^-------- u - l*
C S*
^eŽŽ^iisa-a ^ <srSavi »«ja* y>mv*>&.turvu**A.
.
f«Äa ibiui C«fe кк» K ipol fefe
;% №~~, few Icia 'K 3-0*-—, bes jugoshräje: C-tdo (Шо K 150'—. IneeraU «Ji <«»eoda se. se» .»feja|o p® đogo топ»; pr? večfe rafevem 'ins^dran j» yds&estm popust. lfp?awd«»f¥© sp »ujema oetrofealno, IsMMte- Ib reklamacije. ■ — —■•' Hdefon St 229.
ав&мшаа^тввв^5Ж&шшша&1т1т^^'зш
is©,
л
PoMUBOsr.e f*evßka stane t kiort'

Neodvisen političen lisi za slovensko ljudstvo
-. 1Г'||Г1Г',ГГЈ^ГТГ'-|ГП'1Ј''‘^Ј' ’а^ДЈ!^,^Р^,,^'г1Ј~ТГ7Г l! M • ЧТГ im iHТГиИУП
Же&»*18»®>л?» &£де 9. uovei^b^ft JLSHSJL.
»Stwubj- izhaja s pondeljek, sredo Ut petek. Uredništvo In upravnišhro je v Maribora» Koroifc* e«ski it 5. — Z uredništvom se more goror5S ?$ek dan samo od 11. do 12. ure dopokhe,
Rokopisi be ne vračajo.	Nezaprte reklam
so poštnine proste.-----------------— Telefon št 2-
...itn rmi i fwni .ti', n и ... ■ ...n ..
Letnik XIII.

Razdelitev države na oblasti.
Jugoslavijo — oziroma Kraljevino Srba, Hrvata i Slovenaca, kakor jo naziv Afo vidovdanski ustavotvorci — SO t zakonskem predlogu o razdelitvi države ha oblasti srečno razpanceli -rali na 26 delov.
8 podrobnostmi predloga se načelno ne bodemo bavili„ ker smo mnen -a, da bo ostalo pri sprejetem -ali nesprejetem predlogu in da se bo današnji režim s svojimi projekti vred privedel ad absurdum* Načrt o razdelitvi države, kakor so si jo zamislili Janašnji vladin ovci,. vsebuje toliko nesmiselnosti, očitnih izrodkov strankarske strasti in plemenskega antagonizma, da ga nikakor ne moremo prezirati, Niso se ozirali ma geografsko razmerje med novimi oblastmi, nobene važnosti niso polagali na gospodarsko gravitacijo, najmanj pa so vpoštevali — voljo prizadetega ljudstva. Razdelitev države na 26 heterogenih oblasti je nevaren eksperiment, j Prepričani Smo, da si niti eden izmed številnih asfavotvorcev danes ne more predstavljati načina in dobe, v kateri naj bi se parcelacija države izvršila. V svoji slepi strasti ne povprašujejo po posledicah, ki jih bo rodila uresničitev njihovih naklepov. Opozarjamo samo na dejstvo, da so centralisti še nedavno nameravali razkosati Hrvatsko na Štirn oblasti. V zadnjem trenutku pa so se še spomnili, da je treba ravno Hrvate najobčutneje obščipati in zato so banovino razpareelirali na šest admi «ustrativnih oblast?
Y zadnji številki smo beležili, da je vihravi „Beogradski Dnevnik’4 priporočil strastnim centralistom n ek? j jako nevarnega., Ta list poziva vladi-novce, da naj se v vprašanju upravne centralizacije ravnajo po vzgledu predvojne- Madžarske* ki se ni ozirala as zahteve Slovakov, Hrvatov in Romunov, saj je ustvarila v Pešti mogočno centralo, svetošfeianske dežele pa je razparcelirala proti volji prizadetih narodnosti na poljubno število brez -pomembnih in brezpravnih komi te tov. To misel zagovarja list, o katerem javijo, da uživa pod sedanjim režimom
fosebne milosti. Nekaj je pa „Beogr., )nevmk“ vendarle pozabil povedati. Zamolčal je žalostno usodo Madžarske. Budimpešta je takoj po izvedbi te Ostre centrallžaci e pričela nenavadno
troovitati: postala Je, poprej še po rabinsko mestece, moderna metro..o-ia Madžarske. Na račun Budimpešte «a so v gospodarskem oziru zaostaja-
ture, prometa in družabnega življenja, pokrajina ipa je ostala, kakršna jo
pač bila pred Ж) in več leti.
Ker je glasilo belgrajskih centralistov stavilo madžarski centralizem našim vladinovcem kot vzgled, noč« mo zaostajati in zato jim stavimo še uiačijnejšega:	predvojno, caristično
Rusijo. Tudi Rusijo so parcelirali na gubernije, ne da bi vpoštevali volio naroda, gospodarske razmere, komunikacije itd. CarisXiöni absolutisti so «matiiško Rossijo“ razdelili pač tako, k i* k.or je to najbolj ugajalo njihov m reakcijonarnim nakanam. Ukrajinci, Poljaki in druga plemena so ječali — pod centralističnim režimom tedanje Rusije. Reakcionarni činovniki so zatirali vsako svobodno mišl,enje državljanov, ječe so se polnile s politični-on zločinci in kljub temu, da je ogor-hn-e š'rokih liuclskih. mas valovilo-.o s sej državi, se ni ničesar spremenilo, &er, so imeli petrogra ski tirani sredstva,' s katerimi so vsak poskus demokracije že v kali udušili. Kdo je ustvaril If izprosim sovraštvo Poljakov — pil'd Rusom? Nedolžni ruski mužik , kmet, gotovo ne! Ta antagonizem je Vision?1 kot posledica brezglave ccn-tralizaoi-e. Ce bi Poljaki in Ukrajinci taurdi imeli svo e popolne avtonomije, m bi nikdar prišlo do razpada tako
mogočne Rusbe Zlasti je v tem slučaju igral verski moment zelo važno vlogo. Pravoslavni Petrograd je napovedal katoliški Varšavi konfesijalno r.valiteto in to je Poljake še bolj raztogotilo. Jasno je torej kot beli 'dan , da je centralistična manija carističnih i cakcijonarcev upropastila veliko Rusijo.
Kaj nam je sklepati iz navedenih vzgledov? Vrag je vzel centralistično Madžarsko, ker so reakcijonarni magnati in plemiči iz Buđ'mpešte pritiskali na nemadžarske pokrajine in na vse načine ovirali gospodarski in kulturni razvoj prizadetih narodnosti. — ’ Ista usoda je zadela carsko Rusijo *
Kakor smo že uvodoma omenili, predvideva zakonski predlog o razdelitvi države na oblasti ,26 administrativnih edinic. Po določbah vidovdan -ske ustave bodo Slovenijo razmesarili na dva dela: v ljubljansko in mariborsko upravno oblast, Ze naziv „oblast“ sam na sebi spominja vse preveč na centraMstično-birokratsko svobodo bližnje bodočnosti. Poleg uprav-ogromnega činovniškega aparata v centrali države dobimo 26 manjših, a vzdrževati pa jih bo moralo ljudstvo . Avtonomija, o kateri govoričijo cen -tralisti, češ, da je v ieh novih upra-vnih telesih zasigurana» je fiktivna, to se pravi, da obstoja na potrpežl.ivem papirju in da je v resnici ni. Marib. oblasti n. pr. so odvzeli troje sodnih okrajev današnje Spodnje Štajerske,
in jih pridelili — ljubljanski oblasti* To so okraji: Brežice, Sevnica in Laško, razven občine Sv. Rupert. Kaj ie ustavotvorccm mar za gospodarsko škodo, ki jo na ta način pripravljajo prebivalcem takozvaue „mariborske o-blasfiPj Premogovniki in industrija v ieh krajih bi po načrtu brezglavih cen ■ ralistov morali pripasti ljubljanski o-blasti, s tem pa je na,občutneje pri -zadeta davčna moč mariborske oblasti, ki bo morala prispevati sorazmerno iste svote državnih dohodkov. In tudi v zemljepisnem pogledu so ustvarili z delitvi, o Sloveni*e velik nezmi-
sel.	Naravna meja med bivšo Kranjsko in Štajersko in od Zidanega mosta do Brežic je Sava» Današnji usta vot vor ol ki se tako radi sklicujejo na geografsko izravnavo med posameznimi oblastmi, pa so naravno mejo razveljavili in začrtali novo — daleč v. kozjanski okraj segajočo črto.
Toda pustimo to i Mi smo uverie-ni, da do končnega parceliranja države ne pride, ker se bo režim centralističnih absolutistov zrušil že takrat, ko še bodo iedva razmišljali, kako da naj bi se lotili težavnega dela.
V interesu države, ki je nastala po stoletnem trpljenju treh narodov in vznikla iz potokov krvi in ruševin svetovne vojne, bi bil že skrajni čas, da se propagatorji nasilnega centralizma streznijo in spomnijo, kam so vodile iste nakane v caristični Rusiji in magnetski Madžarski.
Nekaj zastopnikov.
Vse vlade in države pošiljajo v svoje zastopstvo po svetu svoje prve sinovo — svoj cvet. Tudi naša vlada' se da zastopati »po prvakin, po ljudeh, ki so danes prvi v naši državi,ki ima’ jo prvo in glavno besedo* ki so pa,— cvet posebne vrste.
Sestavimo si kratek pregled teh zastopnikov po poročilih, ki prihajajo od časa do časa v javnost in videli bomo ta cvet v svoji eksotčni obliki.
V	Holandiji in.Švici smo imoli zastopnike, Ki so se po svoji robatosti, nevljudnosti in po svoji aroganci „sijajno“ proslavili. Pravijo, da bi se bili lahko kosali z najbolj robatimi in surovimi mesarji beograjske čaršije. Eden izmed njih, in sicer ta v Švici je pa družil s to lastnostjo še kramarske talente in organiziral jo jajčno eksportno trgovino, kateri se je udarjal s toliko vnemo, da se ga ni dalo drugje najti, kot v trgovskem lokalu in da bi bila švicarska vlada skoraj pozabila, da je v njenem območju naš zastopnik. To bi bila na vse zadnje Ša naša sreča, prihranili bi si bili veliko sramoto* ki je nastala s tem, da so švicarske oblasti v diplomatskih Skrinjah tega famoznega zastopnika našle tihotapsko blago, zdaj . svilo, zdaj ženske obleke, zdaj valuto, ka tero so razni verižniki in kramarji iz našega poslaništva hoteli Lhotäpiti v uradno-tajn? zastopniški obliki, v u-radno zapečatenih in opremljenih kovčkih, ki so od tega Časa sem podvrženi švicarski kontroli, kakor vsaka druga prtljaga.
Švicarji so izgubili vsako zaupanje do naših zastopnikov in diplomatov ter jih, motrijo s pazljivim očesom.
V	Parizu se je na isti način proslavil neki Gluščevič, Pašičev sorodnik, ki je opravljal precej važno diplomatsko službo in pri tem tihotapil platin. Nekoč so ga zasačili in Pašič je imel dosti truda, da je celo zadevo poravnal in prekril.
V	Berolinu dolgo časa nismo imeli zastopnika, menda iz mržnje do „Švabov“. Ko pa je odredila reparaciiska komisija, da mora dati Nemčija toliko in toliko tisoč volov na račun naše vojne odškodnine, se 'Je beograjska vlada zganila ter radi te živine poslala nekega človeka v Berlin. Ker se je šlo za živino, je poslala prvega, ki je bil pri roki. Ker so na visokih urad-
nih mesili ljudje zelo pičle in dvomljive naobrazbe si lahko mislimo, kak možakar je bil to. Ni imel ne sredstev ne navodil, prišel je v Berlin, utaboril se je v nekem zakotnem stanovanju na vrata si je zapisal „zastopništvo SHS“ in sedaj naj ga išče, kdor hoče in more. Za ljudi se ni brigal, no za Nemce, ne za naše, čakal je no živino t*? kako se je ta spravljala v Srbijo smo že zadnjič enkrat poročali.
V Atenah smo imeli za zastopnika moža* M bi spadal med mešetarje. 'Trgoval jo na lastno roko in znan je bil celo v raznih beznicah po pristanišču.
Amerikancem smo poslali slavnega konzula Saviča, ki je teroriziral v Ameriki naseljene Jugoslovane, ker v svoji]? listih , niso hoteli hvaliti in proslavljat režima, ki ga jim je poslal. Svojo jezo je izlival tudi nad arneri-kanskimi državljani, ki so mseniraii v njemu neljubih listih, in tako se je ogrešil pred amerikanskim zakonom, ki ga je zahteval celo pred poroto. Tej je utekel; v njegov spomin in v njegovo proslavo je pa ostal sodnijski
akt.
Ta Savič je sedaj generalni kom zul na Dunaju in pečati njegovega tirada so skušali pred kratkem omogoči’ ti neko valutno tihotapstvo, ki se je pa ponesrečilo — kriv pa ni nobeden, ker je pač tako, da uhajajo štambllje iz uradov na legalen* pošten ali bog-zna kak način.
Med vojno je zastopal Srbijo v Londonu g. Jovanovič, ta je bil še pred preobratom penzijoniran, ker se ja preveč družil z ljudmi okrog „Jugoslovanskega odbora“, ki ni bil po Paši če vi velesrbski voli. Na Jovanovičevo mesto ja prišel neki Kojič, ki jo imel toliko „vrlin“, da je angleška vlada sporočila beograjski, naj si ven dar oskrbi človeka, ki bo sposoben, da jo zastopa. Beograjski prvaki so pa dejali: „jok“ — nalašč ne, če smo mi zadovoljni s Kojičem, naj bodo še Angleži. Mož ostane,' pa basta, naj vidijo kako' smo samozavestni in močni!
Sedaj je v Londonu kot glavni konzul Joca U. Jovanovič, o katerem je le cini iznesla srbska publicistika prav škandalozno afero v javnost. — Konzul Jovanovič je namreč zaupnik
j angleške firme Armstrog, s katero se 1 naš finančni minister pogaja radi po-i sojila. Ta firma je obljubila konzulu j Jovanoviču mastno provizijo od 68 ! miiijonov dinarjev, da ji pomaga pri*, j tisniti finančnega ministra tako tesne ' ob steno, da sprejme najtežje pogoje* da dobijo Angleži monopol za zidanje naših pristanišč, za zgradbo naših' železnic, za vso oddajo železniškega materijala po zelo visokih cenah in da bi konzul upravljal s posojenim denaij jem, da bi kupoval državi vse mogoča ter ji vse to stavljal v račun kot gotov denar, Koliko Angleži ne morejo izžeti iz naše države, toliko jim po-maua naš konzul za visoko jndeževo nagrado.
O konzulih bodi dovolj! O dr» Vo* šnjaku v Pragi, ki je pred javnostjo obdolžen, da „govori vedoma neresnico“, in o raznih drugih državotvor* oih na poslan iških mestih, sedaj na bomo govorili, ker je karakteristika že itak dovolj po prej označenih pojar vali, delegat pril Zvezi narodov Spa* lajkovič je tudi dovolj .„proslavljen* po svoji netaktnosti in po svoji zmedenosti, opomniti je treba samo še to* da se razne nabavne komisije kažejo po celem svetu kot največje, brezstid-ne pijavko lastne države, ki hlepijo in hlastajo po judeževih groših, ki vedno in povsod prodajajo in izdajajo? dobrobit in interese lastne države* ki bi imela vse predpogoje za srečen otv. stoj, če bi bilo neobhodno potrebni poštenosti na vodilnih in pa na tistih mestih, ki nas na zunaj zastopajo.
Temni elementi u policiji.
Pred zagrebškim sodiščem sedi na obtožniški klopi 18 ponarejevalcev denarja- ozir. oseb, ki so soudeležene več ali manj pri tem zločinu. Glavni, obtoženec je Vid Galovič, ki je imel svojo delavnico lanij dalje časa na Bledu in je tudi tam z nekaterimi svojimi pajdaši padel v roke pravice.
Gotovo se čitatelji še spominjajo*, da so lansko leto naši listi pisali o družbi ponarejevalcev, ki. so bili za* jeti v neki vili na Bledu, s previdnim pristavkom, „da so Še razne druge o» sebe kompromitirane“.
Te „druge osebe“ so menda trije organi policije, kf~ so tudi med obtoženci. Iz dosedanje razprave je raz-Vidno sledeče:
G aio vic	j© mnogo bavil s ke-
mijo in s tiskarsko tchuTT:criei*-j<v —iz-_ umil. nekak stroj in nekak preparat» ' s katerim bi se d aid žigosati denar tako, da ga ne bi mogel nikdo ponarediti, ozir., da bi se preprečilo vsako ponarejanje žigov in kolkov, ki se je baš lani v toliki meri pojavljala» Ta svoi izum in načrt je ponudil Go-lovič finančnemu ministrstvu, ki je pa ponudbo odbilo. Po teh svojih študijah in vsied verižništva je postal mož sumim- in prišel jie pod tajno policijsko nadzorstva
Par detektivov ga je nadzorovalo in spremljalo vsepovsod in danes Ga-joviČ trdi, da so ga ravno ti policijski organi zapeljali m eeio prisilili, da izrabi svoje študije, svoje poskuse in svoje stroje v — ponarejanje denarja* Tej sili in pritisku se je Galovič u’ dal, spopolnil je svoj stroj v tem praven, začel z malimi poskusi, prišel na veliko, njegovo društvo se je množilo in danes so vsi — s policisti vred na obtožni klopi,
Ocl teh policistov pripada eden mestnemu redarstvu* dva pa vojni policiji. Vsi trije so imeli nalog, da opa zujejo osumljenca in danes je iz obtožnice razvidno, da so počenjali največje zločine in da je Galovič z nekaterimi drugimi vred postal njihova žrtev. Razprava odkriva prizore vredne najtemnejše kinodrame!
Pomislite* usoda tisoč in tisoč državljanov je odvisna oct talcih, zločincev v policijski službi Kar so napravili z Galovičem in drugimi žrtvami, bi lahko napravili s katerim koli, Oni

тжт&*£&

&S»*£hrvit iS:	■ <r;'i '!	..‘ -v ',);■;•■■ I-:•
ШкћШ' Čuvaji t^ovioe ". ш red®, osebe . «аир&пја in njjil^viim Лепшш^асЈјаш bits® poprej verjelo, J^^.obrapl in «agovorpm njihovih žrtev.
,-:V' ,tej zadevi piše ^Sloiwiaa Tri-t&taaAšt. 45 sledeče: ,
*./. „Ali Je naša vojna in meščanska. genija že, očiščena od takih slemen« гф? N m to nočemo , odgovoriti, razumljivo je, pa, da se io vprašanje stav-M§l od vseh državljanov vpričo takih It^godkpv, ki nalagajo vojni in dvilni oblasti-dolžnost, da a stotero pazljivo-ф: motri sestavo svoje policije,
„ Oblast ima, dolžnost, da varuje Obstoj: društva, kar Je več kot pa po-smoezni; stapoyi in interpriteta posameznih ministrov. Pa tudi v knterosu teh;, in pa ugledu naše vojske in dyžar у®,едаОРа biti peticija poštena, čista in spc^b&a, sploh taka, da bo imel vsak .Stavek do njej opravičeno zaupanje, *4 ;Ш6. pa varstvo pred nasiljiem in ne .ob3$i№ to jo -- nasipe, od katerega bt#0. moral sam braniti Naposled je potrebno, da postane policija imuna od vseh strankarskih vplivov, ker i-ш vendar dolžnost, da varuje vse državUhne brez ozira na stranke, katerim pripadajo“.
Do tega smo še daleč. Nasprotno vidimo. od dneva do dneva, v policijsko službo se uvajajo elementi, ki sev slepem, hlapčevanju pred režimom ne plägijo niti nadihu]šega nasilja. Pred zagrebškim sodiščem imamo trojico takih tipov, koliko jih je pa, ki nemo Seno in nekaznovano vršijo temne posl® tu druge spravljajo pred. sodnijo »ji pa, tudi brez sodnije v zapore!
Imamo pa tudi prilike in slučaje, katerih hogvaraj — obtožiti policaja.
po-
kojnin.
Sprejeti in vpokojeni oticarji še 'do fernes niso videli niti beliča od svoje pokojnine. Prosijo Ju, prosijo tam, povsod samo obljube*, pri , katerih se pa »-©čina, teh vpokojencev pogreza od dne So dne v večjo bedo, Ce se obrnejo na jakozvano socijalno skrbstvo v Ljub-ijahbjše jim кебе, da so njihove stvari k Beogradu pri finančnem ali pri voj--Hem ministrstvu, če pa dobijo človeka» da za njih tam povprašuje, je pa zo-issei vse že v Ljubljani* Ljubljanski bi-jrskrat kaže ha Beograd, beograjski g»a:jtiar Ljubljano, ali kratkomalo na — stafa. Kakor smo že enkrat povedali, Igra pri tem nezaslišnem (postopanju steü šovinizem veliko ulogo. Srbski shcir dobi s penzijskim dekretom -tud* šrvoje pristojbine, če čaka e-Ш oglašajo -•
S,«**« '
S «	i*__J p
~~~—oficirji, « ' ? 4e »л» •■:а-.-brata a!-’ pa Se od. poprej y poeziji^ V чДу&јб v. 4.je pristojbine . -<аич*
,.иш izplačuje u-prava v zaunjem času avstrijsko pokojnino vsem vojaškim upokojencem, samo pri nas šo ravno tisti, ki so dolgo Časa Še služili V naši vojski, brez vsake obskrbe, To je škandal prve vrste.
Klika, ki je danes na krmilu, je ^a povrh Še tako cinična, da govori o „protidržavnosti“, če se sestradani in bedni oglašajo, prosijo in zahtevajo. Ko so upokojeni oficirji po listih razglašali svojo revščino, se jim je od postrani grozilo, od druge š je pa kričalo: „Glejte, avstirijakante, separatiste, rebele“ itd. Dokler živiš, moraš hvaliti režim,-če si pa enkrat na lem, da pogineš, pa pogini tiho, brez besed, da ne bo trpel ugled uprave, ki te tlači in ugonablja v svoji zaiti » fcernosti l
Kako pa pride policajdemokracija So tega, da se briga za pestro družbo upokojenih oficirjev, med katerimi so bolni, kruljavi in slepi, kdo ji garantira, da so to njeni ljudje, kje je strankarski in osebni profit pri tej zadevi, kako naj se štedi in varčuje, 8® ne pri revnih ib trpečih?!
Siromakov se je lahko braniti, če ne kapirajo, da ima režim važnejše o-pravke, se jih pa proglasi za buntov-se in nezadovoljneže in stvar je pri kraju.
Vzgoja in mišljenje naših oficirjev ni prikladno za današnje Čase, Pozabili' So na politično orijentaeijo, M se liri Srbih tako lepo kaže v vbjnopöö-grupaciji „bele" in »Črne“ ruke*:
Ce bi naši oficirji to nadeli, bi jim ne bilo treba danes prenašati gladne-ga in‘beraškega „pokoja.“ Postati bi morali trabanti polieajdemokraoije in
vse bi dobili«
Kakor se čuje, se bo sedaj g. dr. Gregor Žerjav zavzel zä to pereče v-prašanje, ne radi tistih, ki stradajo že 10 mescev, ki prodaj ajo svoje pohištvo, jemljejo svoje otroke iz šol, ki bolni m obupani na stara leta opravljajo slabo plačana dela, temveč radi svojega brata majorja Alfonza, ki hoče preživeti svoj pokoj na lepši in u-dobnejši način kot vsi drugi oficirji.
so opravljali težko službo med tem, ko je oh pohajkoval, iMajor Alfonz Žerjav, ki;' je imel pri vsej Svoji; strategi-Chi zme'dehösß na Koroškem, pri svoji totalni neporabhosti za službo v Mariboru tako dobro zaslombo pri tedanjem predsedniku deželne vlade bratu Gregorju, bo tudi sedaj v pokojninski zadevi znal vzdramiti' ves policajdemo-kratski aparat.
Mogoče bo to tudi drugim penzijo-nistom v dobro, značilno in škandalozna je pa vendarle, da se je tudi v Sloveniji započelo „porodičarstvo", ki se vsakega, še tako perečega Vprašanja loti samo tedaj, Če je pri tem zainteresirana žlahta»
Vinaria d. d. v Ptuju.
Ptuj, 6. novembra 1921.
V Ptuju m je osnoval proponents'^! odbor za novo delniško družbo pod imenom „Vinaria d. d.“ Imena vodilnih odbornikov jamčijo za to, da jo ta družba strogo kapitalistično podjetj’e, čeravne pravil? da hoče naše, v krizi se nahajajoče vinogradništvo pritisniti na — rodoljubno srce in ga rešiti potom -<• samopomoči. Na čelu tega podjetja stojita dva advokata, dr. Božič in dr. Fermevc. Kako sta zašla med vinogradnike, sama ne vesta, čeravno se razun drugih poslov razumeta tudi na izdelovanju svinjskih podplatov in nedolžnih ovčjih kož.
Tema mojstroma sekundjira neki Petovar iz Ivanjkovec, ki ja tudi znan po svoji vsestranski izobrazbi. Med kmeti je kmet, med verižniki trgovec, med uradniki — hofrat. Središki m-dustrijalec Zadravec pa je rad, da so ga sprejeli, ker so se gospodje dolgo posvetovali ali ga bi ali ne bi upoštevali v, slavni kempaniji. Vsa druga i-mena so privesek in radi — lepše s»
Nagim vinogradnikom smo pokazati pravo sliko „.Vida vedo - ‘
ui.—um,
«Ui	'■
vit užba ^Vinaria“ ni za-~gtt. Vsaka zadruga ima svoj določen delokrog, katerega ne sme prekoračiti. Stara vinarska zadruga £Wein-baugenoss<enschaft) v Ptuju je nakupovala samo vina od zadružnikov svo jega okoliša, „Vinaria“ pa bo kupovala vino tam, kjer bo — najceneje. Njej bo vseeno ali ga kupi y Halozah ali v Slov, gor. ali v Ljutomeru ati v Bački ali v Banatu ali v Makedoniji ali v Dalmaciji. Gre ji samo za — kšeft. Da bodo vslcd tega cene naših izvrstnih haloških, slovenjegoriških,in ljutomerskih vin občutno trpele, je samoobsebi umevno, ‘Zato se domači vinogradniki ne bodo mogli nikdar sprijazniti s podjetjem, ki hoče naše slavne slovenske vrhove zariti v banatski pesek« Samo s pristnim produktom naše zemlje stojimo trdno iia rodnih tleh. Dvojne valute ne rabimo. Ptujski Kajzer je moral pobegniti v Ameriko,, ker je skušal Banatčana pre krstiti v Štajerca« Upajmo, da bo ptujska „Vinaria d, d.“ šla kmalu za njim, ker do gospodov, ki so advokati in mešeitarji za najraztičnejšo blago, ki so industrijalci, mlinarji, kmeti, trgovci, verižniki, holrati in — — rodoljubi ob enem ne morejo imeti zaupanja ne vinogradniki, ne konzumenti in ne reelni vinski trgovet. Vinarsko d. d. v Ptuju ne bomo izgubili iz evidence! —• Haložki vinogradnik.
Politični pregled.
KRAL7EVINA SHS-Kralj je prisegel n anв » i» ж n* Po zakonu bi moral PaSičev
kabinet; podati demtoije, & je ni in # menda tudi ne bo, ker Je baje kmc zadovoljen z delom vlade.	f'
M in is t r i s e š e v e dti o pisž e a z g O v a r j a j o ha svojih sejah Ж Madžairski in so tudi sklenili, da p<P do poslali pariški veleposlaniški Љ ierenci i; osebno noto naših zahtev J anškem vprašanju. Ministrski вш se je tudi izjavil za takojšnjo demobilizacijo, kakor hitro bo vlada zvedela uradno, da je bil zakon o detroniza-ciji Habsburžanov sprejet v madžarski zbornici v tretjem branju.
Ministrskega predsednika Pašiča pestita dr. Korošec ш dr. Dulibith PrvI zabteva takojšnje demobilizaci o iz političnih in gospo darskih ozirov, drugi ga je pa inter-peliral radi demisije.
Naš za k o no (lajni od b.o r se peča z občinskim volilnim redom za Slovenijo. Tozadevnih zaključkov pa še ni. .
Posojilo smo dobili v — Londonu in sicer pod sledečimi razlogi: Posojilo znaša Štiri milijone fun tov šterlingov. Dva mili.ona dobinio takoj, dva pa po dveh mescih. Obre -sti se nam bodo zaračunavale po 8%.
2	odplačevanjem posojila bomo začeli ] po'petih letih. Porok za to posojilo j®
u.iša bodoča jadranska železnica, Za katero moramo nabaviti materijal Od onih angleških bank, ki so nam däle
MADŽARSKA.
Z a k o n o de iron i z a c i ji Habsburžanov Je že stopil v veljavo.
Pni razorožitvi Ma d ž ar-eke bo imela glavno besedo medza-vezniška komisija, mala antanta bo u-deležena pri tem razoroževalnem poslu pofom vojaške, komisije posvetovalnega značaja. Maloajntantna posvetovalna komisija bo smela tudi izročati medzavezniškim komisarjem informativno gradivo*	j
Iz "visits politike.
Zakaj ni bil predan naš ultimat Madžarski? „Neven“ poroča po pariškem „Newyork Herakiu “, zakaj niso dobili: Madžari ultimata. Naš poslanik v Budimpešti je prejel prošti petek od beograjske vlade večkrat r*>d-uHimat,um, katerega ^ žarski vladi, '
meja pri Prižreau v kOnštc'l SHS in 4, severo-vzhodno od bo meja urejena tako, da bo Podfl^oiif;' ca strategično zaščitena.	4
Stojah Protlč in sloiioda Ötaiapei-; V svojem dhOvniku ^RadikaP hd m. se bavi g. Stojan Proti© » Vprsi. * ganjem o slobbdi 'štampe. Gospod SkH-jan Prot.Č je že star prvoboritelj > svobodo mišljenja. V tej borbi je osi- ■: vel, razni reakcijonarei, so mu priprar* -vi!i celo ječo, loda mož ni nik^iад, z&* pustil svojo poli tu se je vedno upiral* reakciji. Kakor znano, je icenzurna «p- ■ blast doslej poslopalaj zelo гахРбпл, Kar je bilo dovoljeno v Beogradu» Se ni smelo iznašati v Zagrebu. Zapleta-ba „Avtonomista“ nam ;je v; tem;' офл- Ћ pač najboljši dokaz. Članek* ki j® џ * „Beograjskem Dnevniku“ nemoteno iff-]} šel, ni smol v Ljubljani zagledati belega dne. Gospodom cenzorjem bt jph* priporočali, da s? zapomnijo sledeöb besede pametntega gospoda Protiča: „Kakor izgleda, je oblast na Hryater kem iztaknila za, „žabranjevanje* Ib ... stov növ termin, katerega v иШауј najdemo: to je zabrana cele	:
ne da bi se uredništva obvestilih' za* kaj je bil list zaplenjen“. iTo na| m? gg; cenzorji dobro zapomnijo. . « , h «
S slobodno 'štampoje pri nas tako kot je bilo z odpravo Smrtno kazni v Ru-. siji pod Nikolajem L Ta ^svobodft^ ljubni“ vladar je vedno zatrjeval, đa je on odpravil smrtno kazen v Rusiji* a za vsako malenkost je pustil našteti s žrtvam po 1200 udarcev s šibo, kar je> bila mučnejša smrt kakor pod meSeh&v ali na vrvi. Pribičovičeva „svobodna“! štampa in smrtno šibanje Nik»lajevi& žrtev pri odpravljeni smrtni kazni *® Rusijo imata dokaj sličnosti.
Vprašanje prestolonasledstva. ^Narodna Poliitika“ javlja iz Beogra»* da: Vladni krogi se intenzivno bavija
z vprašanjem prestolonasledstva. Z%
kandidaturö princa Pavla agitirajo d® mokrati in radikali. V vojaških krogih, pa jo ta princ nepriljubljen najbrž ga belorukci zato ne marajo, ker je jako inteligenten in „svršio бксЛе rodovnim putem“* op, ured.
Izkori^p^ici.

-л res ni
'V-.v ’I Ii ' anski vladi naš —uzare se torej ni zav-antantag aiopak tudi naš
a. i- ašič! '
Pašič bi naj rekonstruiral kabinet. „jutarnji list“ javlja, da so se po dali po kraljevi prisegi na ustavo vsi ministri na dvor, da častitajo kralju. Pri tej priliki se je kralj daljo časa razgovarjal z ministri o naši zunanji; ter notranji situaciji. Razgovor kralja z ministri lahko imenujemo neslužbeni kronski svet. Ob pribij tega neslužr beiiega kronskega sveta je baje izjavil kralj, da ima zaupanje y sedanjo vlado. Pašič si razlaga to kraljevo zg upnico tako, da kralj ne želi demisije sedanje vlade. Gospodje ministri so komaj čakali ш to kraljevo željo in izgleda sedaj, kakor bi hotel Pašič sam izvesti rekonstrukcijo kabineta in poteptati parlamentarno prakso, po kateri bi moral podati ministrski predsednik ostavko ob priliki nastopa novega kralja.
Poziv Hrvatšfeemu bloku. Iti Beograda poročajo: Dr. Momčito Ivanič |e napisal v zadnji številki „Radikala'' članek, v katerem povdar ja, da j# sedanja vlada izvajala svojo politiko samo radi tega, kpr se celokupna? o pOzicija ni spustila v borbo proti sedanjemu režimu. Dr. Ivanič poziva Hrvate, da se udeležijo parlamentarnega navala na sedanjo večino. I
Albanske meje ostanejo iste, «kakor leta 1918. Iz Pariza poročajo ;OPo-slaniška konferenca je odobrila potočilo komisije za določitev albanskih granic in odredila, da se v prihodnji seji podpiše protokol o novi razmejitvi Albanije, „Temps'* pravi, da bo me* ja Albanije v glavnem ostala ista, kakor je bila leta 1913, razen četverih tičk:	1, mesto Lun pripade v celoti
Albaniji, 2. pot Debar—Truga dobi j kraljevina .SHS* 3, izravnala se bod® I
poete«
'	.ondona
v.edomir Ш lumpariji omen-» sm^i sjirogevoriu dtrani. Cedomir Mijatevii
p..,« o tem v „Jutarntem listu“ sledeče: »Ne čudim se angleškim kapitalistom, ki predlagajo tako strašno izko-riščevalno pogodbo, Čudim se pa Sfr» binii, generalnemu konzulu naše dr. žave kateri naj bi zvesto služit svoji domovini in ki je našo vlauo hotel prisiliti, da sprejme pogodbo. ki bä mu vrgla 200,OOU funtov, šterlingov današnjem kurzu 60 milijonov dinar jev). To bi plačal naš narod preko ant gleškega posojilodajalca Armstronga č Naj mi prijatelji oprostijo, če pišem * globokim ogorčenjem, toda ko vidim to arzno izkoriščanje našega neroda 4^; londonskem konzulu, ne morem Ure* tiidignacije in moralnega gneva dovolj , obsoditi nesramnega „pljačkanja nagi. Jepe domovine»“ Komentar naj ih tila,1 govolijo napraviti naši čitatelji.
Brez škandalov pač pri nas o® gre! Pred par dnevi je zakonodajni odbor pooblastil vlado g. Pašiča, da podaljša začasno trgovsko pogodbo* ki je bila z Avstrijo Sklenjena 27. Ju* nija 1920 in kateri je rok že davno pe tekel. G. Stojan Protič povprašuje »
20.	številki „Radikala“, kako je to rnem goče, V vsaki drugi državi se vodi to* čna evidenca terminov raznih trgove* kih pogodb, samo v naši državi smo morali doživeti sramoto, da sta fina»*
čni in trgovinski minister pozabila Ш&
rok te pogodbe, tako da je dvakratpo-t tekel, brez da bi bila o tem obveščen na narodna skupščina in bi se od nj® zahtevala odobritev, oziroma obnovi«, tev pogodbe. Prvikrat je bilo to dn® 27» junija, drugič pa dne 3. novembra t. L! Svojčas so govorili, da smo dežela vseh nemogočih možnosti in radi tega verjamemo, da na najvišjih mestih ne vodijo račuD takih »male»* kostih“, kakor so t(	-skih po*
godb .: « •
Kritičen položaj «*
„Jutarnji list“ poroča iz .*.■
Strahoviti padec dinarja, je strah vsem političnim in gospodar skw krogom, Padeš nag® valute je psrzrfl^
:žt,.m-|)^apa^os| «epregtoäne kritične »•PPIW. Več kot. dvft. dni že ne noü-t^;JSa0borai glavne valute kol: ao-^efiki Juh ti, francoski Irank ja ame-akanstei dolarji. Švicarski franki ee fe nfaojiiavno veö pojavili na beograj-*к| Јдагад. Borzni špekulanti so sami Aavffh krivi na hitrem pađou 'dinar *, ia„ Ker nas je dovedlo naše zunanje pornm У zelo kritičen položaj, so ga ««wwi žft naprej borzni špekulanti* poStSipili tuje valute. in jih ne dajo več «a. .UjgvAko se ne bodo pojavile na boost.ß®, za, naprej glavne valute» pri-iskpjejp bprzni krogi, da bo poskočil Sranfc Ш $00 ali Še .višje, amerikah »
dObti pa na 100 dinarjev» .Veleti ilafah valuto je zabredlo mnogo tr^vdšv'v zelo kritičen položaj, oso* bito, tuji, hi imajo ta ‘mešeo izplačila v gajih vaiutalt Beograjski trgövöi so umaknili vse glavne življenjske pred-' «ete a tržišča z izgovorom, da jih ni* «ajd, a v resnici p& samo čakajo, da se- ..podražijo' v'najkmjšem času za — aajjraanj SO %.. 'Ravnokar citirana dejstvi so tudi velika zasluga sedanje vtlaäe, M se peha poleg državne kon-aolidaoije tudi za ppvzdigo valutnega ipdoa m obče draginje,
Zares prava, „obnova'', Nekdanje ministrstvo ..„prehrane in obnovo zem-«*toK 'je > likvidaciji in odsek, ki ima dovršili Mkridacijsk» posle, objavlja sedal _ da, ima v svojih magacinjh več |o. Wiöino najmodernejših in najele-gantaej^h . oblek —• največ ženskih ;vsaknaajih in:.bafeki1i toalet» Iz tega (»glasa j.e razvidno; s kako obnovo se te pečalo. to ministrstvo, Semlja se je !vpl]aökala“ za svileno ^obnovo“ legi-Äiifega in ilegi^imaega ženstva beo* «-rajske porodic©,
■' Kmetski izletL Naša vlada orga-a*«*r& izlet hrvatskih sel;akov v Sr* Oijo. Bred njimi so poleteli med Srbi-;ше slovenski samostopeži. Eden iz* mod, teh Slovencev pripoveduje, kako je med- izletniki v Zidanem mostu pri-ilo-de ostrih debat radi 2000 K, ki so
ak.ith potem razdelili, Izletniki so nadalje pripovedovali, da so vidni sa ma Potemkinova sela in Pašičeve — .krokodilske solze. Sieer pa so dobro fedli in pili in ne bi prav nič nasprotovali, ako bi se jih še enkrat poslalo кш tak, izlet, ki stane državo dobrih jg&r stotisoč kron. Navsezadnje, ako jemejo--ministri razaipovati z državnim denarjem, zakaj M tudi kmetje tega matćtiU!
0 zaščiti.
Ureditev varnostne službe* Minister Pribičevič je izdal nov ierman o preuredbi varnostne službe, ki se naj IM debla od sedaj naprej na dva oddelka: prvič na oddelek za javno var-jooSt asebin imetja, drugič pa na oddelek za varnost države» Ta drugi oddelek j» «a, verstvo režima, ker država — kar pač mi pod tem nazivom ra-mio - bi bila že tedaj zavarovala, Se bi Pribičevičeva mnogoštevilna policija res varovala vse ljudi in njih imetje» ki tvorijo državo. Policija bi morala garantirati za varnost in varavo vseh državljanov — tudi komunistov, republikanoev in vseh opozioijo-
. zakon bi .groral фВД za vse fr,
nb3? ih tako,: bi bila država zavarovana,'‘kakor tudi režim, ki bi to upošteval, če se pa ne dvigne do toga pojmovanja, mu pa tudi ureditev in pre-* zovanje policije ne bo pomagalo.
dar ji med seboj. Stara pripo-vMuca. Kadar bo v deželi toliko Zločin jptJL, razbijačev in pijancev, da jih o rožniki in policisti ne bodo mogli več vsfrahovati, potem Se jih bo Sprejelo v oličijsko Službo. Hudobni jeziki za-trjn,eto, da se je nekaj sličnega zgo dilo tudi pri nas in radi toga "jo Шјв nastopil pravi „raj.° V pomanjkanju ZipČincev pa so še brezposelni žancL?-rji pričeli sami obstreljevati. Tak slučaj se je dne 2. tj m. dogodil v Iva mč-gradu na Hrvatskem, kjer je žan-đaf po kratkem -prepiru, s strelom ra nil tovariša in dvo.e drugih l4Udi. — Čudnim ljudem ukazuje naš goueajv
u.mister Pribičevič ......
Rusi na zagrebškem vseučilišču, „Hrvat“ St. 506 poroča, kako izrablja ruska inteligenca hrvatsko gostoljubje. Z odprtimi rokami so bili sprejeti, zdaj pa uvideva javnost bolj in bolj , da so ti „gostje“ v službi policajdemo-kratskega režima. Ruski študenti na univerzi se hočejo pridružiti demokratom v boju za podporno društvo, To je ustanek proti hrvatskemu prebivalstvu in proti hrvatskemu di„ašfvu, Ta grda nehvaležnost bo Rusom samim prej ali slej škodovala, ker upamo, da so se Hrvati v svoji gostoljubnosti že dovolj naučili; imeli so srbsko „rasi-co“* ki so je za časa Avstrije plazila okrog Madžarov in danes prav gotovo nimajo več volje, da si na prsih — zredijo še rusko „rasieo“, ki bi Pri bičeviču opravljala policijske in špi -Jonske posle proti Hrvatom,
Domače vesti.
Samostojna uganka. Kdo je najbolj zapl&nkan član našega zakonodaj nega odbora? Samostojni žganjar g. Zepl Drofenik, ki je predlagal odboru, naj ima občinsko volilno pravico samo taisti, ki biva dve leti v občini. 2upan naj bo taisti, ki plača 30 din.: direktnega davka, odbornik pa davkoplačevalec 15 din. Izrekel se je proti volilni pravici žensk in vseh še sedar njih in bivših komunistov. Zakonodajni odbor se je krohotal Drolenikovi — modrosti in je niso dali niti na glasovanje Samostojni Zepl je res pravcata korileja duševne siabostojnosti!
Zaplemba „Avtonomista“. Zadnja, (31J številka „Avtonomista“ je bila za plenjena radi članka „Naša diplomacija“, ki Je bil ponatisnjen po „Beograjskem Dnevniku“ od 30, oktobra. „B, Dnevnik“ lomi kopja za policajde-mokfacijo v splošnem^ posebej pa Se za dinastijo Pribičevič, ki ga subven-cijonira in njegova državotvornost se pleni od ljubljanska, cenzure. To je centralizem; kar jo za Beograd državotvorno, je za Ljubljano protidržav-nb. Pa naj še kdo reče, da nimamo svobode! Svobode bo skoraj več kot dovolj, ker g, cenzorji plenijo po svoji mili volji in so prt tem zaščitnem delu tako svobodni, da se ni treba niti na to ozirati kar delajo njih kolegi v drugih mestih.
Л dr. Hešlčn piše „Hrvet“ gtev. 506: g. Ilešič Шљ da „Hrvat“ bojkotira -Jugoslovanško Matico, on misli, da radi jugoslovanstva, ,,pa se moti, za-deV» je ta le: ' Jugoslovanska Matica žali Hrvate, ko poveličuje g. Ilešiča, ki nastopa proti njim,' Sicer pa trpi Ilešič na „Verlolgungswalmu“, ker trčil, da je Hrvatska zajodnica poslala za. iijim teralico v Vukovar zaliteva.-jpč,. da. z^dhičarsfci Trati ne pišejo ö njegovem predavanju. O, svojem predavanju mora imeiti posebno sodlxj, da pride na idejo, po kateri bi trebalo terahce» da se ublaži velik efekt njegovega nahtopa» Ubogi človek 1 '£k njegovi turueji 'smo", üobivaü vesti,, kateriti pa iz obzira proti njemu nismo beležili, njegovo „srbovanje“ v Sarajevu smo objavili parno v dokaz, da se Ilfišičevo jugossiovanštvo danes drži, srbstva kpt se je nekdaj držalo hrvatstva. Zato tudi radi popravlja-mo,. da On ni — večni Zid; Ta je po črtici Senoe vedno isti, samo čas men ja „farbo“, on so pa. v tej menjavi ne znajde, zato pa slabo . vozi. G. Ilešič ni večni Zid, znašel se. je momentano v srbstvu. On je za sebe rešil jugoslovansko vprašanje in misli, da je v, občo rešeno s tem, da se zateče k e-kovščini in delajo komplimenti proti Beogradu. Ne, g. Ilešič res ni „večen“ on j a pogodil sedanjo iarbo, ker mu je — vse eno.
'Kaplani in mežnarji naj plačajo! Kaj pa? Ce ne* veste, vam zaupamo, trošarino od vinske zbirce in sicer od vsega vina in to takoj, če so prodali kalto kapljico ali ne. Ce ne plačate, pa vam zarnbipo vino, tako se je odrezal, en moder fmancar, ko mu je sijajno plačani kaplan rekel, da ne more prej plačati, ko proda vino. Kunšt pa ja prodati vino, če kupca od nikoder ni. Skrbite za prost izvoz, da mo>-' remo prod ati, kar nam dobro ljudstvo prostovoljno da! Amen.
Demokratska prepoved v Ormožu. Kmetje pozor, kadar vozite zjutraj zgoda* skozi varoš! Zadene vas lahko težka, denarna kazen, ako ne opustite pokanja z- bičem, kadar vozite mimo hi% v kateri spava nad vse priljubljen gospod ričetvaroša. Liberalna go škoda, katero plačujemo največ kmetje, hoče imeti v jutranji uri mir. Pri cerkvi so dali to preklicati. Menda g. višji demokrat ki sprašuje stranke po njih politični pripadnosti, potem še le odmeri kašo po strankarskem zaslu-ženju. Poznamo ga. Zvečer, lumpari vedno do polnoči in še črez, a zjutraj pa hoče imeti mir do devete ure in za to ne pusti pokati z bičem po varoši, kadar on spi. Seve si lahko privošči lopo življenje, ko gleda» da dobi vse zabadav. Demokratov pa ne vidi, ki na poznajo ne policijske ure in ne noč nega miru. Kdor ni demokrat, sigurna ni enakovreden višjemu demokratskemu bitju» Zemlja se pa naprej vrti, urno teče svojo pot in se prav nič ne zmeni za varoŠM demokratski rod.
Državotvornost samostojnih očakov. ¥ neki občini ormoškega okraja» kjer imajo samostofneži po milosti tri mandate v občinskem odboru in Je župan mož dvojnega lica, s& je vršila nedavno občinska seja zaradi podpi-

ва državnega рож4Иа- Nekdanji cenimüptman“ je • utemeljeval pt državnega pbs0|ilp; -Zupan je bil prö#« ii, češ, ni-treba' in občin a nimai Pat skoči nekdanji veterahenhauptmfca vodütelj saonoatojnežev, poprej Staje*-cijaneo — po koncu in pravi: „Zupatk ja mož, sedaj vidim, da šmb sl prave* ga izvolili, prav ima, no damo тб£;-: kako pride občina do tega, da bi . itd. Gospod gšicenhauptman, prizna^ mo, da ste bili nekdaj Slovenec in še danes, čo pa mislie, da se iz’nek*; danjili štajercijanoev lahko prenaredh» ул jugoslovanski patrijotje,1 pa se jak#®--motite: Pa' saj ste se sami prepričali». Nekdanji veteršnenhauptman |e meči vojno obogatel iiy v Jugoslaviji mn (■ pšenica cveti, da nikdar poprej taköi : ampak mož pozna saino svoj žep, drv žave ne, delavca ne» reveža ne,; inva^' lidov ne, duhovnika1 ne, pozna pa mostojni evangelij:, po katerem upa' -kot poslanec postati zveličan. Pa n# bo, pri drugih volitvah hočemo säiööd®f stojnežem v tej občini torbico višje 'tv*# besiii. Gospodu gšieenhauptmanU b#^;1 mo pa spravili svetinjo zato, da a ea*’ mostojneži drži.
iz Ormoža паш pišejo: Nekdo M y zadnji „Straži“ povedal rešnico, d# je naš poštar s strankami noul.udea,. in je navedel vzrok temu poštarjeva *^ nervoznost. Moža je dopis strašno ras^ ljutii, dolži vsepovprek in grozi z та>’® ščevanjem. Zdaj pa povemo — pravi -vzrok poštarjeve nervoznosti tiči sp; preobili pijači in zavživanju alkohole»^ G. poštar, povejte nam, kdo je bil ш ' pozni nočni uri najden v cestnem ka*-nalu» ko je plazil po vseh štirih ptt mlakuži? Ce vidimo navadnega Clove* 'ka tako plaziti po cestnih jarkih, me£ rečemo, da je pijanec, Kaj ne? M “ z višjO izobrazbo, ki zraven svoje poklica ponoči v pijanosti ponovno oSž lazi vse mestne cestne kanale, pa rečemo zavoljo lepšega: „kanalinspek* tor.“ Ormož ni nekje v Albaniji, ne poznamo kričanja, tudi ne na poštilP Držite se reda in ulpudnosti napraaiffi .vsem strankam!	- *>■
Kolkovanje krstnih, poročnih i#|
mrtvaških listov. Dodatno k članku дЦ številki 111 so nam še piše: Novi začasni zakon o taksah in pristojbina!!^ ne omenja v členu 10, ki je veljaven^ na vsem ozemlju naše kral,evine, ni-| kjer posebej matičnih izpisov, kakaj^ to izrecno stori člen 11 za. Srbiip гјЈп1Ј Crnogoro, razen mimogrede v tarifni, postavki 42, ki govori o prepisih ak^! tov in listin, toda izvzemši protokola', .^matice) rojenih, poročenih in umrliKj oseb. Mogoče, da bi smelo in moral^: uporabiti in uveljaviti za matične 1ЈЦ pise tar. post. 3 in 4, po katerih e#j; za vsa izpričevala in potrdila, ki jUtoj izdajajo privatne osebe ali oblastva privatnim osebam o njih osebnih lasL. nostih, razmerah, sposobnostih, delu in o vsem,, kar se jih more tikati, pl®-, čuje taksa 5 dinarjev. Na podlagi /feg splošne tarifne določbe je tudi pokra-" jmska uprava določila, da se naj 'dor* movnioe kolkujejo s 5 dinarji. Toda J jasna in nad vsak dvom vzvišena ta; uporaba ni; za tako važne listinekot^ so matični izpisi, bi. vendar priöakobä vali posebno določbo, kakor je izdana1
Gladiatorji.
Rev« knjiga. — Eros*
(36, nadaljevanje.)
Ttda Öamasip, ki ves čas ni obr-«Sl. očesa od tribunovega obraza, je «asodil sam pri sebi, da je bil zlobni loasmeh tribunov za senco zlobnejši , te je Hirpin omenil Liburnijce, ,in neodkrito je donel njegov glas, ko je po-Ipraševal po mladem Apolonu® in po gospe j, ki je nanjo naredil tolik vtis.
„Poznam po obrazu večino tehple-snenitih žensk“, je odgovoril pošteni mečeboreo Hirpin. „In zares, ne po -«abiš izlahka obrazov, ki so obrnjeni w tebe, ko stojiš v areni in meriš z mečem na vrat premaganemu nasprot-aiku — in ki te vzpodbujajo, da mu seadai brez prizanašanja smrtni sunek»
Toda izmed vseh obrazov, ki jih vidim v vrstah gledalcev, ne zre nobeden s tako hladno, mirno lepoto na smrtno borbo, ko obraz plemenite .Valerije
„Kakor luna na valove Hrumečega ffifaija!“ j® pripomnil Damasip,
* V grško-rimskem bajeslovju bog solnca, mladosti, glasbe itd. Grškim kiparjem priljubljen predmet za üpo-ieabljanje dovršene mladeniške lepote.
„Kakor zvezde na viharno morje egejsko!“ je dahnil O arses.
„Kakor more gledati le ona sama“, je nadaljeval Hirpin, Svojo sodbo je imel za neoporekljivo, kadar je šlo za lepoto, moško ali žensko» — „Najlepši obraz in najdovršenejše telo v Rimu! Ne motim se, čeravno sem le za trenutek videl njena bela pleča in njene roke. ko Je dvignila zastor ob oknu nosilnice. Kakor
Ustavil se je in iskal primere, na-jo pa nadaljeval z nepopisnim samo * dopadenjem:
„Kakor bi meč napol potegnil iz nožnice in ga spet ohranil van,.“ —
In spet se je Damasipu zazdelo, aa je opazil, kako je tribunov obraz nalahno zadrhtel. — Neprijetno hri • pa?o je donel njegov glas, ko |e rekel*
»Ne smemo Izpustiti izpred oči te-ga jhnaka! Skrbi za to, Hipija! Kdo ve,’iali ne bo morebiti kedaj tvoj vredni (naslednik in se bo vzpenjal od stopinje do stopinje vedno više, od zmage do zmage do vrhunca —
Hipija se je prešerno nasmejal in
obenem pokazal kvišku s svojim des-
gim palcem.
To je bila kretnja, ki so z njo gledalci v amfiteatru zahtevali emet premaganega nasprotnika*
XL. '
Ob Tiber»,
(Večerno solnce je rdeče obsevalo polomljen marmornat steber razdjane palače« Par korakov’ v stran je Tiber tiho in krotko šumel proti morju. Mir
in počitek sta legala na mesto in ulice so bile prazne.
Eska je sedel na kamenu ob razvalini in zamišljen zrl v vodo. Izgle dal je, kot da bi se ne brigal za svojo okolico, — pa vsaka mišica njegovega telesa je izražala napeto pozornost in pripravljenost in četudi mu je
• V borbenih igrah v amfiteatru so imeli gledalci pravico, glasovati za usodo premaganega. Zmagovalec je stopil z eno nogo na svojega v pesku ležečega nasprotnika in pogledal po občinstvu. Ako so gledalci hoteli prizanesti njegovemu življenju, so dvignili desne roke in s palcem kazali navzdol, če pa so hoteli njegovo smrt, Ш s palci- kazali kvišku.
klonila glava in so bile njegove roka» zamišljeno sklenjene na kolenih, vendar njegovo bistro uho poslušalci in pazilo na vsak najmanjši glas Eska je čakal —.	:
Pa nikogar ni bilo, noben бит,дЦ rušil tihote, nobena sapica se ni aila.	1
Nepotrpežljivo |e zdajpazdaj vsta^ stopil par korakov ob razvalini, zopet sedel in metal kamenje v reko —> /. Nekdo prihaja —«
Postava, zavita v Črno in z gosto; zastrtim obrazom se odloči iz večer nega mraka, stopi k roki in pogrezne vanjo svoj vrč, da si ga napolni z v<k do...—.«	'	- t
Nemogoče je, da bi ga ne bila оЦ pazila, ko je šla mimo podrtega stebra in vendar se je delala kot df ga ni videla pa kdo ve, kako ji jd bilo srce, kako so ji rdela lica za gostim pajčolanom —,
Pajčolan se je dvignil in dekle i«i iznenadeno kriknilo, ko se jo Eska nagnil črez njo, da bi ji vzel vrč iz roke. Mariamina lica so še huje prebledela, nego ono noč, ko jo je rešil i» grabežljivih rok Spadona in njegovilt bakanalskih tovarišev.
,za Srbijo in CrnogoTO (tar. post. 330). Stranke se gotovo ne bodo pritoževale, Če se bomo radi tega v tej zadevi ravnali po načelu „In dubiis libertas“ ter kolkovale izpise po starem, dokler j ae izide tozadevna jasna določba od j kompetentne višje instance. Sploh pa eeli začasni zakon niti ni potrjen od parlamenta, edine legislativne oblasti.
Na Gomilskem ’ je umrl naglje smrti posestnik Anton Virant, dolgoletni načelnik krajnega Šolskega sveta, svoječasni župan in načelnik gasilnega društva v 62 letu svoje starosti» Bil je tudi ud okrajnega zastopa ta okrajnega šolskega sveta na Vran-j skoki, Zmiraj je bil vrl narodnjak in iskren prijatelj šolske mladine. Nje-j gov sin, edini potomec, je padel v sve • tovni vojni. Blag jima bodi sporni:], j
Uradne ure so pri mariborskem' okrožnem in okrajnem sod: ču določene za zimsko dobo i. j. do 31. marca 1622 ob delavnikih od 8, do 14. ure. Zemljiška knjiga bo odprta od 8. do 15. .ure* Vložišče pa od 8. do 13. ure. Ob praznikih so uradne ure za vse od 8. do 12. ure Ob nedeljah pa delo počiva, za nujne zadeve se uraduje od Ö. do 12. ure.	j
Krvava drama. V Lubnici blizu Zaječara (Srbija) se je pred par dnevi Odigrala krvava drama. Is ek mia -Penič je zapeljal pred letom dni neko dekle in se nato poročil z drugo. Ta ostavljena deva je noč in dan mislila na .osveto, zagrabila ob neki priliki za revolver ter ubila nezvestega z dve -; ma streloma. Nato se je javila sama oblasti.	\
Dvojni umor. V Cajiru' (Baranja) se je tik ob državni mep dogodil nek strašen zločin. Okoli 10. ure zvečer so neznani lopovi umorili nekega Sre-|u Kopča in njegovo ženo Milko. Napadalci so rabili vojaško orožje. Zan-daimerija je zločincem prišla na sled. ‘ iVzrok napada ni znan.	j
I Eksplozija. Radi nepazljivega ra- ’ vnanja z neizstreljenim topovskim nabojem sta se v Kalinovnikii v' Bosni ponesrečili dve osebi.
Umrljivost v Zagrebu. Od 29. pr. m. do 5., t. m. je v Zagrebu umrlo 51 Oseb. Od teh je umrlo: od kapi 6, od sušiee 6, od raka 1, ostali pa na posledicah raznih bolezni.
Cigani napadli logarja. Lujo Ko-Ščiča, mestnega logarja v Zagrebu , SO dne 6. t. m. napadli na mestnih livadah pri Maksimir„u cigani St.epan Lakatos in dr.ugovi. Koščic je cigane nameraval spoditi, ker so pasli svoja j kljuseta na mestnih travnikih. V sdo-j Iranu je logar ustrelil Lakatoša v pr- ■ sa in trebuh Policija je našla cigana v šotoru, odkoder so ga odpeljali' v. bolnico. Ostali cigani' so pobegnili. J
Vrednost denarja. Ameriški dolar slane stane 369—380 naših K. Za 100 avstrijskih kron je plačati 6.40—8.50,; za 100 nemških mark 133—150, za 100 čehoslovaških kron 393—390, za 100
laških lir 1610 in za 1 francoski Irank 27.50—27.65 jugoslovanskih K. V zadnjih dneh je vrednost našega denarja padla za 25 točk.
Iz Maribora.
Politični razgovor Slov, ljudske stranke za Maribor se vrši v soboto, dne 12, novembra, ob pol 8. uri zvečer v dvorani Jugoslovanske strokovne zveze v Mariboru, Splavarska u-lioa, Med drugimi, bo govoril predsednik Jugoslovanskega kluba dr. Anton Korošec. Povabljeni vsi pristaši Slov. ljudske stranke!
Grozna nesreča bi se bila kmalu zgodila v. sosednji Kamnici. „Tabor“ poroča, da se'je ob priliki 'Karlove pu stoJovščine na Madžarskem pojavila — čujte in strmite — avstrijska iredenta v. Kamnici. Jpj, joj, je to strašna zver, ta avstrijska iredenta. Ubogi Kamničani, smilite se nam. Kar vse vas bc pogoltnJa ta zverina. In ko bo v Kamnici požrla in pohrustala vse, kar se sploh more in pusti pohrustati, pa se bo pojavila lepega dnie o joj — tudi v Mariboru. To bo še le strašna in grozno! Nam pa, ki se nam tista zver v Kamnici ne zdi tako nevarna, se zdi, da so bajko o tej zverini importiraii v mariborsko „prešo“ gg. sodni višji in nižji svetniki Mulej, Posega in Dev. Saj so bili v družbi z Weber jem pri sodnem, cenilcu Pečarju pred nekaterimi dnevi Židane volje. „Taborov“ vodja avstrijske iredente v Kamnici znani Weber so je pri Pečarju' divil krasnim glasovom gorej omenjenih svetnikov. Pri rujni Pečarjevi kapljici, so (gg. svetniki pili celo bratovščino z Weberjem, Torej menda ta avstrijska iredenta v Kamnici ni tako strašna. Ce pa res j,e, potem sc z njo v zvezi tudi gg. sudci. .
Egoizem in voglarenje je povzročilo napad v „Taboru“ na K. učitelja tukajšnje trgovske šole. Učitelji je dober strokovnjak in vzoren strokovni učitelj. Zakotni nekvalificirani in oderuški „Šolniki“, se obdajajo z narodno togo in ga napadajo brez stvarne podlage, da krijejo svoje egoistične namene. „Jugoslavija“ je morala seveda .„Taborov“ napad ponatisniti.,:
Glasbena Matica v Mariboru priredi v soboto, dne 12. t. m., v Gotz-ovi koncertni dvorani s sodelovanjem celokupnega pevskega zbora velik kon ccrt z izbranim sporedom. Opozarjamo, da se bo proizvajalo pet povsem novih, doslej še neobjavljenih zborov (3 Devovi in 2 Adamičeva). Obeta se nam nadalje 9 mičnih narodnih pes -mio, ki jih je nabral po vsej Sloveniji neumorni pevovodja g. Dev. Začetek ob % na 8. uro. Predprodaja vstopnic v trgovini g. Zlate Brišnik, Slovenska ulica.
Sestanek trgov škili, nastavljenoev. Osrednje društvo trgovskih nastav-Ijencev krajevne skupine Maribor i-
ma v četrtek, dne 10. t. ni. ob 5Ш. tiri v dvorani „Stare pipovarne“ — gostilna Halbwidi v Jurčičevi ulici —• sestanek. K temu sestanku se vabijo vsi trgovski nastavljene! in nastavljeni. Ker pridejo zelo važna vprašanja na dnevni red, s8 pričakuje sijajna udeležba. — Odbor,
Orlovski vestnik.
Redni občni zbor Orlovske pod -
zveze v Ljubljani se vrši dne 20. novembra t. L Ob 8. uri pridiga in sv. maša, nato občni zbor v Ljudskem domu v veliki dvorani. Spored: 1. Cifa-nje in odobrenje zapisnika zadnjega občnega zbora, 2. Poročilo odbora. 8. Poročilo revizorjev, 4. Volitev novega odbora. 5, Slučajnosti,. Po obč. zboru se vrši istotam slavnostna akademija. Udeleženci akademije (občnega zbora) imajo polovično vožnjo po vseh pro -gah proti polovični vozni izkaznici.. Ker je to prvi (ustanovni) občni zbor Orlovske podzveze, naj se ga vsi odseki gotovo udeleže. Kdor izmed udeležencev želi vsied prometnih razmer prenočiti v Ljubl.ani, naj to naznani Orlovski podzvezi.
Vsem odsekom in okrožjem! Ker se vrši dne 20. t. m. občni zbor Orlovske podzveze v Ljubljani, naj odseki (okrožja) gledajo na to, da se do tega časa izvrše, njihovi občni zbori. Prepis zapisnika občnega zbora pošljite Orlovski podzvezi. Odseki, ki še niso vrnili „preglednih pol“, naj to nemudoma store, da bo mogoče sestaviti podzvezno statistiko do obč, zbora.
Povzetje: V »prihodnjih dneh razpošlje po povzetju orlovska podzveza vsem odsekom; in-okrožjem poslovne tiskovine, katere so odseki (okrožja) po sklepu odbora dolžni prevzeti radi enotnega poslovanja» Odsekom, ki do-
sedaj še niso vrnili pregledne peta j» vnovič prilagamo, katere nag pa Ш-mudoma izpolnijo J» vrnejo orfoyeki podzvezi.
Orlovski koledarček je dotiskau* Vsied lepe vezave, primerne žepne o-blike in izbrane vsebine naj ne bodi člana orlovske organizacije, ki bi hi ga ne preskrbel. Naroča se samo pri Orlovski podzvezi v Ljubljani, Ljad-ski dom II.
Dopisi
Itlčetvaroš. Po stari šegi potujejo novoporočenei, ki imajo denar, pro-j ti jugu Kjer drobiš ne zaleže, je sev* drugače, .Neka boljša dvojca iz Maribora (gospod je znan kot špeoijaliet za občinske račune, njegova boljša polovica pa je natakarica) pa sta si v poiideljek pred Vsemi sveti izbrala Ričet varoš namesto solnčne Italije za svoje kraitko bivališče. Na stvari je čudno samo to da se je po prespani noči izkazalo, da ima aotiena dama »a mesto enega kar dva moža., ki pa, čeravno oba jezična dohtarja, se nista skregala med seboj, recimo radi ljubosumnosti, ne, natepsti sla hotela svojo izvoljenko ih sta ji grozila at „restom“. Nedolžni špecijaiisjf je ke-nečno izbleknii, da hrta izven tega ša legitimno ženo in jo je šel z mirnim srcem in lepim obrazom čakat na kolodvor, Pripeljala se je za njim, da n* Vseh svetih dan obišče grobove svojih otrok. Ta vzorni vsestranski Specialist ima sto in sto sličnih slučajev na vesti. Priporočamo ga za vsprejem v državno žr .	. o, Če bi se kakšna
občina oglasila za zboljšanje pasme, se naj blagovoli obrniti na RičetvaroS hotel B., kjer so natančnejši podatki na razpolago.
w	S težkim srcem in z boljo v duši, dam vsem njegovim gg. ko-
legom in znancem na znanje, da mi je iztrgala dne 27, oktobra t.l. -«šk sovražna krogia mojega iskreno ljubečega zaročenca '.
porotnika Davorina Bevk-a
na Karčelitu albanske fronte. Pokopali so mi ga začasno na dan Vseh svetnikov ob 11. uri v Prizrenu ob navzočnosti iamošnjih oficirov, uradnikov in naroda.
Maša aadušnica se vrši v petek, dne 11, novembra, ob 9. uri v stolni cerkvi v Mariboru.
MARIBOR, dne 8. novembra 1921.
Žalujoča Bea Mejovšek.
Ilblaulfo se sPreime« PlaCi* lo 4 K na uro. Kralj Matjaževa ul. 7 Koroško predmetje. Maribor. 1- 2 623
IUI« nova s kletjr in gospeli IlO darskim poslopjem ter z enim oralom zemlje, primerno zakakeg: penzijonista, v malem mest u na Slov. Štajerskem se radi gmotnih razmer proda zelo po ceni. Naslov v upravi trsta.-	1—3 631
ft«««|« Razpisuje se služba ^Cl£pi5« občinskega tajnika v občini Okolica Konjice. Plača po d< govoru. Prošnje, s spričevali opremljene, se naj vložijo do 15. decembra I92I na naslov
rlpisantga župana. Prošnjiki, imajo še kake druge zmožnosti, imajo p redno,!. Občina Okolica Konjice: Anton Toman, župan.	1 2 6:2
STELJO:
(pokvarjeno grenko seno) prodaj® v veliki množini in po niz-
! Sl!..»«XI«« kot sme, zajce, j ŠJlVjBOnO fazane, jerebice i i. t. d kupi vsako število Ivan Roy, Maribor, Glavni trg št. 3. ,7- 8_____________ 593
UGODNO KUPITE:!
Žičnate žimnice (Drahteinsatz) K 365, 3 delna afrik-žimnica: K 940, 1 komad konjske plahte, j impregnirane I20 do I60 cm! dolge in 200 cm široke K 500 do K 000, cajg hlače K 120 do K 260, obleke za dečke 3 do 9 let K 240 do K 340, obleke za dekleta iz barhenta za 3 do I4 let siare od K 54 do L 220, srajce, spodnje hlače, predpasnike in manufakturno blago vsake vrste pri
ALOJZIJ GNIUŠEK,
Maribor, Glavni trg.
N&počajte „STRAŽO«.
i Klobuke I
S simsko perilo	5—te 605®
čevlje, dokotenice (gamaie)
dežnike dežne plašče	-
copate, nogavice, torbice za trg
;! potovalne košare in razno galanterijsko blago kupite I	najbolje in po zmerni ceni pri tvrdki
|jr Jakob Lah, Maribor, Glavni trg 2. i
t	*♦♦«*♦«** ♦«
• „ОСДШХЈЕМЈБ«.
9	i
gk Vse v to stroko spadajoče posle sprejema in ««izvršuje najkulantneje od trgovcev ustanovljena

ORIENT“!!!
J Maribor, Meljska e,12
ki ceni odvetnik
dr. Radoslav Pipuš 3-3 v Mariboru. 615
Obrtniki! ^
џ VVV^
r Trgovci!
B «и11шгмиш1Р!Ш!,тшшш1мипгапш1шм1Ш1Н1пшнштишш:1т ^
k Ako hečele imeti uspeh, A '3^ inserirajte v «STRAŽI»! ^
Novo došlo za jesen
in zimo ! Obleke za gospode in dečke, plašči v vseh velikostih, zimske suknje, delavski plašči ter perilo v velik« izbiri ш po nizkih cenah. Obleke po meri izdelujem točno in za solidno ceno.
JAKOB VEZJAK kroiaštvo m
konfekcija, Maribor, Vetrinjska ulica 17.	526f,s
OVRATNIKE
in manšete za duhovščino ima v zalogi R MEFERGAL, trgovec, Maribor, Korošaa cesta 1. 3-3	6I3
■ atgggxgкххмпнпппигgg st
_	P
• VB *8	B« B a •
M
Stolna ulica štev. 8. v Mariboru reg, zadr. i nem m
I 88ГЖ.-ШГ Gtoitemtutfe 'srlogre po 4r°/0 in %
1
Daje posojila na vknjižbo ali poroštvo. Stroški so neznatni, ker oskrbi zavod vknjižbo 785	brezplačno.	68
Za varnost vlog jamči rezervni sklad, naložen v vinogradnem posestvu, v hiši in etav-biščib na najlepšem prostoru v Maribora.
j	iss f«rwmlhclzai di»Tresi« |>I»fcnji* po»o|»nto» ватв,. j
pse, xxkxxxxxxxxxx*xx*xx
iUulMI bi п&ЈаШкм Жшш, «Btraže»"
üdgoc-oKBi üfiBdaü^i 1Ш) Евбвцјак.
ЗИзк’ Cirilove Ивкапш к МасШшшк