Največji iloreroki dnevnik ▼ Združenih državah Veti* ** n« leto • • • $6.00 Z* pel lete.....$3.00 Z« New York celo leto . $7.00 Za inozemstvo celo leto $7.00 GLAS TSLSFOH: CORTLANDT 9876 list slovenskih delavcev V Ameriki. XnU«d u Second CUt Matter. September 21. 19081 it the PoatOffie* al Vew York, V. Y.f nsder Act of Congr«« of March 9,1979 TELETOM: OOSTZJLHBT 9879 KO. 170. — fiTEV. 170. NEW YORK, SATURDAY, JULY 21, 192S. — SOBOTA, 21. JUUJA 1928. VOLUME XXXVI. — LETS Li. XXX VL Jugoslavija zaprla mejo proti Bolg ___ * PRIJATELJSKA POGODBA MED ITALIJO IN JUGOSLAVIJO JE PODALJŠANA ZA 6 MESECEV Divjanje macedonskih komitažev ogroža odnosa je med obema državama. — Na Bolgarskem je bila uvedena stroga cenzura. — Posledice umora »generala Protogerova. — Mussolini upa, da bo kriza v Jugoslaviji kmalu končana. BEOGRAD, Jugoslavija, 20. julija. — Strast po maščevanju, ki je prežela vse macedonske revolucionarje, je do vedla do skrajne napetosti metRfeol-garsko in Jugoslavijo. Včeraj je dala Jugoslavija zapreti svoje nieje proti Bolgarski. V Sofiji je uvedena najstrožja cenzura. Spor med komitaši je izbruhnil kmalu po umoru raznih voditeljev macedonske organizacije, pofeeb-no pa po smrti generala Aleksandra Protogerova, ki je bil do d ne 8. julija v Sofiji ubit. Pristaši Protogerova so začetkom tega tedna u-smrtili Ivana Mihajlova, ki je igral že štiri leta važno vlogo v komitaškem gibanju. Izza onega časa se spopadi med pristaši teh dveh mož neprestano ponavljajo. Člani centralnega odbora macedonskih revoluci-jonarjev, ki so sedaj brez vsakega pravega voditelja, so si v laseh zastran razdelitve polena in oblasti. Bolgarsko in jugoslovansko časopisje dviga ob-dolžitve in protjobdolžitve, ki še tičejo političnih voditeljev obeh dežela. Zadnji napadi na jugoslovanske žandarje in obmejne stražnike so povzročili v Beogradu strašno o-gorčenje. Bolgarska vlada pripisuje vsa ta grozodejstva macedonskim revolucijonarjem. BEOGRAD, Jugoslavija, 20. julija. — Ministrski predsednik Mussolini je odredil, naj se prijateljska pogodba med Italijo in Jugoslavijo, ki poteče dne 27. julija za šest mesecev podaljša. Na ta način bo mogoče odpraviti napetost, ki je nastala med obema deželama. Jugoslovanski poslanik Bakič je bil pri Mussoli-niju v avdijenci. Mussolini je izjavil, da v polni meri spoznava težave, s katerimi se mora boriti jugoslovanski kralj Aleksander ter izrazil upanje, da bo vladna kriza v Jugoslaviji v najkrajšem času prestana. OBLASTI BODO STROGO PREISKALE KELLOGG BO RAZMERE V BRONX JETNIŠNICI Pri poskusu bega iz Bronx jetniinice sta bila ubita dva paznika. — Napadalec, ki bi moral biti obsojen na dosmrtno ječo, je izvršil samomor. — Imel je dva revolverja, katera je dobil na nepojasnjen način. V pričakovanju doživljenske ječe kot štirikratni kršilec na temelju Baumes postave, je jetnik Mo Cabe v okrajni jetnišnici v Bronxu ubil dva paznika ter izvršil nato samomor, po poskus^, da po begne. POBEGI IZ SING SINGA SE MN0ŽE Sedaj je izginil tudi Harold Fullam, ki je bil obsojen radi uboja. — 2e tretji beg v tekočem te dnu. — Izginil je tekom priprav za Lefkowitzo-vo eksekucijo. BOGATAŠEVO TRUPLO JE BILO IDENTIFICIRANO Neki ribiški čoln je pobral truplo finančnika, padlega iz aeroplana. — Identificiran je bil s pomočjo ure. BOLOGNE srn MER. Franci-ja, 20. j lili ju. — Dejstvo, tla so nail i včeraj truplo kapitana Alfreda .boewenNtflina. pogrešanega belgijskega tinainčiirka, je oč i stri o večino skrivno?«i, ki a ni mogoče &po desetih zvečer, ko so 'bile v ni oddjda ielenwL DETROIT, jVIieh.. 20. julija. — Detroit. Toledo & Iroton železni ca, 'koje lastnik je Henry Ford, je bila včeraj " obsojena na $20,000 kazni, ker ni v nasprotju z Elkin-<*>vo postavo računala ni kakih pri sfcojbm -za tovorie. kd so ostali j>re-ko konrtraktne dobe na tračnicah. Železnica se je priznala v dva jsetih slučajih (krivo, ostali slučaji pa so bili potlačeni. MOSKVA, Rusija. 20. julija. — RavnokaT objavljene uradne številke javljajo, da je" v strokovnih organizacijah sovjetske Unije 10;441,0<)0 članov. Organizirani farmski delavci s članstvom 1,243,000 so največja strokovna zveza v sovjetski Rusiji. Članstvo obstaja po eni četrtmi iz žensk. V številnih organizacijah pa prestavljajo polovico članstva. Velika vročina v Italiji. Rim, Italija, 20. julija. — W številnih delih Italije je bilo včeraj zaznamovati sto stopinj Fahren beita. V Genovi m Padovi ata umrla po «x človek na posledicah sotn 'čariee. - - ; ....._____- DENARNA NAKAZILA Za Vaše ravnanje naznanjamo, da izvršujemo nakazila v dinarjih in lirah po sledečem ceniku: Italijo .......... $ 5.90 .......$11.60 .......... $16.95 v Jugoslavijo v Din. 1,000 .... ... $ 18.40 Lir 100 2,500 ... ... $ 45.75 " 200 (( 5,000 ... ... $ 91,00 300 « 10,000 ... ... $181,00 " 500 U 11,110 ... $200,00 " 1000 Stranke, "ki nam naročajo izplačila v ameriških dolarjih, opozarjamo, da smo vsled sporazuma z našim zvezam v iftarem kraju v stanu znižati pristojbino za taks izplačila od 3% na 2%. Pristojbina znaša sedaj za izplačila do $30. -za $50 — $1; za $100 — $2; za $200 — $4; za $300 —$6. 60c; Za izplačilo večjih zneskov kot goraj navedeno, bodisi v dinarjih lirah ali dolarjih dovoljujemo ie boljše pogoje. Pri velikih nakazilih priporočamo, da se poprej z nam sporazumete glede načina nakazila. IZPLAČILA PO POŠTI SO REDNO IZVRŠENA V DVEH DO TREH TEDNIH "NUJNA NAKAZILA IZVRŠUJEMO PO CABLE LETTER ZA PRISTOJBINO $7.—." SAKSER STATE BANK 82 CORTLANOT STREET, NEW YORK, N. Y. * TELEPHONE: CORTLANDT 4«87 ____' . _ -■ - iillli GLAS NARODA Owned Md PubUehsd by PUBLISHING COMPANY (AGwurtik*) UsmSm Ben«d2, Flam of bustne« pf Hit eorporation and addrvaea of above offiw ji CortUndi St., Baroggh of Manhattan, Nem York City, N. J. 11 OL AS N A B O D A « (Voice of tho Peoplo) i* • Ml Issued Every D<*V Except Sundays and Holidays. JBa celo Ista velja Ust m Ameriko in Kanado - _$6.00 Za Now York m eelo lete~ %7.00 Ta pri Itfa .. t* £a pol Uta . 13.00 Za četrt Uta------.%1M0 Za inozemstvo §a osla Ista -%7.00 Za pol Uta----— J.— Subscription Yearly $6.00. Advertisement on Agree im pU. "Glas Naroda" Uhaja vsaki dan isvsomii nsdeij in prasniko*. Popki Ores podpisa in osebnosti ss ne priobčujejo. Denar naj se blagovoli potil j ali po Money Order. Pri spremembi kraja naročnikov, prosimo, da se tndi pre j in j o bivaURe nasnsni, da hitreje najdemo n sal omika.__ »'GLAS NABODA", 82 Cortlandt 8treet, New Tork, N, X« Telephone: Cortlandt 2876. Proleinico j« zabodel Delavec Janez Jazbec iz Zagreba niiua sreče v ljubezni. Zdi se pa, tiu je temu sam kriv. Ima svojo zakonito ženo, toda z njo se je spri in jo zapustil. Po sodniji#ki ločitvi je moral ženi plačevati odškodnino. Samotarenja se je pa Janez kmalu naveličal in se zaljubil v 25-letno Ano Jakinovo iz sv. Križa. Opetovano sta se sestala in tako postala prijatelja. Ana je po stala Janezova priležnica. Toda tudi s to Janez ni imel sreče. Nekega lepega dne je pobegnila od doma in si preskrbela službo. Ja-,nez se je raztogotil in šel za begunko, da bi jo pripeljal zopet na svoj dom. Slučajno sta se srečala v Samostanski ulici. Po kraikem obračunu se je delavec tako razjezil, da je potegnil nož in ga zasadil priležniei v resno stran prsi. Nezvesta ljubica se je zgodila na tla vsa oblita s krvjo. Mimoidoči so poklicali rešilni voz. ki je ra-jnjeno Ano odpeljal v bolnico. LEWIS JE KAPITULIRAL / Sleparski nameščenci agrarnega Včeraj smo poročali, da je izvrševalni odbor United] u Subotice^oč*jo, da so od-Mine Workers of America sklenil opustiti svojo zahtevo krili velike poneverbe, zlorabe in za priznanje oziroma za nadaljevanje Jacksonvillskega ponarejanja v agrarnem uradu v j j |Adi. Državno pravdništvo ie *lo- mezdneea dogovora. ' , . 1 je uo n bilo anonimno ovadbo, da sta kriv- Nadalje je pooblastil okrajne odbore, da smejo z de-,c^ Nikola Nikolič in Vukašin Vu- tel osvetiti. Na strele so prihiteli seljaki, ki so težko ranjena odpeljali v bolnico. Oba se borifa s smrtjo. .Morile se je hladnokrvno predal sam orožnikom, češ, da mu ne morejo nič, Jter je storil veliko uslugo rad i kal ski stranki, ko je umoril dva njena največja nasprotnika. Orožniki so morilca zaprli in pride pued mo«starske sodnike. Zdi se, da se beograjska skupščinska mentalileta širi tudi že po deželi. Strašen umor ženske. 5. julija je postala v Mostarju žrtev morilca neka Marija Šnmič, žena delavca mostarske železniške postaje. Vest o strašnem umoru se je bliskovito razširila po mestu in jc pretresla vse meščane, ker je to že tretji umor v zadnjem času v Mostarju. Delavec Sumič ima hišico v mostar.ski okoliei blizu vojaškega vežbališča. Okoli polnoči so isoseje čuli obupen krik in stokanje iz Sumičeve hiše. Pohiteli so v hišo in našli na tleli delavčevo ženo z razparanim trebuhom, iz katerega s-o se že prikazala čreva. Pciklicali so takoj rešilni voz, je žensko odpeljal v bolnico. Zdravnik jo je operiral in nekaj ur po operaciji je umrla. Policija je zaslišala moža, ki je izpovedal, da je prišel domov okoli 10. ure Dopisi. 8 pota. V Glasu Naroda št. 163 sem poročal nekoliko iz Minnesote ter posegal s svojim dopisom, gori do skrajnega severa, le nekaj milj vatran od kanadske meje, to je Ely. Minn. je v severnem Illinorsu, pa ni nikjer v Wtseonsinu in je tudi nikdar ne bo. V okolici Springfielda raste .pšenica, krompir, zelje, koleraba, ječmen. proso. repa, zelje, tomatoes. Uspeva tudi vsakovrstno jsadje in trta. Precej mi je ugajala Vlak iz Dulutha pridrvi na Elv'ze,ulja °koIi Sh<>bo-v"an- P žive Prisili stavke ter proglašenje bankrota ameriške premogarske pa sta itjih nadalje, da so jima pia organizacije. -čevali velike svote pod grožnjo, TUTT - • ^ a ■ - ii i • j. • bodo izgubili pravico do zemlii John J. Lewis je spoznal, da je izgubil boj ter je iz-,~a Q biIa vedel konsekvenee. Sebe in svoje ljudi je izročil na mi- centrala v Novem Sadu, ki je od lost in nemilost podjetnikom. poslala v Sifbotico posebno pre- Marsikdo bo očital Lewisu in njegovim tovarišem, da ^kovalno komisijo. Zanimivo je. 'da so vse 'poslovne knjige po od-to izdali stvar delavcev. Toda tak očitek je smešen. (kritju sleparjev Nove žrtve Save. Rudolfu Kralju iz Jakuševea je javil neki kolesar, da leži ob obali Save pri Stari Lo.zi utopljenec. Rekel je še, da je on našel prvi utopljenca ter nrn talko pripada nagrada 2000 Din., ker je utopljenec najbrž bančni uradnik Ku-čera iz Remet incev. Nato se je kolesar odstranil in se ni več javil. Komisija je našla na označenem kraju truplo privezano na drevo. nenadoma tajin- Lewis skuša rešiti, kar se rešiti da. Pred seboj vidiTstveno izginile, preteči polom, ki postaja z vsakem dnem štrajka popolnejši in bolj preteč. Zato je pa skušal iz razvalin organizacije, ki je bila pred par leti še tako sijajna, rešiti že vsaj par okrajev. Illinois bo mogoče rešiti, ker je tam danes več kot sestdeset odstotkov organiziranih majnarjev. Po drugih okrajih so pa zavladala zmeda, ki bo olajšala podjetnikom ribarjenje v kalnem. Izgubili bodo pa premogarji in sicer na vsej črti. Meseca februarja so se zastopniki premolariev in ^fni-m TniF mi. A i- j i i , 7 . S L topljenec je imel črne plavalne premogovnih baronov sestali, da določijo mezdno lestve Maee in je kakDi 25 do 28 let star. co. Po dolgotrajnem prerekanju so se sporazumeli. Te dni no javili zagrebški policiji, Obnovljen je bil sporazum, ki je bil uveljavljen leta da ^ava na obalo nekega 3922 po š<>st mesecev trajajočem štrajku. utopljenca, ki leži sedaj blizu Tr- i« • j , ~ , . . »ja I>od prevoznim brocmočnik Velja Trifkovič, ki se je kopal pred kratkim na Savi in je utonil. Utonil je v Savi tudi Ivan Ka- prepozno. Potegnili so ga že mrtvega iz vode PuniŠa Bačič je dobil naslednika. Iz Mostarja -poročajo, da je bil premogovniki v Pennsylvaniji napovedali odprt boj Jack-'?^11^111 izvl-šeu Prašen zločin. .t, . , — .... v tem kraiu ie živel neki Avit« tem kraju je živel neki Ante Ore, ki si je domišljeval, da mu ndiče ne more do živega, ker je radikal. Počenjal je razne neum- onvillskemu dogovoru. Premogarji so deloma zaštrajka-li, deloma jih pa družba postavila na cesto. Lewis pa še v*dno ni verjel v resnosti situacije. Prepričan je bil namreč, da mu bodo njegovi republikanski nost[ in nadle^ovai «o«ede. Bil je • • A ... . . , . , v.,. ^ 11 udi sprt s svojim sorodnikom prijatelji v Washingtonu priskočili na pomoč. No, m©. Markom Orečem in njegovim si- Žak se je seveda zmotil. nom Ivanom. Oba je Ante vedno Posrečilo se mu je sicer doseči, da je bil imenovan se- izzviTal» j^ le mogel. Sorodni-natni odbor ki je preiskal razmere po okrajih mehkeea'ka?a se gapa vedoC'dA ^ r» i .. A1. . w itt- . .. . !Je hudobne narave in nagle jeze. premoga Pennsylvania, Ohio m West Virginije. To je Pred par dnevi se je Ante sPri z bilo pa VSe ill pri tem je ostalo. I Ivanom in Martkom. Oba sta popu- Iz Wilkesbarre poročajo, da je odstopil Rinaldo Cap- stiIa in se »apotiki na polje po s»- pellini, predsednik okraja štv. 1. Zakaj je odstopil se Ko ^^ hudega T . . . . , _ tec seno, je nenadoma počila puška ee ne ve. Lewisov stroj, v katerem je igral Cappellini bi Marko se je zghidfl težko ra- yaŽBO vlogo, se je pričel rušiti. -njen na tla. Sin Ivan, ki je grabil Ameriški premogarji morajo sedaj trpeti, ker so i->v ibl«ini. je pribite! očeta na po- ineli v najvišjih uradih nezmožne, konservativne in mo-J"^ ^^ ^mmšmmm^^__,_t: "".......**" ' - -■'Ci J P- in .je bila utrujena. Tudi on je legel v posteljo in zaspal. Nenadoma se je prebudil in v polsnu zagledal dve ženski, ki sta stopili v sobo njegove žene. Takoj nato je čul strahovit krik na pomoč : -Toj. razparala me bo! ^lož je skočil v sobu in na pragu naletel na dve ženski. Ena je dvignila krvav nož in delavca ranila v roko. Xato sta ženi pobegnili na dvorišče. Policija je že morilki na sledu. Aretirala je nekaj oseb. ki so bile udeležene pri umoru. Imen pa v interesu nadajne preiskave policija noče Objaviti. Blaznež prevar 11 pametnega. 6. julija je prišel k lastniku av-t o taksija v Zagrebu Ivanu Ražka-ju neki mladenič in ga prosil, naj ga odpelje v Ogulin. Mladenič se je predstavil šoferju kot bolničar umobolnice v Stenjavcu. Rekel je. da mora po nalogu ravnatelja v Ogulin 'po nekega bolnika, ki je pobegnil iz umobolnice Raškaj je pristal na mladcničevo ponudbo in ga odpeljal v Ogulin. Po prihodu v Ogulin je bolničar šel naravnost v t a mošnjo bolnico ter se kmalu vrnil, češ. da bolnika ni v bolnica in da mor na pošti govoriti z upraviteljem Stenjevca. Ko se je bolničar vrnil iz telefonske celice, je dejal šoferju, da nm je upravitelj telefoniral, da je bolnik ]>o-begnil v Ljubljano in mora zato takoj odpotovati tja. Šofer je pristal tudi na to vožnjo. V Karlovem sta se pa morala ustaviti, ker ne je motor pokvaril. Ko je šofer popravlja! avto. mu je mladenič potegnil ire opaženo listnico s 400 Din. in šofersko izkaznico iz žepa ter pobegnil. Šofer je prijavil tatvino |>olieiji in popisal tatu. Ugotovili da je slaboumnež. ki je pobegnil iz Stenjevca. Policija ga sedaj išče. k i; Cehom bli'zu Elvja. Ko je bil na Ely ]M>k. Buli, so kaj pogosto prihajali k njemu In-dijanei. Toda časi so izpreminja-j<». Stari Indijanci umirajo, mladi se pa podajajo iz gozdov v mesta. V sosednjem mestu Tower je bila indijanska šola, Jvj !)Ila 'eta od strele, ko je igrala golf v Oak parku County klubu. Hermani! Streub:il taiko močan, da niso mo^rli kanali mesta požirati vode. vsled česar so se stvorili ribniki na cestni^ Zgodba o rojaku, ki ni mogel govoriti. Agifirajte za "Glas Naroda", največji slovenski dnevnik v Ameriki. Matija Pogorele. Iz Wisconsina. Po nekaterih delih te države je s-laba zemlja, večjidel kamenje in komarji. Ce pa kdo želi več pojas nila. se laliko nanne obme. Fred nik mi bo gotovo odstopil prostora, da bom lahko vsakemu pojasnil. Farmerji krog AV ill ar d, Wis., se bavijo večinoma z živinorejo. Poljskii pridelki ese ne obnesejo posebno. Ko sem zapustil Wisconsin, je bila koruza štiri do šest inčev visoka. Ječmena pa sploh nisem videl nikjer. Ko sem pa prišel v me-set o Troy, to je približno 78 milj zapadno od Milhvaukee. sem pa videl koruzo štiri čevlje visoko ter tudi žito, oves in ječmen vse ]K>že-to. V Rockford in dalje proti La Salle. III., so pa že oves mlatili ter krompir kopali. Take zemlje kot TRINERIEV0 GRENKO VINO odpravi in obvaruje preti želodčnimi nerel»er tek' do j^Ii ter nrejuje t;»s sistem. "Delano. Calif.. junija. Zelo sem zadovoljna z njejlovim učinkom, ter jra pri-}v>roeam mojim prijateljicam. Christina P. Montano." Pri vseh lekarnarjih. — (Adv.) PozbT otatelp. Opozorite trgovce in obrtniki, pri katerih kupujete ali naročate In ste z njih postrežbo zadovoljni, eta oglaSu jejo v liku •4G!aa Na^ roda". S tem ^ -Gl^lhja^.- NAZNANILO IN ZAHVALA. S tužnim srcem naznanjam sorodnikom, prijateljem in znancem žalostno vest, da mi je neizprosna smirtli ugrabila IjnbLjeno aoprogt) MARIJO POGAČNIK, ki je umrla dne 14. julija 1928, po dvatedenski bolezni. Xa tem mestu se zahvaljujem vsem, iki so bili ranjki v času bolezni v tolažbo in pomoč. Izrekam lepo hvalo vsem. ki so jo prišli obiskat v bolezni in na mrtvaškem odru. rn vsem onim, ki so nam stali na strani v tej žalostni uri. Posebno hvalo izrekam društvu "Zarja". Mr. m Mrs. Ixmis Duller, Mr. in Mrs. Frank Prozen. Mr. in Mrs. Rudolph Sedlar, Mr. in Mrs. Frank Erzen, Mrs. Miroslavich. Mr. m Mrs. Habiijan, Mr. in Mrs. R. Pot usek, Mrs. Pink. Mr. in Mrs. August Kozina, Mr. Anto-n Ltuzina, Mr. Lawrenee Veber, Mr. in Mrs. Anton Kozenina, Mr. John Pich-man in Mr. Dauis Hafnar. Društvenim uradnicam in članicam in elanom se prav lepo zahvaljujem za udeležbo pri pogrebu in za ganljive besede pri krsti ranjke. Se enkrat hvala vsem. Ako sem katero ime izpustil, mu izrekam ravno tako zahvalo in prosim, da mi oprosti. Tebi ,p>a, predrag-a soproga, naj bo lahka ameriška zemlja! Žalujoči ostali: FraalE Pbjpebik, soprog in sin. Chffcago, ni. KNJIGE VODNIKOVE DRUŽBE v LJUBLJANI za leto 1927 so sledeče: VODNIKOVA PRATI&A mm leto 1928; HlfiA V STRUGI, poveri; VLADKA IN MITE A, opfol; VODNIKI IN PREROKI, (zgodovinska razprava). Člani so jih že prejeli. V ZALOGI IMAMO SE NEKAJ IZVODOV CENA VSEM ŠTIRIM $1.50 _ Kdor hoče postati član te družbe za leto 1929 naj pošle naročnino že zdaj. Članaranina za člani je samo $1.00 na leto iflarotila pošljite na: — "Glas Naroda" Vi Cortlandt Street. New York ANGLEŠKO SLOVENSKO BERILO English-Slovene Reader SestavD Dr. F. J. KERN Cena s poštnino SAMO $3. Knjiga vsebuje nauke o izgovarja vi angleških besed; vaje za učence angleščine; berila i d članke s slikami ter kratek angleško slovenski in slovensko angleški besednjak (4000 besed) Naročila pošljite na t 'GLAS NABODA" 82 Cortbndt Si Hew Tork To so je zares zgodilo. Ne samo enkrat, pač pa večkrat, ne samo v enem, pač pa v več slučajih. Bilo je takole: Rojak je st*d< I pri mizi. Mimo sedel, tako mirno kot Ie more ^Kt -an človek. l?'>k»* so se mu narahlo tresle. Rad bi govoril, oh. kako rad bi govoril. Pa ni mo^el in ni mogel. x Večkrat je o-rprl usta. Oslinil ustnice. hotel povedati, kar mu je bilo na sreu. pač nič in nič. A' jj-rlii jra je tlnšilo. preko ustnic pa ti i mafrel spraviti niti {K>1-sltšnejra inrmranja. Strašno mu je bilo pri duši. Xaj-rajši bi v »t a I in oiKst*! majrari na konee >veta. samo da bi lahko zatuli; — pa ni niojre! in ni smel. N" : mu j«' šumelo, j>o nogah iti j>«. hrbtu ><> nm jroma/.t*Ia mrav-'Ljint-!. la-jt* - • inu stopali kvišku — či' ni bil plešast — seveda — v pršili ya je tiščalo. \ edel je, da mara i/ njega bruh- • niti bt sfda. ena. dve besedi, tisoč, milijon besed — da mora izbruhnili u jeva z elem>Mita.n»o silo da se bo ve blok stresel, toda nič in tiič — ni mO'gel in ni mogel. Odkod ta nenadna onemelo«! ? Saj je zjutraj še pov.sem lahko govoril. Lepo se je zjutraj poslovil od svoje žene. poljubil jo je prvič po desetih letih, ker prvič po desetih letih ni imela pripravljenega drobiža in mu je dala desetak za ear-fare. še prav dobro se spominja, kako jo je poljubil in ji rekel: — Z Bogom. draga moja! In potem je na komarju z razločnim glasom kupil cigarete. Ker je bilo še.malo prezgodaj za šop in ker v šopu sploh ni bilo dela. je obiskal svojega prijatelja, ki je bil baš s kuho zaposlen. Tedaj je še lahko govoril. In kako je govoril! Krn govorili, da se je hiša tresla. Peli so. šalili ?yo se, zabavljali in se navduševali a prepovedano pijačo in z a izgubljeno mladost. In ves božji dan. ves fantovski večer ni rzgubrl n rt i za trenutek daru svojega mogočnega govora. Pa ne, da bi samo govori! — cdo drl se je na vse pretege. Sedaj pa kar naenkrat — nič in nič. Ni mu šla in mu ni šla beseda preko ust-nie. Čutil je, da nm postaja slabo, da se mu megfci pred očmi. Toda nekaj mu je reklo, da mora govoriti. Da mora popraviti krivico, če jo je komu storil, kriviec -si pa ni dal dolati za nič na svetu. Prijel je za mizo z obema rokama, nebr-oj misli mu je brodilo po glavi, jezik njegov pa ni mogel udejstviti nobene besede. Zbral je skupaj vso svojo mogočno voljo, da bi spregovoril, toda gle.j ga zlodja. niti odkašljati se ni mogel. Začel se je pK>titi. Potne srage so mu stopile na čelo, f>oLzele po licih in mu curkoma tekle od brade. Krč ga je grabil v prsih in čeljustih. grlo brez sline, v ustih je čutni na mestu jezika velikega pocu-kranega polža. Niti premaknil se mu n-i jezik, ki je bil vendar ves dan tako gibčen in zgovoren. P^ je bilo, križ božji, da rojak govoriti ni mogel f T, kaj je bilo? Nič posebnega. Ob dveh zjutraj je prišel domov. k mizi je sedel ter hotel nekaj povedarti. Pa se je postavila ob dveh zjutraj ž ona pred en j in je ob sedmih zjutraj «e vedno govorila ... ■šm*- DAN CARLOS JE BIL 2L JUL. 1928 _____ " ALBERT JE AS: Germain«* je .sprejela obiskovalca v hladni dvorani, jra objela in ffa takoj peljala v mali salon, ki Ka je .ščitila mreža pred muhami. — Tvojo brzojavko si1 m prejel v trenutku, ko sem zapuščal tovarno, je pričel liUeien in nadaljeval: — Navil .sem motor ter >e odpeljal. Kaj .se zgodilo Zakaj si me poklicala?.... Kj<* je tvoj mož? — Davi je odfMttoval za tri dni, j" odgovorila (.iermaine ter pristavila : — Tri dni!.... Taki trije dnevi HO dolgi! — V treh dneh bova že zelo daleč, je obljubil Lueien. Napravil je par korakov po malem salonu ter > • obrnil k (Jermai-ni: — Torej nikakegn obžalovanja? — Kaj*naj obžalujemTi ves, kakšno j,« bilo moje življenje, preden sva S'- seznanila.... Brutalen mož, bre/. otroka, žalosten dom.... X. ti enega prijetnega .spomina, ki bi ga mogla vzeti s .seboj.... — 1'bogi moj otrok, je rekel Lu-cien in pritisnil njen žalosten o-braz na svoja usta. -Nato je lahno odrinil svojo ljubljenko ter pričel h i t ro: — Poslušaj ! — Kaj pa ! — Slišim korake v dvorani! Z odprtimi usti in prestrašena Kta oba napeto poslušala. Rdečica je pokrila njena lica. Bilo je brez-dvoinno, da ji* nekdo previdno sto pal po parketu v dvorani.- — Skočil bom skozi okno, je predlagal Lueien. — Ni časa za odstranitev mrc-Ž". V tem trenutek je stopil njen mož v salon. Takoj so se vjeli pogledi obeh mož. Vzravnana, z zapičenimi pogledi, sta opazovala eden drugega. Je bil nervozen in slab: Nuga-Tone ga je popravil. Tu j.- Izr« ilno poročilo bol. hnlm ljudem: '".lax visoko priporočam Xuga-Tono k«t J'liliad.-lpliia, J*a. -J.-z s »'m ».il v z.-Io Hlahpni n.rvozn.-m stanju in «*na steklenica Nuga-Tone ml J.> veliko poniapa-la. To j* izvrstno spričevalo za .Nuga-Tone," Niiga-Tone je dal zdravje, moč in za-dovotjmiMt že nad miljone ljudem, ki so bili slabotni, bolni, so zgubili Svljc-n-»k'i moč aH ki so trpeli vuled splofine o-■labelosti NI ču bilo boljšega zdravilu M Sguho Slasti do jedi z.i mehurne b'.Uzne, zKubo teže in moči, slabo spanje. ostiabelofi miSie, bolečine v hrbtu In enake nwrednosti Kupite pra Steklenim pil iHi.skUsite. Vi lahko kupite N"u-ga Tone pri vsak. m trpoveu z zdravili In «ko vaS trgovec Utega nima. recite, naj vam «a naroČi od založnika z auruvili »a debelo. —Adv't. NOVI ZDRAVNIK — Ta človek jo je torej mučil sedem Jet, si je mislil Lueien.... Spoznal bi *ra med tisočerimi.... Te preveč svetle oči v strašnem obrazu.... Brez srca.... Pege, kakor pri bolnikih na jetiki.... 1'boga, koliko je morala prestati pri tem brutalnem čMeku.... In v isti minuti si je mislil, (Jermainin mož: — Čeprav s-m tako bolan, vendar sem močnejši!.... Moj samokres je nabit v žepu.... Samo j»otegnem pra.... Zadostuje, da povem sodnikom. da sem iefra moža iznenadil v moji hiši in bom imel m,"' . (Jermaiiie ,naslonjena s hrbtom na okno, je pazila na vsak gib svojega moža. Slutila je v žepu skrito pre*njo in je razumela, da mora razjasniti položaj. Nenadno je zavzemal njen glas v težki tišini. Pogumno se je nasmehnila : — Kako da si se že vrnil, Jerome.' Saj sj vendar hotel odpotovati za tri dni? Xe da bi čakala na odgovor .svojega moža, je nadaljevala: — Ta gospod je naš novi zdravnik. — Kaj.' Kaj praviš? je zaklical prevarani mož. — Pravim, tla je ta gospod naš novi zdravnik, je ponovila Ger-maiue z največjo hladnokrvnostjo in dostavila: — Doktor Iiernaud mu je odstopil .svojo klij'-ntelo.... Gospod je napravil svoj nastopni obisk. — Z avtom .' je vprašal Jerome. — Zakaj ne.' je rekel Lueien in sedel v naslonjač, ki mu ga je določila (Jermaine. Zvijača mlade gospe ga je sprva presenetila, toda kmalu se je zavedel ter je igral svojo ulogo v Germaininera smislu. Jerome se ni dal premotiti. Kazal se je. kakor da bi bil spriprav-Ijen spodakniti se ob nogo, ki sta mu jo pripravila oba krivca, toda svojo desnico s kazalcem fia petelinu je obdržal v žepu. S skrajnim naporom svojih živ-eev se je trudila mlada gospa, da bi v nadaljevanju svojega pogovora z Lueien oni ne izdala mučnega položaja. Lueien je porabil že vse strokovne izraze, govoril je o svojih študijah na univerzi v Mont-pelieru, navajal imena in datume. Gez par minut je vstal. — Ze ? je vprašal mož. — Želim napraviti pred nočjo ■še par obiskov, je odgovoril laži-zd ravni k. Vsi trije so šli proti vratim. ki ZAKAJ SO NAŠE POŠILJATVE NAJCENEJŠE IN NAJHITREJŠE? KER JE NAŠ PROMET NAJVEČJI IN KER SO NASE ZVEZE V STAREM KRAJU NAJBOLJE VPELJANE! Udobnosti, ki izvirajo iz poslovanja v velikem obratu, pridejo našim strankam v korist. Naši stroški *a posamezna nakazila so manjši, vsled cesar so rene pri nas nižje kol pri agentu ali zavodu, ki mora poslati Vašo nakaznico v izvršeni« v New York. Hitrost našega poslovanja je nedosegljiva, rad! našega velikega prometa lahko vzdržujemo tako obširne zveze, da se posveča našim naiogom največjo pozornost. Naše denarne nakaznice odpošljemo z vsakim brzoparni-kom, ki odpluje iz New Yorka — toraj bres zamude in Ha* daljnega posredovanja. Naše cene so objavljene dnevno v listu "Glas Naroda**. Za zneske nad JIM.— računamo primerno nižjo ceno, katero Vam radevolje sporočimo pred no nam pošljete nalog. Mi imamo največ poslov s strankami izven New Yorka, kar dokazuje, da se lahko okoristi z našim poslovanjem vsak, P« najsibo še tako daleč proč od poslovnega središča Amerike. Pošljite toraj Vašo prihodnjo denarno pošiljate? nam r Izvršitev. SAKSER STATE BANK 82 CORTLANDT STREET, HEW YORK ■.....■ f j ili je od'prla mlada gospa s tresočo roko. — Grem naprej, da vam pokažem pot. je rekla Germaine. V predsobi .so bile skrite ozke stopnice, ki so vodile v klet. Slučajno so bila vrat i ca, ki so sicer zakrivala stopnice, odprta. Germaine je v svoji zmedenosti spregledala zevajočo odprtino. — Pozor! je zaklieal Lueien. Mlada pfospa je stopila v odprtino in izginila v navpični kletki. Njen mož ni ganil niti z mezncem, da bi jo rešil. Podzemni odmev je podaljšal ropot padca. Tresoč glas je klical: — Pomoč! Pomoč! — Pomagajte mi! je rekel Lueien Jeromu. Oba sta spustila v temo. Ko sta s" zopet prikazala, je nosil Lueien Germaino na svojih rokali kakor otroka. Kanjenka je tiho vzdihovala. V njenih svetlih očeh ni bila samo bolečina, ampak tudi prestrašenost. Oba sta jo skušala pripraviti do hoje. To:la pri prvem koraku je po.I t-žo telesa odpovedala leva noga. Odnesla sta jo v salon, kjer sta položila mlado gospo na divan. — Naprej! je zapovedal s surovim glasom Germainin mož. — Kaj hočete s leni reči? — Vi ste vendar novi zdravnik, ali ne ? — Da. je odgovoril Lueien. — Torej, povežite nogo! Mož je potegnil iz žepa samokres in pomeril na svojega nasprotnika. — Toda.... -— Nič toda.... naprej, ali pa u-strelim.... Mož sam je potegnil nogavico raz njeno nogo, ki je bila otečena. — Hitite! Pod pretnjo s samokresom je položil Lueien svoje neizkušene ro. ke na njeno ranjeno in zateklo koleno. Pri tem dotiku je Germaine otI velike bolečine glasno zakričala. — Kot zdravnik pač nimate lahke roke. je rekel mož. Z jeznim po-gledom je zasledoval delo nespretnih prstov na mučenem mesu svoje žene. OGLAS. Pozor, Slovenci in Hrvatje, pozor! Oni, ki se želite naseliti na farme ali na takorekoč m.iii dom v vasi, sedaj je čas, da si ogledate in vidite na svoje lastne oči kaj bodete kupili, ker v zimskem času je težko določiti, kakšna je zemlja in drugo, ko je vse s snegom pokrito. Pridite in si oglejte svet, sedaj imam jaz nad 100 različnih farm na prodaj, z živino, orodjem in tudi brez tega, farmo od enega akra do 250 akrov in ob enem dobite, ves pridelek, kar ga bode letos na t.i zemlji. Cene so zelo nizke, posebno za prazne farme. Ne čakajte več tam, kjer ni dela ne .rnha za preživljenje, pridite sem n bodite sam svoj gospodar, ena-■o kot je veliko drugih v ti okolici. ki so kupili farme že več let '.azaj in zelo le-po napredujejo. Pišite po cenik, katerega vam pošljem brezplačno takoj. Edini slovenski prodajalec zemljišč in farm v ti okolici. — Anton Paulin, East Worcester, N. Y. (Ad.) UMORJEN? Na Španskem se je razvila originalna polemika. Več profesorjev in učenjakov se prepira, da li je bil španski prestolonaslednik Don Carlos, .sin Filipa II. umorjen, ali je umrl naravne smrti. Hipotezo, da je bil Don Carlos zastrupljen, zagovarja več učenjakov in profesorjev, ta trditev je pa naletela na odločen odpor drugih znanstvenikov, zgodovinarjev in učenjakov. Da >e spor reši, je predlagal član madridske akademije znanosti, naj Don Carlosove zemske ostanke izkopljejo in ugotove, da-li je bil prestolonaslednik zastrupljen z arzen i kom. In tako bodo — če bo namreč vlada privolila — kosti pokojnega prestolonaslednika, ki je pokopan že 400 let, odkopali. Res brihtni in občudovanja vredni so ti profesorji. Pokojni Don Carlos je bil rojen v juliju 1. 1 o45 in je umrl I. 1568. Ce takrat njegovega trupla niso balzamirali. pač ne bodo našli drugega, nego prah in kvečjem še nekaj ko>ti O ]K>kojnem Don Carlosu je znano, da je bil šibek mladenič. Že v rani mladosti mu je umrla mati. nato ga je pa vzgajala očetova sestra. Otrok je bil že v mladosti nekoliko slaboumen, kasneje se je pa rad udajal pijači. Vino, zabava in ženske, to je bil njegov največji užitek. Njegov oče je kmalu uvidel, da iz fanta ne bo prida in da napravi njegovemu početju ko-nee. ga je dal nekega dne zapreti in zastražili. In Don Carlos je kmalu nato španski vladi napravil veliko uslugo. Umrl je kar na lepem in s tem rešil državo velikih skrbi. Kmalu po smrti je postal Don Carlos legendaren. O njegovem življenju in nagli smrti so se pri-čele širiti različne vesti in pesnik Sa int Real je razširil legeno. da je prestolonaslednik ljubil svojo mačeho in da ga je dal Filip II. umo riti. To snov je porahil tudi sloviti nemški pesnik Fried rich Schiller za svojo dramo. Ce je nesrečni Don Carlos res ljubil svojo mačeho, se na kosteh pač ne bo dalo ugotoviti. In tudi če bo tudi ekshumacija trupla pokazala. da je bil Don Carlos za strupi jen, Španija s tem ne bo rešena. Spance same prav malo zanima, kaj so počenjali njihovi vladarji pred stoletji in čeprav učenjaki ugotove, da je bil prestolonaslednik umorjen, Filip IT. v njhovih očeh ne bo pridobil, niti izgubil na svojem ugledu. nov bodo prispevale organizacije odnosno poedinci, 450 milijonov bi pa dale občine in okraji v obliki posojila. Absolutno^ pravico do državne podpore za zidanje stanovanjskih hiš bodo imeli vsi invali-i di, čijili invalidnost znaša najmanj t (>% in vsaka rodbina, ki ima najmanj tri otroke izpod 16 let. Čim več ima rodbina otrok odnosno čim manj je kdo .sposoben za delo, temi večjo državno podporo dobi. Drža-} va bo krila del stroškov za zidanje! stanovanjskih hiš tudi z nemškimi j reparacijami v blagu. ADVERTISE in GLA8 NARODA PRAV VSAKDO — kdor kaj išče; kdoi kaj ponuja; kdor kaj kupuje; kdor kaj prodaja; prav vsakdo priznava, da imajo čudovit uspeli — MALI OGLASI v "Glas NaroSia' GRADBENA AKCIJA V FRANCIJI V Franciji se pripravlja široko-potezna gradbena akcija, ki bo temeljito odpravila stanovanjsko krizo. Francoski parlamenta mora še pred počitnicami omogočiti vladi drugo veliko akcijo na socijalnem polju, ki je namenjena izključno odpravi stanovanjske krize. Prihodnji ponedeljek predloži minister javnih del in narodnega zdravja Loucheur, parlamentu osnutek zakona o zidanju cenenih stanovanj in enodružinskih hiš. Zakon bo nedvomno sprejet in s tem bo stanovanjska kriza v Franciji de-finitivno odpravljena. Osnutei predvideva zgraditev 200,000 cenenih stanovanj in gradbeni načrt je proračunan na pet let. Minister računa, da bo stala vsaka stanovanjska hiša povprečno 35.000 frankov. To pomeni, da bo treba vsako leto izdati okoli 1,400,000.000 ali 7 milijard v petih letih. Država je pripravljena dati vsako leto 150 milijonov franeov podpore. V proračunu za 1. 1928 je bilo določenih v ta namen 48,200.000 frankov. Doslej je dajala država podpore raznim stavbnim družbam in privatnikom ki so zidali stanovanjske hiše. V bodoče bo razpolagalo z državno subvencijo ministrstvo javnih del odnosno narodnega zdravja. Depozitna blagajna bo dala državi v prihodnjem letu na razpolago 700 milijonov, 100 milijo- 7 LETNA DEKLICA SKOČILA V VODO V VratLslavi na Nemškem so za-j beležili te dni v analih tamošnjej kronike edinstven primer, da si je! končala življenje neka Tletna de-! klica. Gre za učenko Eriko Win-J kelmann, ki je skočila v kanal reke Odf*r in utonila. Otrok je bil skoraj popolnoma zapuseen in pre-1 piiščen tujim ljudem na milost in; nemilost. Njen oče se zanjo ni do-j sti brigal, in če je dekletce, ki sel je zelo rado potepalo in klatilo poj mestu, le prignal domov, potem! Eriko drugi d;in običajno ni videl več. V šolo je deklica hodila s neredno in je bila zato opetovanoj opominjana. Včasi je Erika po več dni blodila brez cilja po mestu, in policija jo je često prijela in izročila očetll. Te dni je deklica zopet zamudila šolo. Našel jo je stražnik in jo od vedel na stražnico. Tam j<* deklica izjavila, da si bo končala življenje. Nato .je prišel njen oče in jo vzel domov. Drugi dan pa je' Erika zopet pobegnila in kasneje so jo potegnili iz vode. WW l C Al's 1 1 f - s M1 Nočno Oslabelost Mehuija aH Bolezni L«dic pri itarih Hitro rmmof s pristnim Santal Midy Uspešno- Neškodljivo. Pozor, rojaki! Iz naslova na listu, katerega prejemate, je raxvidino, kdaj Vam je naročnin pošla. Ne čakajte toraj, da se Vas opominja, temveč obnovite naročnino ali direktno, ali j/a pri enem sledečih naiih zastopnikov: CALIFORNIA Fontans, A. Hochevar. San Francisco. Jacob Laoslii. COLORADO Denver, J. Schntte. Pueblo, Peter Collg, šob d Germ. Fr. Janesh, A. Saftifi. Salida, Louis Costello. Walsenbarg, M. J. Biyat INDIANA Indianapolis, Louis Banlčb ILLINOIS Aurora, J. VorDleb Chicago: Joseph Fll«h J. BevClfi, Mrs. F. Laurlcb. Cicero, J. Fabian. Do Pue, Andrew Spillar Joliet, A. Anzelc, Mary Bamblch. f. Zaletel, John Kren, Joseph Hrorat L» Salle. J. Spelich. Maseontah, Frank Angutb North Chicago. Anton K obal Springfield, Matija Barborlch. Summit, J. Horvath. Waukegau, Frank PetkorSe* KANSAS Glrard, Agnes Motel* Kansas City, Frank Sags* Pittsburg. John Report. MARYLAND Steyer, J. Cerne. Kitzmiller, Fr. VodoDiTsa. MICHIGAN Calumet. M. F. Kobe. Detroit J. Barlcb. Ant. Jasetfch. MINNESOTA Chisholm, Frank GouSe, A Panlac, Frank Pneeli. Dj, Jos. J. Peahel. Tt. Sekula Eveieth, Louis GouSo Gilbert. Louis Vf—cL Ribbing. John P©rte. Virginia. Frank Hrvatteb MISSOURI St Loots, A. Nahrani. MONTANA Klein, John R. Rom. Washoe. L Champa. NEBRASKA Omaha. P. Broderfek. NEW YORK Gowandn, Karl Starnfet a. Utile Falls, Frank Ms OHIO BmsbemUm. John Balaat, Joe Hiti, Ocrelaoa. Anton Bofcek. Charles Karttnger, Louis Anton 8taa- eteh. Math. Stepalk. NOVE SLOVENSKE PLOŠČE COLUMBIA NOVE PLOŠČE 10 inches po 75c. . j i CLAM KVARTETA "JADRAV s »premlevanjem orkestra. 25084F (Nočni Čuvaj (Pevec na Noto MARY IDOVICH in JOSEPHINE LAUSCHE Skladba. I>r. \Vm. J. Lausche. 25085F (Cingel — Congel, Duet t' (So Ptičice Zerane, Duet ANTON SHUBEL, Bariton s spremljevanjein orkestra. 25086F (Še Kikeljco Prodala Bom (Gor Čez Jezero 25082F 10 inch 75c. ANTON SHCBEL. Bariton (Bod' MoJa. Bod' MoJa (Nebeška Ženitev MARY i;DOVI( H in JOSEPHINE LALSCIIE 25083F (Sladki Spomini (Čez Savco v Vas Hodii , VOJAŠKA GODBA "KRIG" 25077F (Štajerski Lendler (Dolenjska Polka HOYER BRATA 25078F (Neverna Ančka, Valček (Dunaj Ostane Dunaj, Koračnica Ga. A. ŠVIGEL in NJEN KVARTET 25004F (Kukavice (Upanje :r 25006F 25007F 25011F SLMONČIČ BRATER (St. Ciarski Valček (Newburgh March (Ainc Polka (Štajeriš (Spic Polka (Pokšotiš ŠTRUKELJ TRIO 25080F (Ober Štajeriš n (Slovenski Poskočni Čotii * 25081F (Nemški Valček (Cerniška Polka J. LAUSCHE in M. VDOV Kil, Duel 25079F (Danici (Domače pesmi 25075F (V slovo (Slovenske pesmi 25076F (En let in pol (Ljubea moja HOVER TRIO s Petjem 25070F (Al' Me Boš Kaj Rada Imela (Odpri Mi Dekle Kamrico MOŠKI KVARTET "JADRAN" 25067F (Na planine fF«ntJe se zbirajo HOVER TRIO 25065F (Samo še enkrat. Valček (Ven pa not, Folka 25062F (Poster Tanc (Ribenška Polka 25A74F (Sokolska Koračnic« (Kde Je moja Ljubica, Valček COLUMBIA ORKESTER 25068F (Dve Crnl OČI (Carlotta Valček l 12070F V finskih dolinah, Sot« ^ Nj» krovu ladije, Valček Jahrlov Novitetni Kvintet 12069F Lastovk valček Usmili se me, Valček Ruski Noritetnl Orkestel 1*072F Spomladni Valček Sladke vljolčice. Valček Ruski Novltelni Orkester 25u71F ftebrlska koračnica Regiment po cesti gre (s petjem) n^jer Trlo 25043F Polka Slaparjev Ti si moja. Valček Hoyer Trio 25059F Jalta na St. Ciairu, Polka Cievelandski valček Hoyer Trlo 12 inrh $1.25 ČLANI JADRANSKEGA KVARTET\ s spremljevanjem Orkestra. 68005F I Kmečka Svatba. Del 1 ? Kmečka Svatba, Del 2 VSAKI rOŠILJATVI PRILOŽIMO 300 IGEL BREZPLAČNO — Manj kot šest plošč se ne pošlje. — SL0VENIC PUBLISHING CO. 82 Cortlandt Street New York, N. Y. I j- J »Ji Euclid, F. Bajt Glrad. Anton Nagode. Lorain, Louts Balant in J. Kumfc. Nileo. Frank Kogovfiek. Warren, Mra. F. Raebar. Voungstown, Anton Kikelj. OREGON Oregon City, 7. Koblar. PENNSYLVANIA Ambridge. Frank JakSe. Bessemer, Louis Hribar. Rraddoek. J. A. Germ. Brou^hton, Anton Iptvec. Claridre, Fr. Tushar, A. Jertna. Conemangh. J. Brezovec. J. Pike, V. RoranSek. OnftM, Fr. Macbek. ViPMl. G. Previč. Loula SupanCU, A. SkerH Fareat City, Math. Sunln. Farrell. Jerry Okorr Imperial, VaL Petered. Orwngbarf, Frank Novak. Homer City in okoli««, Frank Fa-renchack. Mike Pauabek. John Polanc. Martin Ko. rooheta. Mn&m. Ant. TauMJ Anton Oaoinlk. Koprlvflek Moon Run, Fr. PodmllSek PltUbnrfh, Z. Jakshe, Ig. > Maglfter, Vine. Arh In U. Jakobicb, J. Gem, J. P ok a čar. Presto, J. Demshar. Reading, J. Pezdlrc. Steelton. A. Hren. Unity Sta. in okoUeo, J. 3kerU, Ft. 8cblfrer. Weat Newton, Joseph Jovan. Willock. J. PeterneL UTAH Helper, Fr. Kreta WISCONSIN BDlwaukee, Joseph Tratnik to J00, Koren. Racine in akoiieo, Frank Jelane Sheboygan, John Zorman. West A His. Frank Skok. WYOMING Rock Springs, Louis Taucb«c. DiamondviUe. A. Z. Arko. Vsak snatopnlk lsda potrdilo aa ero. to, katero Je prejeL Zastopnika rtilfe« kom toplo priporočamo Naročnina mm "Glas Narod*-Za eno leto «8.00; aa pol lata 18.00; aa Štiri mesce $2.00: aa Četrt lata ILffn Narotelna aa Rvropo je |r. m '"'};>-' ' m-: m—m m^NABODA^. TOL. 1*8 MONT ORIOL S O M A H. 1 Spisal Guy de Maupassant. — Za (J. N. priredil O. P. 21 (Nadaljevanje.) Ona pa si ni upala. Ni »e bala paca, pač njega in predvsem njegovih oči. i Zrl je nanjo 7, lačnim pogledom izstradane zveri, a strastjo, ki y postala divja in njegovi rOki, iztegnjeni proti njej, sta jo vlekli tako z*p©vech>valnot ! preko njenih lic. Nato se je znašla zopet na svojih nogah in za ne'kaj časa je bil njen strah končan, d očim je opazovala (ioiitrana, ki je plezal s svoje strani navzdol. Ker jo je napravila ta skušnja previdno, je pazila več dni na to, da ni ostala nikdar sama z Bretignv, ki se je očividuo potikal krog nje kot okbroža volk v storiji jagnje. Nato pa so nameravali vprizoriti dolg izlet. Nameravali so vzeti s seboj živila v šest sedežnem lamlaverju ter oditi s sestrama Oriol, ca zavžijejo kosilo na bregni majhnega jezera. To jezero je bilo pri Tozenat. Namen je bil vrniti se zvečer ob mesečini. V s led tega >0 odšli poj>oldne nekega zelo vročega dne in pekoče hoinee je razgrelo granitne stene gore na tak način^ da so žehtele i« o t tka meni peči. Voz je lezel počasi po griču navzgor, .kajti vlekli so ga "trije it trujeni konji. |M»krit i z znojem in |>enami. Voznik je dremal na svojem kozi ju in njegova glava je omahovola naprej in nazaj. Nešte vilni kuščarji so letal' jm> s'kalali ob strani ceste. Vroči zrak je bil poln revidnega in dušljivega močnega prahu. Včasih je postal nepremičen, gost, a nato je bil zopet predramljen ter je šel preko obrazov kot vroč dih plamena, v katere je plaval vonj gorke smole iz oddaljenih sinrečjih gozd o. Nikdo ni govoril v kočiji. Tri ženske v ozadju so zapirale svoje oči v sen«*i rožnatih solnčmkov. Markij in (Jonlran sta dremala, z robci preko obrazov. Paul pa je zrl na Krrstijano, ki, istotako zrla nanj iz|K>d svojih p»>vešenih trepalnic*. ' Voz, ki je dvigal obhtk belega prahu, >pa je lezel počasi navkreber. Ko so konečno dosegli vLsaoko ravnino, je sedel voznih naravnost pokonci in konji so se spustili v tra'b. Sli so skozi fi.no, valovito deželo, ikot bazen krvi. Naenkrat pa se je prikazala j>ohia luna nad bližnjim gričem, še vedno bleda na plamtečem nebu. Nato. polagoma, ko so se razširile sence preko zemlje, je stala luna, dkrogla in blesteča se, naravnost nad kraterjem, rti je bil prav tako okrogel kot hma sama. Izgledalo je kot da bo padla noter. Ko pa se je dvignila luna visoko na nebu, je izgledalo jeizero kot bazen srebra. Nad površino jezera, ki je bila nepremična celi dan, je človek lahko videl iti mimo stresljaje, včasih počasne, včasih pa hitre. Bilo je kot da prhutajo duhovi nad tiho vodo ter jo vznemirjajo s svojimi nevidnimi krili. Bila je velika riba. ki živi na dnu, sto let stari karp in požrešna ščuka, k je prišla na površje, da se igra v mesečini (Dalje prihodnjič.) ZANIMIVI in KORISTNI PODATKI FOftClON LANGUAGE INFORMATION IERVICI — JUGOSLAV BURKAM IZGUBA DRŽAVLJANSTVA VSLED PREDOLGEGA BIVANJA V INOZEMSTVU. Naturalizirani ameriški drža v-(dobrot vorno ali ljaui, ki odpotujejo v rojstni kraj " ali drugam v inozemstvo, bi mo-In nato ni mogla kočija voziti več naprej. VsJed tega so jo vsi rali prav odmjstva. takoj dajati stvari iz -košare ter pogri-|vzro'ke svojega dolgega bivanja v njati miwi nekoliko proč na trati. I inozemstvu. Dasi se to zahteva tu Paul je ostal, iztegnjen na travi, i>oleg Kristjane, ki je sanja- di od Amerikanca po rojstvu, ven-U celo podnevi. Nato pa .je zacepetal tako pritajeno, da ga je komaj darle omena pretresle .prav do g-lo- ameriško državljanstvo le tedaj, bin njenega area? Zakaj se je Čutila naenkrat ginjeno, kot ni bila ak° se je liaturaliziral v kaiki ino-že nikdar poprej? jze.mski deželi ali ako je v kaki o- Zrla je skozi drevesa na majhno kočieo nekoliko proč, — lov-(blik:i zaprisegel .zvestobo jnozem-eko ali ribiško koeico, tako nu«jhno, da ni mogla vsebovati več kot'ski državi ('kot vojak, državna u- versko organizacijo; e) ako v inozemski državi, kjer noga državljana, da se končno povrne v- - " '" ' & Ameriaka državljanka ne izgublja državljanstva v »led poroke z inozemcem. Ali ako stanuje čez 2 leti v inozemski državi, kateri je njen soprog »podvržen, ali če® pet left v drugi inozemski državi, te-da je podvržena istim določbam, kakor naturalizirani ameriški državljan. Ako noče izgubiti državljanstva vsled predolgega biAanja, hiora dokazati, da je ona sama (ne morda njen soprog) ostala, v ,ino-zenitftvu radi enega fzmed zgoraj navedenih razlogov oziroma da se takoj vrača v Združene države. Ako ameriški konzul odreče potni list in diplomatic no zaščito državljana, ki je predolgo ostal v ino zemstvu, to še ne pomen j a, da je t&k državljan: končno rzgubii ameriško državljanstvo. On se lahko obrne na pristojna sodišča. Zgodite se je večkrat, da se je človek, ki mu je (konzul odrekel potni list, pa se mu je vendarle posrečilo pri-ai v Zdržuene države, obrnil na so-disča. da razsodijo, ali je izgubil ameriško državljanstvo ali ne. Sploh, ako je na kak način nazaj prišel in tukaj stanoval ter izgubil držaljanske pravice in d »lž-nosti, mu ni navadno nikdo več postavljal v dvom njegovega drža vi jamstva. se ni rodil, izvršuje kak profe&ijo-nalui ali znanstveni poklic, ki se flttle, nas je zelo presenetilo, da se ne protivi ameriškim interesom in(je tik pred izkrcanjem pojavil za kateri poklie je bil vposobljen Nobile v sijajni uniformi polkov- v ameriških zavodih; nika italijanske armade. Vse to je vzbujalo dojem, da je nas hotel f) a'ko naturalizirani državljan , , . . . . + • • u- j-Ari-i-^ ^ kar od kraja potisniti v senco. V stanuje v Kanadi, Mehiki, Zapad- mi Indiji, Centralni Ameriki ali Panami in tam izvršuje učiteljski paklic, za katerega je bil izšolan v Združenih državah ali pa je tam v. službi .podjetja, ki stoji pod kon-j11^ k Vvfor trolo ameriškiii državljanov; g) ako je naturalizirani državljan izvršil končne priprave za ta-kagšnji povratek v Zdnižene države. Ta poslednja določba izvira iz dodatka k regulacijam, ki ga je State Departnvent nedavno odredil. Ta dodatek je jako važen. Od sedalj naprej bo zadostovalo, da KAJ JE AMUNDSEN DOŽIVEL ZNOBILOM? Veliki polarni raziskovalec in junak arktičnih dežel Roald A-mundsen je po svoji vožnji z ladjo "Norge" izdal^knjigo, v kateri opisuje spomine na ljudi in usode, s katerimi se jc srečal in delil ž njimi potrpljenje pr^d poletom, na poletu in po poletu čez severni tc-čaj. . .. Amundsen pravi: "Nobile - je prišel k meni. in. je zahteval absurdne stvari. Predlagal je, da morajo italijanski in norveški člani ekspedicije položiti prisego, da mu bodo na vsako povelje pokorni. .posvetovanji sem dobil vtis, da forsira Nobile ekspedicijo kot svoje podjetje, nisem pa dobil vtisa, da bi general počenjal iz lastnega nagiba, temveč se mi je videlo, da stoji za tem pritiskom njegova vlada. Dogovorili smo se z Nobilom, da pustimo doma vso obleko in da vzamemo s seboj samo eno odelo, ki ga bomo nosili od začetka do konca ekspedicije. Ko smo pa bili na ladji, ki nas je peljala v Se- Seattleu nas je sprejela velikanska množica z zastopniki mesta na čelu. Neka mala deklica je držala v naročju šopek rož iri je prišla ž ma je zmagala. To-je tudi povsem razumljivo, kajti koga je hotel o-trok obdarovati s cvetjem, ko smo stali mi poleg generala v umazanih delavskih oblekali. on pa je briljiral s srvojo sijajno uniformo? Takšna je zgodba o cvetlicah in uniformah. Vsa Xobilova slava je papirnata in papirnato je tudi njegovo radnik itd.). Stvar je pa drugačna, v kolikor eno sobo. t Paul je sledil njenim očem ter rekel: — Ali ste kdaj mislili, madama, kaj bi pomenjali dnevi, prežive- se **** natural iz ira nega državlja ti skupaj v taki koči za da bitja, ki blazno ljubata drug drugega ? na Pa državljanke, ki se je po-Sama bi biLa na svetu, popolnoma sama, obra.z v obraz! In če bi bilo ročila z inozemcem. Ako je tak dr-tako veselje mogoče, ali ne bi pustil človek vsako stvar ter ga nres- žavljan stanoval dve leti v državi, nieil? Sreča je tako redka, tako izbežna in tako kratkega žiivljenja. jkoder izvira, ali pa pet let v Ali človek res živi v vsakdanjom življenju? Kaj je bolj žalostnega d™«?* inozemski državi, tedaj se kot vstaiti brez vsakega upanja v sreu, opraviti mehamično iste nad-,doraneva< da Je prenehal biti ame-ležne naloge, jest i in piti zmerno ter jspati nato pokojno, kot žival! ri®ki 'drwrdjjm- Zakon pa mu nu-Ona je zrla še nadalje na majhno kowico dn njeno srce je naraš- ^ PrilboJ ovrže to domnevo, so čalo kot da se mora jokati, kajti naenkrat je uganila opojna veselja, sled«či: o katerih ni še nikdar .poprej sanjala. a) ako zaštopa ameriške trgov- MLslila je, zares, da bi brio sladko živeti skupaj v tem majhnem »ke interese; domu, skrrteen pod drevjem m zrowtm navzdol na to majhno jezerce,! b) ako živi v inozemstvu radi 4 _ A —_ OA..1___"______ ______•» » _ 1 ■ 1 • I Tr 1 w naturalizirani državljan, ki je pre- jnnaštvo. O tem pričajo poro-dolgo ostal v inozemstvu, dokaže ki 80 jih poslale v svet razne konzulu, da je vse potrebno ure-laSentureJ črpajo iz italijanskih dsrl za takojšnji povratek v Zdru-jvirov- Opisovale so Nobila kot du--žene države v svrho, da tam stalno ševno zmedenega človeka in težko stanuje. Tedaj dobi ameriški pas- ranjenega bolnika, ki ima zlom-port. ljeno nogo; bolnik pa je ozdravel, Državni department poudarja, so ga prepeljali na ladjo in da treba v vseh teh slučajih podati tudi njegovo duševno stanje se je dejanske dokatze; splošne trditve tako popravilo, da že lahko piše ne zadostujejo. Vedno pa se pola-'poročilo za ameriške agencije, ki ga velika važnost na namen dotič- plačujejo z dolarji. ta dragoceni kamen jezera, resnično .zrcalo ljubezni! Kako srečen bi bil čtovdk na tak način, z nikomur v iblizmi, brez eoseda, razven globin vode! Tam bi živela brez obzorja za njih oči, kajti njih pogled bi počival na naokrožentih obronkih gričev, brc« horizonta jta njih mufedi r&^vetn ža nžitke Ijjubezaii. AH so iiveK kdaj na evetu ljudje, ki so preživeti take dni f Da, vzgoje; c) ako so ga tehtni razlogi prisilili, da se ni mogel povrniti pra vočasno v Združene države, d) aiko zastopa kako priznano ameriško prosvetno, iznanstveno, Pratik in Koledarjev imamo ie nekaj v zalogi. Pratika stane 25 eentor. Koledar pa CO eentov. Koledar ima leto« izredno zanimixo TiebiiM: razprave, po-▼trti, •like. iala, lanimirocti itd. Blaaaikova Pratika jo naftim rojakom jako priljubljena. Šo ▼ ot*. rem kraju «0 je kiU vajeai in jo tudi tukaj na marajo poffroftatL Naročit« takoj. n Oortfeudt St. tow M «ar. as. julija: Mauritania, Chttbourg. a. Julija: TburincU, Hamburg. julija: Homeric. Cherbourg. Arabic. CherbouTf. Antwer0«n. Hamburg, Cherbourg. Hamburg New Amsterdam, Boulogne aur Mer,4 Rotterdam. Roma. Napoti, Genova. 1. avgusta: Aquitanta, Cherbourg America, Cherbourg. Bremen. HOLLAND a I AMERICA LINE W 'AMERICA LINE W POTUJTE UDOBNO HITRA IN DIREKTNA VOŽNJA V JUGOSLAVIJO preko Boulogne-tur-MeČ, FRANCIJA raxredu: Znižanje vožnja v Od New Yorka do LJubljane J'j in vojni davek. Potovanje a parnikl Holland-America Line pornenja udobnost, domače ra»-polotenje, neprekosljivo kuhinjo In postrežbo. — Za. podrobnosti vprašajte svojega lokalnega agenta aH — HOLLAND AMERICA LINE a4 STATE »T. NEW YORK CITY V in IZ JUGOSLAVIJE PREKO HAMBURGA m nafttml znanimi parnikl: Aupt tmni, DKUraCBLAMD* MIOtUTK. UUANCX, Nenadkrlljiva postrežba In ku< hinja v vseh razredih. $198.— Is NEW YORKA do LJUBLJANE In NAZAJ v modernem 3. razredu. f Vojni davek posebej.) HITRO POŠILJANJE DENAP-JA PO NIZKIH CENAH Za povratna dovoljenja In druge Informacije se obrnite .na lokalnega agenta ali na — Hamburg-American Line 39 Broadway New York Kako se potuje v stari kraj in nazaj ▼ Ameriko. Kdor je namenjen potovati v stari kraj. je potrebno, da je poučen o potnih listih, prtljagi in drugih stvareh. Vsled naše dolgoletne izkušnje Vam mi zamoremo dati najboljša pojasnila in priporočamo, vedno le prvovrstne brzoparnike. Tudi uedržavljani zamorejo poto- 1 vati v stari kraj. toda preskrbeti si morajo dovoljenje ali permit iz Washington«, bodisi za eno leto ali U mesecev iji se mora delati proSnjo vsaj eu mesec preti . t'.. 11a jfeneralnega naselniskept komisarja. t.lasotn odredbe, ti je stopila v veljavo 31. julija 1926 se nikomur več ne pošjje permit po pošti, ampak mora iti Iskat vsak prosilec osebno. bodisi v najbližji naselniski n-rat! ali pa «a dobi v New Torku pred odpotovanjem. kakor kdo v prošuji zaprosi. Kdor potuje ven bre* dovoljenja, potuje na svojo lastno odgovornost. KAKO DOBITI SVOJCE IZ STAREGA KRAJA Od prvega julija je v veljavi nova ameriška priseljeniška postava. Glasom te postave zamorejo ameriški državljani dobiti svoje žene in neporočene otroke izpod 21. leta ter ameriške -državljanke svoje može h katerimi so bile pred 1. junijem 1928. leta poročene, izven kvote. Jugoslovanska kvota znaša Se vedno' 671 priseljencev letno. Do po-lovicie te Jivole so, upravičeni sta-rlsi ameriSkih državljanov, možje amerii&ih državljank, ki so se po 1. junija-1928. leta poročili 1n poljedelci, . oziroma žene ln neporo-, čeni otroci izpod 21. leta onih ne-drtavljanov, ki so bili postavno pripuSCeni v to deželo za stalno bivanje tu. Vsi ti imajo prednost v kvoti, od ostalili sorodnikov, kakor : bratov, sester, nečakov, nečakinj itd., ki spadajo v kvoto bre« vsake prednosti v isti, pa se ne sprejema ni kakih prošenj za a meri kan ske Tizeje. STATE BANK 82 Cortlandt StnetH NEW YORK a. ivguiti: ! Bel|fnland, Cherbourg., i-itwirpaa. Dresden. Cherbourg. AntwvptO. - 4. avgusta: Kl-ane«. Havre (I M.> Majestic, Cherbcwrg Albert' Ballih. Chertfours, Ham* burg. Leviathan. Cherbourg, _____1 Rotterdam. Boulogne aur Mar, Rot. ter dam. Conte Grande. Napol!. GanovT, 7. avguata: 1 Wiiaon. Trat 8- avguata: " - ) Bfrengaria, Cherbourg. Prea Harding, Cherbourg. Bra&.a. 11. avguata: Paris, Havre (1 A. M ) t Olympic. Cherbourg Tenniand, Cherbourg. Ant«erp«a. New ork, Cherbourg, Hamburg. . Republic. Cherbourg, Bremen. Columbus. Cherbourg Dullio, N a poll, Uenuva 15. avguata: Colombo, almero. Napol!, Genova, t«, avgusta: Muuretanla, Cherbourg. Westphalia, Hamburg Muenchen. Cherbourg. 11. avguata: 11» de France, Havre (1 A. M ) Yulcanta, Trat Prvif, nov parnlk. Homeric, Cherbourg. Lapland, Cherbourg, Antwerpen. Deutschiand. Cherbourg. Hamburg. Yoleiidam, Boulogne aur Mer, Rotterdam. 22. avguata: Aquitania, Cherbourg. Geo. Washington, Cherbourg. Bra-men. 25. avguata: - * France, Havre (1 A. M.) Majestic, Cherbourg. ž Arabic, Cherbourg, Antwarpin. -Cleveland, Hamburg Leviathan, Cherbourg. * Berlin. Cherbourg. Yeendam, Boulogne aur Mer, .Rotterdam. Conte Biancamano. Napoii. Genova 28. avgusta: Reliance, Cherbourg, Hamburg, 2ft. avgusta: Berengaria. Cherbourg. America. Cherbourg. Bremen. 30/ avguata: Dresden, Cherbcurg. 3f. avguata: jCHyntpic, herbourg. 6 DNI PREKO OCEANA Najkrajia In najbolj ugodna pot ta potovanja na ogromnih oarnlklht* France — 3. &vg. — 24. avg. Paris — 10. augnata; 31. aug, lie de France 17. $vg.; 7. sept (Ob palnodl.) Najkrajša pot' po. Seleznlci Vsakdo Je v posebni kabini s vsemi moder nlmi udobnosti. — Pijača In flavor francoska kuhinja, i cene. VpraQaJta kateregakoli I pooblaaseaeira agenta ail Isredno nizke - «t FRENCH LINE 19 State Street, Hew York. W. T. SEZNAM KNJIG, katerih imamo samo po par izvodov od vsake. Blagajna velikegs vojvode, •roman ................. Jt čebel i rs ................... JV la dežel potrMvv, Banka rt. Izbrani spisi Binko Delne M Knjiga • lepem vedenja, vorjenju In zasebne« ftiv IJenja, Ronton ......1.1« Liberalizem................71 Materij® ln Energija, čermelj " • ' ' M Ofrod Solne«. Pregelj, t. v. L—-/redfaedniki in Idejnf ntemelji* telji ruskega realinu —