopajočimi so že vsi najvidnejši slovenski proizvajalci, poleg domačih pa so prijavljeni tudi zastopniki in kooperanti priznanih proizvajalcev iz tujine. Na ogled bo široka paleta opreme za stanovanje (dnevne sobe, spalnice, kuhinje, kopalnice...), dodatki (talne obloge, svetila, drobni dekorativni predmeti...), pa tudi stavbno pohištvo in nekaj opreme za poslovne prostore. Tako kot v preteklosti, se bodo tudi letos predstavile še vse srednje lesarske šole ter Biotehniška fakulteta, Oddelek za lesarstvo. Interes za predstavitev na Ljubljanskem pohištvenem sejmu je tudi tokrat izjemno velik, zato bo letošnji sejem po obsegu vsaj tolikšen kot lanski; organizatorji računajo, da bo spet presegel enajst tisoč kvadratnih metrov. Najboljši razstavljala bodo spet nagrajeni (ocenjevala bosta Združenje lesarstva pri GZS in Ljubljanski sejem), sejem pa bo zanimiv tudi po strokovni plati. LJUBLJANSKI POHIŠTVENI SEJEM je namenjen tako strokovnjakom kot širokemu krogu obiskovalcev, ki bi se radi seznanili z novostmi, ki jih pripravljata domača in tuja pohištvena industrija. Da pa bo prireditev na kakovostno visokem nivoju, cenjena tudi zunaj naših meja, priča sestanek upravnega odbora Združenja lesarstva Evrope, ki bo potekal v letošnjem oktobru na Bledu in katerega člana sta tudi Združenje lesarstva Slovenije in Ljubljanski sejem. AMBIENTA '98 Organizatorji sejma so nas obvestili, da že potekajo priprave za organizacijo 25. mednarodnega sejma pohištva, notranje in zunanje opreme ter spremljajoče industrije AMBIENTA '98, ki bo potekal na prostoru Zagrebškega Velesejma od 1 4. do 1 8. oktobra 1 998. Sejem Ambienta' 98 bo potekal v devetih paviljonih in bo po obsegu največja prireditev pod tem imenom doslej. Na Ambienti '97 je razstavlja- lo prek 460 podjetij, od tega 21 1 iz 24 držav Evrope in sveta, na skupni površini, večji od 25.000 m2. Sejemsko prireditev je obiskalo prek 25.000 obiskovalcev (poslovni obisk je bil večji za 20 %). Rezultati ankete, ki je bila izvedena med razstavljala, kažejo, da je bila to do sedaj najuspešnejša prireditev. Glede na dosedanji interes za razstavljanje na Ambienti '98, organizatorji pričakujejo, da se bo ta prireditev še naprej razvijala. Poleg razstavnega dela bodo to prireditev že tradicionalno dopolnila številna strokovna srečanja in predstavitve razstavljalcev z aktualnimi temami s tega področja. V času prireditve bodo organizirali vrsto strokovno spremljajočih aktivnosti: okrogle mize, poslovni klub, razstavo starinskega pohištva, podelili bodo priznanja MOBIL OPT za najuspešnejši razviti izdelek, podelili priznanje ZV za uspešnost nastopa na sejemski prireditvi in organizirali podelitev nagrad za najboljše oblikovane izdelke v sodelovanju s podjetjem Exportdrvo -Zagreb. Vse potrebne dodatne informacije in storitve so vam na voljo v Podružnici Zagrebškega Velesejma, Ljubljana, Topniška 35 d, na tel. 061/ 137 70 35 ali po faxu: 061/137 70 37. LES wood 50 (1998) 6 Borzne vesti 196 BORZNE vesti Pic LES P onudb a in pr o IZDELEK/DIMENZIJA KOLIČINA CENA S POPUSTOM 2600 x 2130 x 4 MM 581 m2 234,65 SIT/m2 2620 x 2150 x 12 MM 529 m2 434,15 SIT/m2 2750 x 1840 x 12 mm 3 m3 43.000 SIT/m3 Furnirana hrast/hrast 2480 x 1200 x 19 mm 462 m2 1.780,17 SIT/m2 VIROLA 3-slojna 1220 x 2440 x 15 mm 1,786 m3 77.000 SIT/m3 1220 x 2440 x 16 mm 1,666 m3 77.000 SIT/m3 1220 x 2440 x 18 mm 1,622 m3 77.000 SIT/m3 1220 x 2440 x 20 mm 1,786 m3 77.000 SIT/m3 SMREKA 1-slojna, širinsko in dol`insko spojena 1500 x 600 x 28 mm 1,25 m3 125.000 SIT/m3 2000 x 600 x 28 mm 1,68 m3 125.000 SIT/m3 2500 x 600 x 28 mm 2,10 m3 125.000 SIT/m3 SMREKA - 3-slojna, širinsko in dol`insko spojena 3990 x 1850 x 18 mm 3,72 m3 135.000 SIT/m3 VEZANE PLOSCE SMREKA, odporna proti vodi, kvaliteta CC 2440 x 1220 x 12 mm 17,83 m3 86.000 SIT/m3 2440 x 1220 x 21 mm 1,25 m3 86.000 SIT/m3 TAUARI, odporna proti vodi, kvaliteta BC 2440 x 1220 x 12 mm 1,882 m3 139.000 SIT/m3 2440 x 1220 x 15 mm 1,786 m3 139.000 SIT/m3 furnirana TEAK, odporna proti vodi, kvaliteta AB 2440 x 1220 x 5 mm 4,778 m3 270.000 SIT/m3 furnirana OREH, odporna proti vlagi, kvaliteta AB 2440 x 1220 x 3,6 mm 2,853 m3 250.000 SIT/m3 OPAZNE PLOSCE II. kvaliteta, rjava 2000 x 500 x 27 mm 1400 m2 II. kvaliteta, rumena 2000 x 500 x 27 mm 300 m2 II. kvaliteta, rjava 2000 x 500 x 21 mm 500 m2 1.920 SIT/m2 1.535 SIT/m2 1.995 SIT/m2 CENE VELJAJO ZA NAKUP CELOTNE KOLIČINE! PLAČILO PO DOGOVORU Revija LES - KUPON ZA POPUST EPIC d.o.o. daje naro~nikom revijeLES 3% popust za ves prodajni program POPUST - EPIC - POPUST - EPIC Kontaktna oseba: EPIC d.o.o., Tr`a{ka 2, p.p. 152, 6230 Postojna, Edo PROGAR, tel. 067/25-101, fax.: 067/24-140 LES wood 50 (1998) 6 Diplomske naloge 197 Diplomske naloge diplomantov Oddelka za lesarstvo Biotehniške fakultete v letu 1998 Uroš GORJUP RACIONALIZACIJA MANIPULACIJE @AGANEGA LESA Rationalization of sawn timber manipulation Visokošolska diplomska naloga Obseg: VIII, 66 s., 14 sl., 13 tab., 1 graf, 7 ref. Mentor: prof. dr. Franc Merzelj Recenzent: doc. dr. Marijan Medi~ Datum zagovora: 27.2.1998 Sign.: DN 614 Izvle~ek: Racionalizirana manipulacija z `aganim lesom je pomemben dejavnik uspešnosti `agarskega obrata. Uspešna rešitev problema manipulacije `aganega lesa omogo~a ve~jo kapaciteto, manjše število zaposlenih ob ve~ji humanosti dela in ve~jo kakovost izdelkov. V visokošolski diplomski nalogi smo podrobneje preu~ili `agarski obrat v Ko~evski Reki, za katerega smo izbrali rešitev, ki optimalno rešuje problem manipulacije z `aganim lesom. Edvard ZDEŠAR MO@NOSTI ZMANJŠANJA PORABE ENERGIJE PRI KONVEKTIVNEM SUŠENJU LESA Possibilities of reducing energy consumption in convective drying of lumber Visokošolska diplomska naloga Obseg: XIV, 80 s., 32 sl., 14 tab., 2 pril., 24 ref. Mentor: doc.dr. @eljko Gorišek Recenzent: prof.dr.dr.h.c. Niko Torelli Datum zagovora: 27.2.1998 Sign.: DN 615 Izvle~ek: Izdelan je bil ra~unalniški program za prikaz re`imov sušenja, izra~un ~asov sušenja, porabe toplotne energije in toplotne u~inkovitosti ter mo`nih prihrankov z reku-peracijo energije uporabljenega zraka. S programom je bila izra~unana toplotna u~inkovitost, definirana kot razmerje med izparilno toploto vode iz lesa in porabljeno toploto za sušenje lesa glede na drevesno vrsto, debelino `aganic, za~etno in kon~no vla`nost, temperaturo in relativno zra~no vla`nost okolice. Toplotna u~inkovitost je praviloma pri vseh vrstah lesa ve~ja pri višji za~etni vla`nosti lesa, višji temperaturi okolice in tanjših `agani-cah. Ni`ja kon~na vla`nost in višje zra~ne vla`nosti okolice zni`ujejo toplotno u~inkovitost. Od celotne porabe je najve~ji dele` porabe v ve~ini primerov toplota za izpare-vanje vode iz lesa (37 do 63 %); sledile so toplota za segrevanje zraka (14 do 32 %), toplota za pokrivanje toplotnih izgub (3 do 29 %); najmanjši dele` pa je imela toplota za segrevanje komore in lesa (5 do 18 %). Ugotovili smo, da je pri sušenju lesa mo`no z reku-peracijo energije uporabljenega zraka zni`ati porabo toplote od 5 do 19 %. Toma` OCVIRK VPLIV OGLAŠEVANJA NEKATERIH SLOVENSKIH LESNOINDUSTRIJSKIH PODJETIJ NA POSLOVNI USPEH Impact of advertising on business success of some Slovenian wood industry firms Visokošolska diplomska naloga Obseg: X, 60 s., 32 sl., 10 tab., 11 ref. Mentor: prof. dr. Mirko Tratnik Recenzent: prof. dr. Katarina Košmelj Datum zagovora: 27.2.1998 Sign.: DN 616 Izvle~ek: Namen naloge je bil z anketo preu~iti oglaševanje nekaterih slovenskih lesnoindustrijskih podjetij. Zbrani in prikazani so podatki o tem, katera tr`enjska orodja, metode in na~ine ter medije podjetja najpogosteje uporabljajo pri svojih oglaševalskih akcijah. Analizirani so podatki o višini sredstev, namenjenih za oglaševanje za tri leta nazaj in njihovem vplivu na dobi~ek podjetja. Z dobljenimi podatki se da ugotoviti zna~ilnosti oglaševanja anketiranih podjetij, ne da pa se dokazati neposrednega vpliva višine sredstev za oglaševanje na dobi~ek. Marjan KLEMŠE SPODBUJANJE IN VLOGA INOVACIJ V LESNI INDUSTRIJI Stimulation and purpose of innovation in wood industry Visokošolska diplomska naloga Obseg: IX, 66 s., 18 sl., 6 tab., 13 pril., 12 ref. Mentor: prof. dr. Mirko Tratnik Recenzent: prof. dr. Vinko Rozman Datum zagovora: 27.2.1998 Sign.: DN 617 Izvle~ek: Naloga temelji na preu~evanju inovacijske dejavnosti v 4 izbranih lesnih podjetjih. Obravnavani so razli~ni na~ini motiviranja zaposlenih, vpliv stimuliranja zaposlenih za razvijanje novih idej, vpliv izobra`evanja na dvig inovacijske dejavnosti, kadrovska struktura in kon~ni ekonomski u~inki inovacij. Na osnovi ankete smo ugotavljali vpliv inovacijske dejavnosti na konkuren~no sposobnost podjetja. Ta pa na `alost ni spodbuden. [tevilo inovacij oziroma inovatorjev je majhno, podjetja ne motivirajo zaposlenih z nagradami in ne spremljajo dejanskih koristi od inovacij. Matja` TOMA@EVI^ OCENA KONKUREN^NOSTI STRATEŠKO POSLOVNE ENOTE Estimation of strategic business unit competitiveness Visokošolska diplomska naloga Obseg: IX, 77 s., 8 sl., 36 tab., 1 pril., 23 ref. Mentor: prof. dr. Mirko Tratnik Recenzent: prof. dr. Franc Bizjak Datum zagovora: 27.3.1998 Sign.: DN 618 Izvle~ek: V visokošolski diplomski nalogi je poudarjena vloga strateškega planiranja v tr`nem gospodarstvu. Predstavljen je primer analize strategije strateško poslovne enote (SPE), ki izdeluje vhodna in gara`na vrata (LIP Tovarna vhodnih vrat Mojstrana). Analiza je omejena na slovenski trg. Konkuren~nost dru`be Mojstrana se ugotavlja z dvema metodama. Prva, portfelj analiza, uporablja dve matriki: osnovno BCG in kot nadgradnjo osnovne GE matriko. Druga, analiza SWOT, obravnava prednosti in slabosti ter nevarnosti in prilo`nosti dru`be. Sledi izbira poslovne strategije SPE na osnovi ugotovitev analize stanja in opredelitev mo`nih funkcijskih strategij za dosego izboljšanja konkuren~nega polo`aja SPE. Bla` POGA^NIK IZBOLJŠANJE KONKUREN^NOSTI PRODAJE OPA@NIH PLOŠ^ Improvement of competitive sale marketing for shuttering pannels Visokošolska diplomska naloga Obseg: X, 87 s., 19 sl., 43 tab., 1 pril., 21 ref. Mentor: prof. dr. Mirko Tratnik Recenzent: prof. dr. Franc Bizjak LES wood 50 (1998) 6 Datum zagovora: 27.3.1998 Sign.: DN 619 Izvle~ek: Vsako podjetje mora dogodke na nek na~in planirati. To lahko naredi z izdelavo strateškega na~rta razvoja. Za dobro in uspešno na~rtovanje pa je zelo pomembna tudi analiza stanja. Naloga vsebuje analizo okolja in analizo razmer v podjetju ter strateški na~rt razvoja. Temelji na 6 stopnjah: analizi okolja, analizi razmer v podjetju, institucionalni strategiji, strategiji podjetja, poslovni strategiji in funkcionalnih strategijah. Zbiranje podatkov je potekalo predvsem v podjetju LIP Bled na osnovi rezultatov in planov poslovanja. Uporabljeni pristop k strateškemu na~rtovanju razvoja nakazuje, katere podatke mora podjetje zbrati in kako jih pretvoriti v uporabna spoznanja. Boštjan NAPOTNIK VPLIV NA^INA LEPLJENJA FOLIJE NA ODPORNOST SPOJA PRI POVIŠANI TEMPERATURI Influence of foil gluing method on the resistance bond at increased temperatures Visokošolska diplomska naloga Obseg: XIII, 74 s., 15 sl., 4 tab., 7 graf., 15 ref. Mentor: prof. dr. Jo`e Resnik Recenzent: prof. dr. Saša Pirkmaier Datum zagovora: 27.3.1998 Sign.: DN 620 Izvle~ek: Raziskan je bil vpliv temperature predgretja termoplas-ti~ne folije, pri tridimenzionalnem oblepljanju, na toplotno obstojnost robov prednjih delov kuhinjskih elementov, nameš~enih ob pe~icah. Testni vzorci so bili pripravljeni v industrijskih razmerah, na membranski stiskalnici (Wemhöner Vario Press 15/24-240). Nosilni material je bila srednje gosta vlaknena (MDF) ploš~a s profiliranimi in brušenimi robovi. Na površino vzorcev, narejenih iz 2 razli~nih MDF ploš~, je bilo z brizganjem naneseno dvokomponentno termi~no utrjujo~e poliuretansko lepilo. Termoplasti~na polivinilkloridna (PVC) folija je bila pri lepljenju predhodno segreta na dolo~eno temperaturo, ki je omogo~ila njeno omeh~anje ter segretje lepilnega spoja, potrebno za raztalitev posušenega lepila in za spro`itev procesa utrjevanja lepila. Vzorci so bili pripravljeni pri petih razli~nih temperaturah predgretja folije, s katerimi je bilo zajeto celotno podro~je mo`nih temperatur lepljenja na omenjeni stiskalnici. Pri testiranju so bili vzorci neobremenjeni, izpostavljeni eno uro v vro~em cirkulirajo~em zraku. Podatki izmerjenih poškodb na robu so bili statisti~no ovrednoteni po dele`u nastalih poškodb na robu. Na osnovi dobljenih rezultatov je bila Diplomske naloge prikazana funkcijska odvisnost dele`a poškodb na robu glede na temperaturo predgretja folije pri lepljenju. Gregor TREBUŠAK 518-LETNA KRONOLOGIJA MACESNA (Larix decidua Mill.) ZA JV JULIJSKE ALPE 518-years long larch (Larix decidua Mill.) chronology from the SE Julian Alps Visokošolska diplomska naloga Obseg: VIII, 50 s., 18 sl., 16 tab., 15 ref. Mentor: prof. dr. Katarina ^ufar Somentor: dr. Tom Levani~ Recenzent: prof. dr. dr. h. c. Niko Torelli Datum zagovora: 27.3.1998 Sign.: DN 621 Izvle~ek: Opravljene so bile dendrokronolo{ke raziskave macesna (Larix deciduaMill.) v JV delu Julijskih Alp. Analizirali smo {irine branik 31 vzorcev iz `ivih dreves na planinah okoli Bohinjskega jezera ter 13 vzorcev iz starih objektov na planini Govnja~. Sestavljena je bila 518-letna macesnova kronologija, ki zajema obdobje od leta 1480 do leta 1997. V tem obdobju je 149 zna~ilnih let. Analiza zna~ilnih let je pokazala, da je v zadnjih 150 letih njihovo {tevilo manj{e kot v preteklih obdobjih. Primerjava zna~ilnih let slovenske kronologije z zna~ilnimi leti italijanske kronologije je dala 52 skupnih zna~ilnih let. Dobljeno kronologijo smo primerjali z macesnovo kronologijo iz cerkve Sv. Jurija v Piranu ter s standardnima macesnovima kronologijama iz alpskega dela Avstrije in Italije. Visoke vrednosti statisti~nih kazalnikov podobnosti (tsp>10, GLK>73 in CDI>344) ka`ejo, da macesni v Alpah ne glede na geografsko lokacijo prira{~ajo zelo podobno. Najbolj{e rezultate je dala primerjava dobljene kronologije z avstrijsko. Piranska kronologija se je s slovensko vizualno zelo dobro ujemala. Ni`je vrednosti statisti~nih kazalnikov, dobljene pri primerjavi slovenske alpske kronologije s piransko kronologijo, pa gre verjetno pripisati kraj{emu ~asovnemu prekrivanju. Primerjave piranskih kronologij s slovensko, itatijansko in avstrijsko alpsko kronologijo nakazujejo, da les izvira iz JV Alp. Igor BRNOT ANALIZA PROIZVODNJE DECIMI-RANIH ELEMENTOV NA VE^LISTNEM IN ENOLISTNEM KRO@NEM @AGAL-NEM STROJU Analysis of saw lumber elements on moult blades and table rip saw Višješolska diplomska naloga Obseg: X, 72 s., 2 sl., 22 tab., 3 198 graf.,2 ref. Mentor: prof. dr. Franc Bizjak Recenzent: prof. dr. Franc Merzelj Datum zagovora: 29.5.1998 Sign.: VN 299 Izvle~ek: Na pobudo vodstva lesnopredelovalnega podjetja LIP Radomlje smo analizirali proizvodnjo decimiranih elementov debelin 18 mm, 50 mm in 60 mm na ve~list-nem kro`nem `agalnem stroju in enolistnem kro`nem `agalnem stroju. Cilj naloge je bil ugotoviti, na katerem od omenjenih strojev je proizvodnja elementov ekonomsko ugodnejša. Analizirali smo stroške materiala, stroške pla~, stroške energije in stroške amortizacije, nastale pri iz`agovanju m3 dobrih elementov in stroške, ki bi nastali pri raz`agovanju iste debeline desk v enem letu. Analiza je pokazala, da je ekonomsko ugodnejše raz`agovanje desk debeline 50 mm na enolistnem kro`nem `agalnem stroju, medtem ko je raz`agovanje desk debeline 18 mm in 60 mm ekonomsko bolj ugodno na ve~listnem kro`nem `agalnem stroju. Toma` KNIFIC UPORABA LESA V VENECIJANKAH Use of wood in venetian sawmills Višješolska diplomska naloga Obseg: XI, 79 s., 38 sl., 2 tab., 4 graf. Mentor: prof. dr. Franc Merzelj Recenzent: prof. dr. dr. h. c. Niko Torelli Datum zagovora: 29.5.1998 Sign.: VN 300 Izvle~ek: O prvih `agalnih strojih in obratih na vodni pogon je objavljenih ve~ del, še ve~ pa je neobjavljenega. Ti stroji so bili 500 let osnova za razvoj obdelave lesa, nekateri pa obratujejo še danes. Zato smo skušali v nalogi predstaviti konstrukcijo in sestavo teh strojev ter uporabo razli~nih vrst lesa, zvez in vezi za izdelavo venecijank iz lesa. Marjeta GORŠI^, dipl. in`. LES wood 50 (1998) 6 Anotacije Bilten INDOK slu`be Oddelka za lesarstvo Biotehni{ke fakutete 21 (1998) {t. 5 ANATOMIJA, TEHNOLOGIJA IN SU[ENJE LESA dr. @eljko Gori{ek, dr. Katarina ^ufar, Aleš Stra`e, dipl. in`. W. T. SIMPSON, J. L. TSCHERNITZ: Effect of thickness variation on warp in high-temperature drying plantation-grown loblolly pine 2 by 4’S. Vpliv variiranja debeline `aganic na ve`enje pri visokotemperaturnem komorskem sušenju borovine (Pinus ponderosa) Wood and Fiber Science (1998) 30(2): 156-174 (en 10 ref.) A. S. Dele` planta`no pridobljenega `aganega lesa se v ZDA iz leta v leto pove~uje, z njim pa prihaja tudi do pove~evanja izgub lesne mase zaradi slabšanja kvalitete vhodne surovine ter s tem do pove~evanja števila in obsega napak, nastalih v postopku sušenja. Ena takšnih napak nastalih pri sušenju `aganega lesa, sicer pa z vzroki v anatomski zgradbi lesa in njegovih fizikalnih lastnostih, je tudi ve`enje. Cilj raziskave je bilo izboljšati kvantitativno razumevanje vpliva variiranja debeline borovih `aganic (d = 36,3, 39,4 in 42,4 mm, l = 2,44 m) na nastanek ve`enja (koritavost, lok, zavitost) pri visokotemperaturnem komorskem konvekcijskem sušenju (T = 116 °C, t = 17 - 21 h, uk = 15 %). Les dveh kakovostnih razredov (STUD), raz`agan v `agalnem obratu, so naklju~no razdelili v štiri skupine z variiranjem debeline `aganic v zlo`ajih in brez njega ter izvedli sušenje pod obte`bo (2,39 kPa). Analiza ve`enja je vklju~evala tudi ovrednotenje drugih lastnosti lesa, kot npr. dele` juvenilnega in adultnega lesa, širino prirastnih plasti in njihovo oddaljenost od str`ena, usmerjenost lesnih vlaken, specifi~no gostoto, gr~e. Ugotovili so, da je stik med distan~nimi letvicami in `aganicami v zlo`aju najpomembnejši dejavnik, ki vpliva na velikost ve`enja, vendar pa tudi dober stik med njimi nastanek ve`enja ne more povsem izni~iti. Vzroki ve`enja so tudi v lastnostih lesa in `aganic. Ve`enje se pove~uje pri `aganicah, ki so v drevesnem deblu zasedale mesto bli`e str`enu (ve~anje dele`a juvenilnega lesa), pri `aganicah s str`enom pa je bilo ve`enje najve~je. Ve`enje je bilo prav tako v tesni korelaciji z zni`evanjem kon~ne lesne vla`nosti. Prebrali smo za vas U. WATANABE, M. FUJITA, M. NORI-MOTO: Transverse Shrinkage of Coniferous Wood Cells Examined Using Replica Method and Power Spectrum Analysis Kr~enje lesnega tkiva na pre~nem prerezu iglavcev v postopku sušenja Holzforschung (1998) 52(2): 200 -206 (en. 13 ref.) A.S. Anizotropija kr~enja lesa v postopku sušenja, kot vrojena lastnost lesnega tkiva, pomeni zaradi variabilnosti med razli~nimi drevesnimi vrstami, znotraj ene drevesne vrste ter posameznega drevesa slabost, ki jo z na~inom obdelave in predelave `elimo v kar najve~ji meri omiliti. Vpliv posameznih dejavnikov na anizotrpijo kr~enja pri sušenju lesa v treh anatomskih smereh je razli~en in še najbolj odvisen od njegove anatomske in kemi~ne zgradbe na ustreznem nivoju. Tako strukturna variabilnost lesnega tkiva sega prav do mikroskopske in sub-mikroskopske ravni, ki sta bili predmet te raziskave. V raziskavo so vklju~ili adultni in kompresijski les štirih iglavcev (Cryptomeria japonicaD . Don - “japonska krip-tomerija”; Chamaecyparis obtusaEndl.; Picea sitchensis Carr. - “smreka-sitka”; Agathis bornensisWarb.). Z meritvami pri svetlobnem mikroskopiranju (debelina celi~nih sten, velikost lumnov, oblika celic pred sušenjem in po njem), so poskušali z metodo odtisa (odtis preparata v vla`nem in suhem stanju na omeh~an, tanek polivinil-kloridni film) in spektralno analizo (analiza 2D-spektra pre~nega prereza lesnega tkiva, pridobljenega s hitro Fourierjevo transformacijo) identificirati in ovrednotiti dejavnike, ki vplivajo na kr~enje lesa pod to~ko nasi~enja celi~nih sten. Rezultati ka`ejo manjšanje celi~nih lumnov v pre~nem prerezu lesnega tkiva pri sušenju adultnega in nasprotno njihovo ve~anje pri sušenju kompresijskega lesa iglavcev. Vzroki takšnega vedenja ti~ijo v razli~nosti struktur celi~nih sten, predvsem v orientiranosti skupkov mikrofibril v celi~nih stenah. Kr~enje celi~nih sten traheid kompresijskega lesa (radialno in tangencialno) je bilo v splošnem ve~je kot pri stenah adultnega lesa, kar oporeka tezi, da ve~ji dele` lignina v celi~nih stenah kompresi-jskega lesa prispeva k zmanjšanju njihovega skr~ka. Model spektralne analize je pokazal, da so razlike v kr~enju med drevesnimi vrstami in v posameznih anatomskih smereh lesa v veliki meri povezane z obliko celic na ~elnem prerezu. Les, katerega povpre~na oblika celic na pre~nem prerezu izkazuje ve~jo pripadnost 6-kotnemu kot pa npr. 4-kotnemu modelu, se zaradi te lastnosti v tangencialni smeri kr~i bistveno bolj kot pa v radialni smeri. To potrjuje tudi razlika radialnega in tangencialnega kr~enja drevesne vrste brez razlo~nih prirast-nih plasti (Agathis bornensisWarb.). 799 KONSTRUIRANJE IN OBLIKOVANJE dr. Jasna Hrovatin, dipl. ing. arh. LINKE, R. Treffpunkt der Küchengenerationen -International Möbelmesse Köln 1998 Sre~anje kuhinjskih generacij - Mednarodni pohištveni sejem v Kölnu 1998 BM (1998) 50+91 (5) 106 - 110 (de., 0 ref.) Vsaki dve leti se v Kölnu zberejo in predstavijo proizvajalci kuhinjskega pohištva z vsega sveta. Kuhinje bi v grobem lahko razdelili na: mobilne kuhinje nove generacije in klasi~ne v pode`elskem stilu, za katere je zna~ilna doma~nost in nostalgija za “starimi dobrimi ~asi”. Proizvajalec pohištva Poggenpohl je predstavil sistem kuhinjskega pohištva “IQ” namenjen mladi dinami~ni generaciji. Sistem je fleksibilen, omogo~a individualno prilagajanje elementov danemu prostoru. Osnova so modularne ploš~e stranic, ki jih je mogo~e kombinirati s predali, policami in li~nicami. Modularen je tudi kuhinjski sistem Evolution proizvajalca Dreierja. Osnovni vezni element sistema je patentirani ve~funkcionalni profil, ki omogo~a postavitev kuhinjskih elementov povsem neodvisno od sten ali stropov. Podjetje Leicht se je letos predstavilo s kuhinjami, v katerih se del kuhinjskega niza (prostor za toplotno obdelavo hrane, pomivalno korito ali delovna površina) lahko zalomi v prostor. Za nov model proizvajalca Tielse pa je zna~ilen stenski - drsni sistem za monta`o omaric. Sie Matic in Miele sta se predstavila z modularnima sistemoma, ki sta prilagodljiva in kot taka primerna za ljudi, ki se pogosto selijo. ANON.: Elektronische Möbelkonstruktion und Beschlagauswahl Konstruiranje in izbiranje okovja z ra~unalnikom HK (1998) 33 (2) 131, (de., 0 ref.) CD - ROM podjetja Hettich omogo~a, da na osnovi skice konstrukcije pohištva in s širokim spektrom artiklov v elektronskem katalogu najdemo optimalno rešitev za posamezne konstrukcijske detajle. CD - katalog je kompleksen softverski program, uporaben za oblikovalce in konstrukterje. DREIER, S. & M.: Bleibt Flexibel mit Profil Fleksibilnost s profilom LES wood 50 (1998) 6 MD (1998) 44 (4)100 - 103 (de., en.,it., 0 ref.) Modularno kuhinjo s prosto stoje~imi elementi, ki niso fiksirani na stene, je mo`no uporabiti tudi kot predelni element. Poleg tega je idealna za ljudi, ki se pogosto selijo, saj gre za prostostoje~e nevgradno pohištvo, ki ga tudi enostavno pove~amo z dodajanjem elementov ali zmanjšamo, seveda glede na trenutne potrebe in prostorske danosti. Prednost sistema je tudi v izredno enostavni monta`i, za katero ne potrebujemo svedrov in `ag. Vse, kar potrebujemo, je poseben vezni element. Druga novost kuhinje je tako imenovani “most”. To je nosilno ogrodje, na katerega je mo`no obesiti razli~ne elemente brez stika s tlemi. ORGANIZACIJA IN EKONOMIKA LESARSTVA dr. Leon Oblak, Jo`e Kropivšek, dipl. in`. KOVA^, J. Razse`nosti procesnega pogleda na organizacijo in poslovanje podjetja. Organizacija (1998) 31 (4) 202-213 (sl., en., 28 ref.) Avtor v prispevku ugotavlja, da je bil v preteklosti procesni pogled na organizacijo in poslovanje podjetja zapostavljen. Predvsem na podro~ju teorije organizacije je bilo pre-u~evanje organizacijske strukture v središ~u zanimanja. Do spremembe je prišlo v za~etku devetdesetih let z izrednim porastom zanimanja za procesno razse`nost organizacije in poslovanja podjetja. Danes je procesni vidik sestavni del ve~ine sodobnih organizacijskih in managerskih konceptov, kot so celovito obvladovanje kakovosti (TQM), vitka proizvodnja, poslovni rein`eniring, fraktalno podjetje in virtualno podjetje, ki temeljijo na procesnem razumevanju delovanja poslovnega sistema. Procese v podjetju lahko oblikujemo na osnovi razli~nih temeljev: kompleksnosti, kupcev in na temelju funkcijskega pristopa. Te`iš~e preu~e-vanja procesne razse`nosti se vse bolj usmerja od preu~e-vanja procesov na operativni ravni na raziskovanje pomena in vloge procesov na strateškem nivoju. Torej dobiva procesna razse`nost organizacije in poslovanja podjetja strateški pomen. BRADEŠKO, M. Prihranite pri komunikacijah. Podjetnik (1998) _ (4) 69-74 (, 0 ref.) Stroški za komunikacije v podjetjih so relativno visoki, naraš~ajo pa tudi z uporabo komuniciranja prek sodobnih ra~unalniških omre`ij. Seveda so koristi, ki jih prinašajo nove tehnologije na podro~ju ra~unalniških komunikacij, lahko zelo velike, samo izkoristiti je potrebno njihove po- Prebrali smo za vas lendale. S primerno izrabo teh potencialov lahko prihranimo tako čas kot (posledično) tudi denar. Glede na to, da sta v zadnjem času Internet in njegovi storitvi WWW (svetovni splet) in elektronska pošta najpogosteje uporabljani sodobni tehnologiji za prenos podatkov in informacij, se je avtor v prispevku omejil na predloge ukrepov, ki pri uporabi teh dveh storitev prihranijo veliko časa in denarja. Pri uporabi elektronske pošte avtor tako predlaga, da pri prenašanju sporočil iz poštnega strežnika v lokalni računalnik omejimo velikost sporočil v času dražjih telefonskih tarif in si jih v celoti ogledamo šele, ko so za prenos zagotovljeni boljši pogoji (večja hitrost prenosa, cenejši prenos...). Za svetovni splet je po avtorjevem mnenju pomembno, da beremo spletne strani takrat, ko nismo priključeni na omrežje: vsebino zanimivih strani si prenesemo v svoj računalnik, na svoj disk, po odklopu iz omrežja le-te tudi beremo. Poleg drugih predlaganih ukrepov je potrebno omeniti predvsem stiskanje podatkov (slike, datoteke...), s čimer zmanjšamo obseg kakega sporočila; tako pospešimo prenos istih podatkov preko omrežja. PATOLOGIJA IN ZAŠČITA LESA dr. Franci Pohleven, dr. Marko Petri~ SCORE, A.J.; BRUCE, A.; KING, B.; PALFREYMAN, J.W. The biological control of Serpula hcrymans by Thchoderma species. Biološka zaš~ita lesa pred sivo hišno gobo (Serpula hcrymans) z izolati plesni iz rodu Thchoderma. Holzforschung (1998) 52 (2) 124-132 (en., 27 ref.) Siva hišna goba ali solzivka, Serpula hcrymans, je ena najnevarnejših razkrojevalk lesa, ki lahko na objektih povzroči zelo veliko škodo. Po okužbi jo z izsušitvijo lesa ne uničimo, zato je za njeno zatiranje še vedno potrebna uporaba kemičnih zaščitnih sredstev. Zaradi vedno ostrejših okoljevarstvenih zahtev pa se, če je le mogoče, uporabi kemičnih zaščitnih sredstev izogibamo. Avtorji v članku poročajo o možnostih biološke preventivne zaščite lesa pred solzivko. Na hranilnem gojišču so s hitrimi testi ugotavljali antagonist™ delovanje tridesetih izolatov vrste Irichoder-ma sp. na kulturo micelija sive hišne gobe. Ugotovili so, da bi 26 testiranih izolatov lahko uporabili kot preventivno biološko zaščitno sredstvo za les, saj gliva Irictiodermasp. prepreči okužbo lesa s solzivko. Če pa je les s sivo hišno gobo že okužen, testirani izolati ne zaustavijo njenega širjenja. Zato ta biološki postopek ni primeren za represivno zaščito lesa. SCALBERT, A.; CAHILL, D.; DIROL, D.; NAVARRETE, M.-A.; DE TROYA, M.-T.; VAN LEEMPUT, M. A tannin/copper preservation treat- 200 ment for wood. Zaš~ita lesa s pripravki na osnovi tani-na in bakra. Holzforschung (1998) 52 (2) 133-138 (en., 32 ref.) Tanini so kot naravne zaš~itne snovi v mnogih rastlinskih tkivih, vendar pa jih zaradi njihove nizke biološke aktivnosti ne moremo samostojno uporabljati za zaš~ito lesa. Zaradi svoje visoke sposobnosti tvorbe kelatov pa jih lahko dodajamo v preparate kot sredstvo za fiksacijo biocidov. Preu~e-vana je bila ko-impregnacija lesa z biocidi na osnovi bakra, bora in cinka s tanini po dvostopenjskem postopku. Dolo~ili so izpirljivost biocidov in odpornost impregniranega lesa pred modrenjem in trohnenjem. Les, impregniran z bakrovimi in cinkovimi pripravki, ustreza zahtevam evropskega standarda za zaš~ito pred glivami, pravimi razkrojevalkami lesa. Proti glivam modrivkam pa sredstva niso u~inkovita. Z uporabljenim postopkom pa niso dosegli ustrezne retencije pripravka na osnovi bora. @AGARSTVO dr. Franc Merzelj TEUFEL H. Entwicklung eines Kalkulationspro-grammes für durch Spanertechnik erzeugtes Schnittholz Razvoj kalkulacijskega programa za `agan les, ki ga proizvajamo z iverilno tehniko Holz-Zentralblatt (1998) 124 (12) 155 (0 ref.) Tudi `agarska industrija ne more ve~ uporabljati pov-pre~ne cene, pa~ pa mora izdelati kalkulacijo za vsako naro~ilo lo~eno. V `agarstvu imamo opraviti z zdru`eno kalkulacijo, ker v proizvodnji napadejo hkrati poleg naro~enih proizvodov še drugi. Tako imamo pri raz`ago-vanju poleg sredinskih še stranske deske in v vsakem primeru še ostanke v obliki sekanic in `agovine. Pri izdelavi kalkulacije moramo upoštevati vse te proizvode, zato pa moramo poznati njihove koli~ine in cene. Program je prilagojen tako, da primerjamo kalkulacijo za hlodovino, ki ima potrebni premer za naro~eni izdelek, ve~ji ali manjši premer od potrebnega. Ve~ji premer ima v primeru, ~e je koni~nost hloda ve~ja od normalne, in manjši v primeru, ~e lahko proizvajamo izdelke, pri katerih je dovoljena ve~ja obli~avost. Program vsebuje tudi mo`nost izdelave pokalkulacije v kateri uporablja dose-`ene koli~ine in cene ter avtomati~no izdela tudi primerjavo s kalkulacijo. Spremljava prodaje prek takega programa omogo~a, da je za vsako naro~ilo znana dejanska prodajna cena in dose`en rezultat po zaklju~ku posla. Marjeta GOR[I^, dipl. in`.