n07 V'" ’ tin»*'*1 * * * ■' . v, , :,j / ' • . 00^° 't4;'V r v Posamezna Štev. Din 2* - - Le*° ___________________________ Ljubljana, 14. junija 1930. * Štev. 17. Izhaja vsak torek popoldne. Naročnina: četrtletno Din 15'—, polletno Din 25'—, celoletno Din 50"— Naročnina se plačuje vnaprej. Naslov uredništva in uprave: Ciril Kemperle, Tiskarna „Slovenija“, Ljubljana, Wolfova ul. 1. Izdajatelj: za S. K.Grafiko Viktor Zorič. Odgovorni urednik Kemperle Ciril, Ljubljana, Gradišče 17/1. — Tiskarna ,,Slovenija“. Predstavnik fl. Kolman, Ljubljana, Celovška c. 61. Mariborsko športno slavlje! Ob otvoritvi mariborskega kopališča. - O plavalnem sportu in njega pogojih. I Govoriti danes, v drugi četrtini dvajsetega stoletja, o športni propagandi to bi bilo skoroda anahronizem. Vsaj v srednji in zapadni Evropi. Danes mora pač že vsak javni činitelj samo registrirati pojav, voditi računa o gibanju, ki se mu je v'dala in posvetila moderna mladina z vsem srcem, in ki ga mora javnost samo usmeriti v prave kanale, da ne zaide s svoje 'zdrave osnove. Mogočen val športnega gibanja, ki je v zadnjih desetletjih zajel v na- prednih deželah malone vso mlado i 1 generacijo, je s svojimi zadnjimi izrastki pripljuskal tudi do naše slovenske domovine. Razmeroma pozno je prišlo to gibanje do nas — ne Po naši krivdi — in smo ga sprejeli in doumeli, kakor smo vedeli in,znali, kakor smo mogli. Razvoj je šel svojo pot, nekaj let začetniškega, često diletantskega dela je za nami. Domišljamo si celo, da imamo že nekaj tradicije, vendar bi se pri bližjem opazovanju izkazalo, da nismo prišli še mnogo preko ■^dilsiiLvvuiih početkov. Toda baza je ustvarjena, in če so Rinelji dobri, bo stavba stala. Samo graditi je treba naprej. Delamo v mnogih športnih panogah in smelo lahko trdimo, da korakamo navzgor. Počasi sicer, pa vendar! Plavalni sport ni od včeraj. Že po svoji prirodi je ta športna panoga Prastara, najbrže sega s svojimi po-četki v tiste davnine, ko se je človeški rod pojavil na zemeljski obli. In morda ni presmela trditev, da je plavanje med primitivnimi ljudstvi mnogo bolj razvito nego v središčih hva-(isane civilizacije. Šele v najnovejših časih se je rned civiliziranimi narodi začelo uveljavljati geslo: vsakdo znaj plavati! In zdaj smo sredi najresnejšega dela, da se to geslo ostvari. .. Stremljenjem za ekstenzivno gojitev sporta nudi plavalni sport naj-nvaležnejše polje. Skoro bi se lahko 'sklo, da ima človek za udejstvovanje v tem sportu toliko prilik in sred-stey na razpolago, kolikor jih ima za kojitev klasičnih atletskih disciplin: tekov, metov, skokov. Če le količkaj hoznamo našo slovensko zemljo, npazimo, da so si v njej urezale svoja ^°rita deroče reke, da se vijejo med jočnimi travniki in skrbno obdelanimi polji krotki potoki z neštevalnimi 'nlmuni; sama nebeška prelest je izlila svojo krasoto v naša divna ],ezera; a od devinjskih skal pa tja ^°li skoro do Poreščine čuva žilav Pd dedščino davnih pokolenj naš sidi Jadran, ki s tajinstvenim šepe-Qm iz dneva v dan prisega zvestobo ^ši prekrasni zemlji. Glej, povsod Gskončno mnogo prilik za prekori-r 110 gojitev najidealnejšega, najnujnejšega sporta. h Sport je v svojem bistvu eminent-- 0 borben k uuiueii. Saj mu prav moment (j rbe nudi vso privlačnost in mu 2eJe vso draž. Toda v sportu je va- tudi drug njegov sestavni del: etiaL-Va: obema se pridružuje kot bigieVreden faktor zdravstveno- jmki moment. n P^valni sport je taka športna pa- rs:_ Kl vcp tp tri Ara'vna činirVKl vsebuje vse te tri važne ebe. Dočim se izraža in izživlja boi beni faktor zlasti v vrhunskih tekmovanjih, je zabavni faktor predvsem odločilen za popularnost te športne veje med najširšimi plastmi ljudstva; tako eni kot drugi čutijo blagodejne posledice v zdravstveno-higienskem pogledu. Vsaka doba v razvoju človeštva ima svoje značilnosti v pogledu nazorov o materielnih in duševnih pogojih za prosperitete človeštva. Kolika razlika med sedanjimi nazori o telesni kulturi in tozadevnim kriterijem srednjega veka, ki se je opiral sami pomisli na razgaljenje človeškega telesa. Pravi športnik mora le s trpko bridkostjo ugotoviti, da se nam je še dandanašnji boriti z izvestnimi predsodki, ki s svojimi koreninami segajo v srednjeveško mentaliteto. Kakor na marsikaterem polju človeškega udejstvovanja in duševnega ali materielnega izživljanja, moramo tudi v sportu seči daleč nazaj v anti- ko, če hočemo najti krepko pobudo za svoja stremljenja. Rafinirana duševnost klasičnega helenizma je ustvarila ideal svojega človeka z geslomfžv« - K<.-) i\ailos Kogatnos; lep bodi človek po svoji zunanjosti in plemenit v svoji duši. Plavalni sport nudi vse pogoje, da ta ideal dosežemo, ali da se mu vsaj približamo. Na telesni razvoj vplivajo napori pri gojitvi sporta, nanj učinkujejo blagodejno solnčni žarki in plasti čistega zraka nad vodo, ki imajo dostop do vsega telesa. Plemenitost značaja se krepi v vrhunskih tekmovanjih, ki se bolj kot v katerikoli drugi športni panogi izvajajo po načelih viteštva in v znamenju tovarištva. Imamo mnogo prilik za gojitev našega sporta, ker je naša zemlja preprežena z rekami in potoki, ker so po njej posejana jezera, ker jo namaka slana morska voda. Ali, ne bi držali koraka z napredkom, če bi se zadovoljili samo s tem, kar nam nudi priroda tako radodarno in v tolikem razkošnem obilju. Vsaj malo primitivne udobnosti si želi moderni človek in si jo ustvarja po svojem najboljšem znanju. Mariborska občina se je izkazala z nadvse hvalevredno iniciativo. — Ustvarila je moderno kopališče in s tem pokazala toliko umevanja za razvoj dogodkov, za duh sodobja, kolikor ga niso zmogla vsa druga mesta skupaj, mogočnejša in bogatejša, v naši lepi in prostrani domovini. Otvoritev tega hrama telesne kulture bodi svečan praznik za našo športno srenjo. In naši športniki naj ne zamudijo prilike, da ne bi izrekli primerne zahvale in vsega priznanja možem v vodstvu mariborske občine, ki so nam poklonili ta lepi praznik. O. I. C. Pred razmahom vodnih športov v Slovenili Sport v ameriških šolah. O upravičenosti modernega športnega pokreta ni treba več izgubljati besedi. Velerazmah ameriškega gospodarstva je gotovo v prvi vrsti pripisati tisočem in tisočem jekleno-živčnih pionirjev, ki z nezlomljivimi energijami drve za svojimi poslovnimi cilji in ostvarjajo tudi najsmelejše zasnove. Ti pionirji pa izhajajo, kakor znano, iz ameriških šol, kjer ie športu in športni okrepitvi telesa in s tem duha pridržano poglavitno mesto. Prve posledice sporta v Sloveniji. Športni pokret je po vojni prodrl tudi v Slovenijo. Čeprav se pri nas ne more govoriti o kakšni športni sistematiki in čeprav se ta pokret pri nas ne pojavlja v vseh njegovih oblikah. je vendar opažati, da je imel naš sport na našo mladino že dokaj jak upliv in da se to kaže tudi v telesni konstituciji našega podmladka. Ko so lani otvorili plavalno kopališče SK Ilirije in ko se je tamkaj zbirala s sportom očvrščena mladina, je šel po Ljubljani glas: »Kdo bi si mislil, da je naš podmladek tako krasno izraščen? Koliko harmonično razvitih teles, kakšne idealne oblike pri naših mladeničih in dekletih!« Zdravniki o evgeniki našega rodu. Ta ugotovitev je povsem točna, V poučenih slovenskih zdravniških krogih je že dognano spoznanje, da je treba slovenskemu sportu odmeriti v procesu zdravstvene regeneracije in pri vseh evgeničnih prizadevanjih najodličnejše mesto. Krasna je perspektiva bodočnosti, ki nam obljuduje našo zemljo z novimi, zdravejšimi in telesno harmonično razvitimi pomladki in pokolenji. Doslej smo veljali Slovenci za mrk narod brez finih potez in brez elegance. To se je po vojni temeljito izpre-menilo. Glavna zasluga gre sportu. Pomen vodnih športov. Še do nedavnega je bila glavna športna^ panoga, ki se mu je posvečala naša omladina, nogomet. Nismo nasprotniki nogometa, ali priznati moramo, da so drugi športi priklad-nejši in da jim gre prvenstvo. Sem- kaj spadajo v prvi vrsti vodni športi. Pod vodnimi športi razumemo predvsem kopanje, plavanje, waterpdlo-igro, čolnarenje po rekah in jezerih ter razne luksuzne igre po jezerskih in morskih kopališčih, z motornimi čolni, jahtami itd. Vodni športi so torej raznoliki in se jim more posvetiti mlado in staro. Časi, ko so se ljudje kopali nekajkrat! na leto, so za nami. Sedaj spada k zdravstvenemu rekvizitu že vsakega človeka, da se koplje redno tedensko in po možnosti vsak dan. Zlasti velja to za pomladne, poletne in jesenske mesece. Človeško telo zaživi v vodi in zraku in pod žgočim solncem popolnoma novo, prenovljeno življenje. LSK, SKI, ASKP. Kakšni so izgledi vodnih športov v Sloveniji? Kakšen je njihov pomen za zdravstveni napredek in telesno izpopolnitev našega rodu, smo že omenili. Glede pogojev pa je treba reči,' da tvorijo reke Slovenije, naša jezera in pa mladostno organi-zatorno delo naših športnih klubov ter razumevanje samoupravnih in državnih oblastev najidealnejše torišče za te sporte. Predznanilec vod-no-sportnega pokreta v Sloveniji je pač bil »Ljubljanski športni klub«. Že pred svetovno vojno si je omislil idealno ležeče zemljišče ob Ljubljanici in si postavil za tedanje čase uprav luksuzno urejeni kopalni dom z garažami za čolne. V bližini tega delno ekskluzivnega kopališča se je neposredno po končani vojni osredotočilo kopalno rajanje ljubljanske mladine in so si posamezni klubi poiskali svoje plavalne prostore. V prvih letih po ujedinjenju je plavalni sport imel v Iliriji, neposredno nato pa v SK Primorju svojega glavnega pobornika in propagatorja. Komu niso še v spominu tiste solnčne plavalne tekme in borbe na Ljubljanici in na Bledu? In potem ekskurzije ljubljanskih plavačev v Novo mesto, Celje, 'Maribor, Ptuj itd.! Preosnova sporta v vzgajanje volje in značaja. Skoro vse zadnje desetletje je minulo le delno v zadovoljivi obliki jn vodni športi se vendarle niso mogli razviti tako, kakor bi bilo želeti. Pač ni dvoma, da se je veliko več mladine kopalo kakor pred vojno in da je naraslo veselje do vode, do kopanja, do sobica, do zraka. Novo in neprecenljivo pobudo pa je dala šele širokozasnovana akcija bogatih članov SK Ilirije, ki so lani otvorili v Ljubljani velemoderno kopališče. To je naprava, ki bi mogla dičiti vsako velemesto. Vsekakor gre Ljubljani v tem pogledu prvenstvo v naši državi. Naše mesto je pridobilo s tem kopališčem tudi v tujsko-prometnem pogledu. Kopališče SK Ilirije spada med najznamenitejše stavbe naše Bele Ljubljane. Lani prvič v Ljubljani izvedeno državno prvenstvo v plavalnih športih je napravilo na vse gledalce kaj mogočen in estetičen dojeni. Ne vidiš vsak dan tolike mladine in tolikšnih energij, tako krasnih dvobojev, toli lepih teles in toli čilega hrepenenja po zmagi, uveljavitvi, po borbi! Ljubljana bo odslej pozorišče stalnih plavalnih tekmovanj. Morda že letos dobimo že mednarodne prireditve s sodelovanjem dobrih mednarodnih plavačev. Na teh prireditvah bo naša mladina črpala novih pobud. Iz plavalnega igračkanja bo našla pot k sistematičnemu plavalnemu sportu, od veselja m osebnega zadovoljstva k vztrajnemu vežbanju lastnih energij, volje in hotenja, kar bo vse prišlo prav v kasnejši borbi za poslovno in stanovsko uveljavitvijo. Naprednost mariborske občine. Ne motimo se, ako pripisujemo velikopotezno akcijo mariborske občine, ki bo prihodnjo nedeljo otvorila moderno kopališče, uplivu in primeru ljubljanske Ilirije. Maribor dobi s tem napravo, ki bo za njeno mladino vir zdravja in arena mladih borbenih energij. Mariborska občina hoče veljati za napredno, moderno mesto in dokazuje, da so ji socialna, zdravstvena in športno - higienska stremljenja najmanj tako draga, kakor snažne ceste, dobre kanalizacije itd. Kaj pa ostale mestne občine? Primeru mariborske občine in Ljubljane bodo morala slediti ostala slovenska mesta. To velja zlasti za vse kraje z večjim številom meščanskih in srednješolskih zavodov ter sploh za mesta, kjer je veliko mladine. Slovenija središče vodnih športov, Ker moramo računati s tem, da bomo Slovenci tudi na tem področju nekaj časa prednjačili pred ostalimi mesti v naši državi, je gotovo, da bodo prišle te kopalne naprave do primernega izraza v plavalnih rezultatih in uspehih naših domačih pla-vačev v tekmah za državno prvenstvo in morda tudi v mednarodnih dvobojih. Že na lanskem tekmovanju za državno prvenstvo v Ljubljani je bilo očitno, da razpolagamo z dobrimi plavači, da pa jim manjka treninga in sistematike. S kopališči bodo vodni športi prešli v višjo fazo, v obliko, kjer ne gre za igračkanje in za osebno radost in zadovoljstvo, marveč za telesno vzgojo, za razvoj energij telesa in duha potom sistematičnega treninga in vežbanja. — Sport postane vzgoja v najplemenitejšem zmislu besede. Vodna turistika. Slovenija je bogata na rekah. S tem je dana neposredna možnost, da se pri nas razvije vodna turistika, čolnarenje z zložljivimi čolni, ki je zelo razvito v drugih državah, zlasti v severni Ameriki. Sava in njeni pritoki, Drava itd. so povsod plovne in nudijo športniku brezbroj krajinskih lepot in užitkov. S tem v zvezi bo treba gojiti taborenje ob vodah in gozdovništvo. Dolžnosti banovine in samouprav. Da bodo naši klubi storili svojo dolžnost v polni meri, kdo bi dvomil. Za to jamčijo njihovi medsebojni stiki ljubezni in povsem upravičene medsebojne konkurence. Sedaj gre za to, da tudi naši samoupravni in državni organi razumejo klic časa in globoke zdravstvene in moralne potrebe na-raščujočega pokolenja. Iz profilakse in iz bolnic preidemo k negovanju zdravja, od bolezni in od nevarnosti obolenja k moči in k energiji. Naše zdravstvo naj ne bo zdravstvo bolnih, marveč skrb in delo na izpopolnitvi in na izgraditvi zdrave in energične mladine. Čim več zdravja bomo razširili po Sloveniji, tem manj bo treba bolnic in zdravljenja. Zato je samo ob sebi umevno, da pristoja pri razvoju vodnih športov v Sloveniji samoupravnim organom in državnim oblast vom velika beseda. Najmanj, kar je nujno potrebno, je anketa, ki jo naj skliče banovinska oblast o tem, kaj storiti in na kakšen način morejo oblastva in samouprave sodelovati pri razvoju vodnih športov v Sloveniji. Kakor smatramo analfabetizem za znak zaostalosti, tako bi si morala oblastva zastaviti nalogo, kako v najkrajšem času odpraviti med prebivalstvom dokaj razširjeno neznanje plavanja. Vsekakor bi moralo spadati k šolski obveznosti tudi to, da se vsak otrok in vsak učenec nauči plavanja. Na anketi naj se nadalje reasumira tudi podroben program materijalnih prispevkov banovine in samouprav, kakor tudi program o sodelovanju zdravstvenih in šolskih krogov pri razširjenju in pospeševanju raznovrstnih športov, Etika sporta. Predvsem pa je treba za vodne sporte zainteresirati vzgojitelje in jih opozoriti na neprecenljive možnosti etične orijentacije naše omladine potom globljih prvin športnega udejstvovanja. Tudi med nami mora izginiti pavšalno tolmačenje sporta, ki vidi v njem samo luksus in potrato časa, ne pa sistematičnega oblikovanja in nege zdravja, energije, plemenitega tekmovanja in samovzgoje. Pred nakupom si oglejte PUCH kolesa novi modeli za šport in dirko. — CIgodne cene in tudi na obroke pri tvrdhi Ing. Vok, Ljubljana, Tavčarjeva ul. 7 Program športnega de!a slavnosti I. del; pričetek ob 11.30. 1. gospodje 50 m prosto, 2. dame 50 m prosto, 3. dame 100 m prsno, 4. gospodje 100 m hrbtno 5. skoki (6 poljubnih) s 3-meterske deske in s stolpa 5 m in 10 m. H. del; pričetek ob 15. 1. gospodje 4X50 m prosto, 2. dame 3X50 m predpisano (prsno, hrbtno, prosto), 3. gospodje 50 m prosto (samo za mariborske plavače), 4. dame 50 m prosto (samo za mariborske plavalke), 5. produkcije skokov mariborskih skakačev. 6. water-polo Ilirija : Primorje. Upoštevajoč zgodnji termin v sezoni, je seveda skoro nemoeoče napisati komentar k temu programu. Gotovo je le toliko, da si bodo v najhujši konkurenci Vilfan (Primorje), Jenko, Turnšek, Žirovnik (Ilirija). Računati je, da bo zboljšan slovenski rekord na 50 m. V damskih disciplinah sta najmočnejši plavalki Jenko in Wohlfart (Ilirija), ki bosta imeli v svojih klubskih tovarišicah močno konkurenco. Water-polo tekma. Borba z žogo se bo vršila popoldne ob 15. uri. Vzbudila bo gotovo mnogo zanimanja, saj je prva tekma te vrste, ki se bo odigrala na mariborskem »terenu«. Način igre je na moč podoben nogometu (na kopnem) s to razliko, da igra samo po sedem igračev in da traja igra 2 krat 7 minut, čas je seveda odvisen od napora tekmovanja. Pri današnji tekmi se bosta pomerila stara ljubljanska rivala. Moštvi sta dobro vigrani in je težko delati prognozo o izidu borbe. Ilirija ima nekoliko prednosti v tem, da tvorijo moštvo predvsem starejši, torej rutiniranejši plavači, dočim je sestavljeno moštvo prvaka od mlajših, toda hitrih plavačev. Borbo bo najbrže odločila odločnost pred golom in preciznost v streljanju. Od strelcev je imenovati predvsem centerhalfa Kolarja (Primorje) in krilo Severja (Ilirija). V golu Primorja bo najbrže nastopil znani nogometni vratar Jančigaj, ki je že lani o priliki prvenstva s svojo odlično igro ohranil Primorju dolgoletno prvenstvo v water-polu. Za sodnika je sporazumno določen g. S. Sancin. Dvokolesa naj-boljšihsvetovnih znamk v veliki izbiri zelo poce i. Najnovejši modeli otroških vozičkov od preprostega do najfinejšega, in igračni vozički v zalogi. Več znamk šivalnih strojev najnovejših modelov, deli in pnevmatika. Ceniki franko. Prodaja na obroke. „Tribuna“ F. B. L. Tovarna dvokoles in otroških vozičkov, Ljubljana, Karlovška cesta štev. 4 Podatki o kopališču na Mariborskem otoku Največji nedostatek mesta Maribora, ki ga radi imenujejo tudi »Štajerski Meran«, je bilo popolno pomanjkanje primernih kopališč. Drava je vsled svoje mrzle in poleti kalne vode neprimerna, poleg tega je močno deroča in nima v okolici mesta nobenega zaliva, ki bi bil za kopališče primeren. Druge, za kopanje v poštev prihajajoče vode pa so vse veliko preveč oddaljene. Za to je bila zgradba primernega kopališča že pred vojno predmet dnevnih razgovorov in časopisnih polemik. Preko raznih predlogov pa se ni prišlo. Po vojni se je začelo leta 1927 resno razmišljati o zgradbi kopališča. Izvršili so se prvi generalni projekti za kopališče na Schmiedererjevem posestvu ob odvišnega materijala. Za elektrarno samo pa se ne bo nikoli uporabljala, ker bo ta stala na skrajni zapadni točki otoka. Kopališče je zavarovano pred vsemi visokimi vodami in poskrbljeno je, da tudi najvišja do sedaj znana katastrofalna visoka voda ne bo mogla napraviti škode. V kopališču samem lahko razločujemo v glavnem pet delov in sicer: r.) Naprave za kopanje (vodne in solnčne kopeli), 2. ) visoke zgradbe (restavracija, kabine), 3. ) naprave za čiščenje vode (čistilnik in filter), 4. ) igrišča in 5. ) park (zračne kopeli). Dravi tik nad mestom. Kraj sam je bil po svoji bližini primeren, po svojih terenskih prilikah pa za tako napravo izredno neugoden. Razpoložljivi prostor za solnčne kopeli, sprehajališča, igrišča itd. je bil popolnoma nezadosten. Zgradba modernega kopališča, ki mora nuditi kopalcem ne le vodo, temveč tudi čist zrak, absolutni mir, igrišča, sprehajališča itd. bi bila na navedenem mestu nemogoča. Tik pred nakupom Schmiedererje-vega posestva se je mestni občini nudila prilika, da kupi Felberjev, danes Ma-borski otok, katerega posest je za mestno občino izredno važna vsled projektirane zgradbe nove elektrarne. Nakup se je izvršil in kmalu je sledil tudi sklep, da se na vzhodni polovici otoka, ki za elektrarno ne pride v poštev, zgradi novo kopališče. Mestni občinski svet je uvidel važnost Zgradbe in je za to sklenil razpisati javni idejni natečaj. Program za ta natečaj je sestavil mestni gradbeni urad. Od nagrajenih načrtov ni bil nobeden primeren za izvršitev. Zato je bil na podlagi nagrajenih izdelan definitivni načrt (ing. Baran in gradb. ofic. Bezlaj), po katerem je bilo kopališče zgrajeno. Proti zgradbi kopališča na otoku je bilo mnogo pomislekov vsled baje prevelike oddaljenosti od mesta. Kakor že omenjeno, mora nuditi moderno kopališče ne le kopeli, temveč tudi čisti zrak, sport itd. Na to pa so nasprotniki kopališča na otoku pozabili. V okolici mesta je brezdvomnoi dovolj drugih prostorov, ki so primerni za zgradbo kopališča, toda nobeden izmed teh ni bližji od Mariborskega otoka. Najlepsi izmed vseh pa je brezdvomno otok, čemur bo pritrdil vsak, ki je prostore preštudiral. To je najbolje videti na izvršenem kopališču samem. Kopališče leži v zatišju, zavarovanem pred vetrovi, nedostopno šumu mesta in ropotu vozov in železnice, od vseh strani obdano od zelenega gozda s Pohorjem v ozadju. Zrak je popolnoma čist in vsled lege na otoku jako prijeten. V kopališču ni nikakega sledu o bližini mesta in sploh naselbin, dasi znaša oddaljenost od Glavnega trga samo 2.500 metrov. Od celega otoka, ki meri okroglo 100.000 m2, spada približno polovica k kopališču, dočim bo druga polovica služila kot naravni park, dokler se ne zgradi nova elektrarna. Po zgradbi elektrarne bo treba zapadno polovico na novo zasaditi in urediti, ker bo med gradnjo elektrarne služila za nasipanje Glede naprav za kopanje je že splošno znano, da imamo tri bazene. Največji v izmeri 1.50 m2 je določen za plavače in vse športne prireditve. Širok je 30 in dolg 50 m. Najmanjša globočina je 1.50 m, največja pri skakalnem stolpu pa 4.50 m. Pri bazenu bo 8 startnih kamnov za 8 tekmovalnih prog. Skakalni stolp omogoča s Rafte V” vodo z višine 3, 5 in 10 metrov. Okoli celega bazena je na robu polica v globočini 1.30 m, tako da more vsak plavač pri kraju stati. Bazen za neplavače meri 500 m2 ter ima globočine 0.80 do 1.50. V kolikor je nad 1.30 m globok, ima na kraju polico kot bazen za plavače. Bazen za otroke ima površino 250 m2 in globočino vode 15 do 50 cm. Med bazeni kakor tudi okoli bazenov je izvršen betonski tlak v širini 10 m. Skupna površina tega tlaka znaša okoli 4.000 m2. Tlak visi deloma od bazenov proč, deloma proti bazenom. Kjer visi tlak proti bazenom, je ob robu bazena izvršeno plitvo korito, v katerem se vsa voda, ki bi odtekala s tlaka, nabira in odteka v kanale. Tako je izključeno, da bi deževnica eventualne smeti s tlaka odplavila v bazene. Bazeni in tlak okoli bazenov so ločeni od vseh ostalih delov kopališča z mrežasto ograjo. Ta ograja je začasna in se bo nadomestila z živo mejo. Dostop k bazenom in na tlak je mogoč samo preko čistilnih korit z vodo, tako da je izključeno, da bi kdo na nogah prinesel pesek ali drugo nesnago na tlak oziroma v bazene. Takih čistilnih korit je 5 in se nahaja pri vsakem tudi prha. Voda v teh koritih je popolnoma ločena od bazenov in odteka v Dravo. Po otvoritvi bodo v ograjo montirani še posebni prehodi, ki bodo omogočali prehod samo v eni smeri, to je od bazenov oziroma tlaka na netlakovani del, ne pa tudi obratno. Tlak okoli bazenov bo vsled tega vedno čist .in tudi voda se ne bo preveč onesnažila. Del restavracijskih prostorov bo tudi v tlakovanem delu kopališča, tako da bo za udobnost kopalcev najbolje preskrbljeno. Solnčna in ob enem peščena kopel, se nahaja med bazeni in južnim roka- Celodnevni spored otvoritve kopališča bo spremljala godba, ki jo bo proizvajala tukajšnja podružnica RADIO-LJUBLJANA na najmodernejši ojače-valni napravi z elektrodinarničnim zvočnikom, kot se rabijo pri zvočnih filmih. I vom Drave, samo za solnčenje pa bodo imeli kopalci na razpolago razne prostore na vzhodni polovici otoka, ki si jih bodo poiskali in izbrali sami. V lastnem interesu kopalcev bo, da ne bodo metali odpadke po tleh, temveč le v za to določene koše event. v Dravo. Na razpolago bo tudi zadostno število higijeničnih pljuvalnikov. Ker bo otvoritev združena z veselico ter je vsled namena veselice potrebno, da meji veselični prostor neposredno na kopališče, bodo imeli kopalci prvi dan, torej samo 15. t. m., na razpolago samo tlakovani del kopališča, dočim bodo veselični prostori na obeh straneh tlakovanega dela popolnoma ločeni od kopališča in prehodi preko čistilnih korit izvzemši k kabinam zaprti. Poslopje za kabine je enonadstropno, istotako zidani srednji upravni del za restavracijo. Kabine in omarice so deloma ločene po spolih in sicer je levi t. j. vzhodni trakt kabin in omaric doi-ločen za moške, desni ali zapadni del pa v pritličju za rodbine in v I. nadstropju za ženske. Pri obeh izhodih iz kabinskih poslopij v kopališče je primerno število klosetov na splakovanje, pri moškem oddelku tudi pisoar. V kabinskem poslopju se nahaja tudi soba za prvo pomoč in prostor za brivca oziroma frizerja. Na razpolago je v obeh traktih skupno 120 kabin in 598 omaric. V vsaki omarici je 5 kljuk za obešanje obleke, v vsaki kabini 8. Ker bo brezdvomno uporabljalo epo omarico oziroma kabino na enkrat več oseb, se ni bati, da bi zmanjkalo prostora. V srednjem zidanem delu poslopja bo na desni strani vhoda izdaja ključev in perila, vsi ostali deli zidanega poslopja pa spadajo k restavraciji. Pri vhodu v oba kabinska trakta so v posebnem prostoru čistilne prhe, vsaka zase separirana, brezplačno uporabne za vse kopalce. Namenjene so onim, ki pridejo v kopališče od dela umazani, in ki bi se že-nirali umiti se pod prhami pri čistilnih koritih. Restavracijski prostori, v kolikor se nahajajo v poslopju, so vsi brez ozjeme v I. nadstropju. Dostopni so po posebnih -vtopnjiščih z vhodi levo in desno od vhoda v kopališče. Ti restavracijski prostori so namenjeni in dostopni samo za nekopalce. K tem prostorom spada tudi tribuna, od katere je krasen pogled na celotno kopališče s Pohorjem v ozadju. Obiskovalcem otoka bo na razpolago javna telefonska govorilnica proti pristojbini' 1 Din., in sicer v pritličju upravnega poslopja v prostoru, kjer bo izdaja perila in ključev. Pozneje se bo napravila govorilnica direktno v kopališču, oziroma druga na tribuni. Obis- Vodvti spsr: Ko se otvarja na Mariborskem otoku moderno kopališče, ki pomeni novo ero razvoja vodnega sporta v našem mestu, je gotovo na mestu, da se ozremo nazaj ter pogledamo, kako je s tem bilo pri nas do sedaj. Premalo čista, deroča in hladna Drava, ki teče skozi Maribor, ni bila nikoli prikladna za populariziranje idealnega vodnega sporta. Radi tega ne najdemo ob njenih obalah velikopoteznih kopališčnih naprav. Pač pa je bilo pri Mariborčanih vedno dovolj razpoloženja, da bi prebili v poletnih mesecih svoj prosti čas ob hladni obali. Vkljub temu se vse do poslednjega časa ni pojavila izrazita podjetnost. Sicer je bilo ob Dravi nekaj kopališč, kakor Stern, Kristian, Käfer, Kotra (v Studencih) ter kopališčna taborišča na prostem v Melju, ob Schmiedererjevem posestvu, v Bistrici in Fali nad Mariborom, vendar so vsa ta kopališča bila in so deloma še zdaj predvsem le soln-čna kopališča za ožje kroge — plavanju in drugim vodnim sportom služijo le v zelo omejenem obsegu. Malo je starišev, ki sploh puščajo deco v valove Drave, da se tam priuče plavanju, malo je takih, ki jim struga Drave zadošča v njihovi želji po čisti vodi, zraku in toplem solncu. Še najbolj je ustrezalo tozadevnim neobhodnim potrebam bivše v občinski upravi se nahajajoče Käferjevo kopališče, s prhami, prostorom za solnčenje itd. V vsem obiležju se pa športno udejstvovanje Mariborčanov vkljub ponov- kovalcem otoka bo torej na razpolago cela zapadna polovica otoka, restavracijski prostor pred kopališčem in tribuna. Na tribuni se bo sedelo pri gostilniških mizah. Nad zidanim delom poslopja je na strehi železobetonski rezervar vsebine cca 72 m3, in površine cca 36 m2, ostali del vseh streh v izmeri okoli 1.200 nT pa je krit s pločevino. Ta pločevinasta streha bo služila za ogrevanje vode. (Iz poročila g. ing. Berana.) v Mariboru nim poskusom ni moglo razživeti. Zanimanje za vodni sport je sicer hitro naraščalo, uvidevala se je potreba po tem sportu, novi pokret — k vodi — je kazal v raznih oblikah svoje hotenje po vidnejšem, bujnejšem udejstvovanju. Tekmovanja v plavanju, s čolni, celo bakljade na Dravi, vse to je pričalo o vedno bolj rastočem zanimanju med širšimi sloji za osvežilne dobrote in lepote, ki jih lahko nudijo voda, zrak in solnce. Nemalo zaslug za idejno in praktično širjenje vodnega pokreta med nami pripada tukajšnjim športnim klubom, ki so organizirali plavače ter se s svojim članstvom udeleževali lokalnih in drugih tekmovanj, predvsem pa navajali članstvo h gojitvi vodnih športov. V predvojni dobi se je mladina učila plavati v tedaj še dokaj čisti vodi Drave (industrije je bilo ob Dravi tedaj mnogo manj) v Käferjevem kopališču pod zaslužnim vodstvom znanih članov družine vodnega mojstra Cirer, deloma pa iz lastnega nagiba v Kristiano-vem kopališču. Dijaštvo je seveda prednjačilo. Tekmovalne ambicije tedaj pa še niso bile tako razvite, kot v povojni dobi, celo zmisel za higijeno in telesno vzgojno važnost vodnega sporta ni bil tako izrazit kot dandanes. Neugodne lastnosti rečne vode same in pomanjkljivo poznavanje važnosti vodnega sporta so tudi pripomogle, da ni v predvojni dobi prišel Maribor do modernega udobnega kopališča. Temeljito pa se je slika spremenila po prevratu. Vseplošni ogromni razmah sporta po vsem svetu je ugodno odjeknil tudi v Mariboru. Ustanovila so se razna športna društva, ki seveda nikakor niso mogla prezreti vodno-sportnega vprašanja, čeprav so se tukaj znašli v skoro brezupnih razmerah. Polet mladine in športnih organizacij z rastočo medsebojno konkurenco pa je vsemu odpomogel. Tako se je ob mnogih prilikah poskušalo demonstrirati pozitivno prizadevanje z udeležbo posameznih članov klubov na raznih tekmovanjih. I. SSK »Maribor« je že i921-leta uspešno konkuriral na Bledu (Bergant III. na 1500 m), 1923. in 24. pa v Ljubljani (Bergant III. v skokih junior jev in 1924 III. v skokih seniorjev). Pravtako je poskušal SK Rapid si vzgojiti čim več članstva za vodno športno konkurenco. Razna tekmovanja v plavanju in s čolni (po Dravi celo do Ptuja in Beograda) so povdarjala pestrost in širila zanimanje za vodni sport. Na Dravi je stalno naraščalo vrvenje, zgoraj omenjene okolnosti pa niso omogočale številnim interesentom pravega treninga. Tako so se stavljale vsakemu napredku skoro nepremostljive ovire nasproti, kar pa vztrajnim športnikom ni moglo vzeti čvrste volje, nasprotno, življenje ob Dravi je od poletja do poletja rastlo. Leti 1928. in 1929. sta celo izkazala izredno in rekordno dinamiko »športnikov z Drave«. L SSK Maribor, SK Rapid in SK Železničar zaznamujejo zelo uspele prireditve ob Dravi in posečanje kopališč po meščanstvu je doseglo višek. Nezadostne in neprimerne naprave za pospeševanje higiene in za procvit telesne kulture, naraščajoče potrebe meščanstva po moderni, higienični vodno-sportni napravi so končno vzdramile mestno občino, da se odzove klicu naroda, klicu po ustvaritvi pogojev za okrepitev zdravja v narodu. Mestna občina se je odločila za velevažen so-cialno-političen korak. Na dan otvoritve krasnega kopališča gre mestni občini vse priznanje; današnji praznik življenja ji daje najlepše izpričevalo. Radovan Šepec. RESTi) URUČI] LJUBLJANA Shajališče vseh domačih in tujih športnikov! Izborna kuhinja! Izbrana vina Zmerne cene! RADIO I LJUBLJANA I podružnica I MARIBOR Spremlja celodnevni slavnostni spored otvoritve na najmodernejši radio-ojačevalni napravi. Proizvaja cel dan svetovni glazbeni program in ciklus slovenskih narodnih pesmi. KAVARNA ASTORIA MARIBOR GRAJSKI TRG se priporoča vsem sportašem. o* Bengerove pristnobarvne in čisto volnene damske obleke v vseh barvah — Kopalni plašči, kopalne brisače in kopalne čepice — Gumijevi in platneni kopalni čevlji za gospode, dame in otroke — Kopalne obleke in hlačke za gospode. VELETRGOVINA MARIBOR ALEKSANDROVA CESTA 7 Gradbena dela na Mariborskem otoku le izvršila firma I 'V' gradbeno podjetje in tehnična pisarna družba z o. z. Maribor, Vetrinjska ul. 30. Telefon 22-12 OTOMATERIJAL se priporoča športnikom! Kopalne obleke Kopalne čepice Kopalni čevlji Waterpolo žoge Solnčniki v največli izbiri pri KORMANN Maribor Cenj. občinstvu, zlasti sportašem in kopalcem se priporoča restavrator Grajske kleti MAJDIČ JOSIP ki je z današnjim dnevom prevzel restavracijo mestnega kopališča na „Mariborskem otoku“ Cene jako zmerne. Strokovna, prvovrstna postrežba. Izbira bogata. Tscheligovo pivo in prvovrstna štajerska vina.