PoStnlna plaiana v gotovini mmm Maribor, 8. septembra 1933 Leto L Posamezna številka Din VSO Velja na mesec po pošti dostavljen Din 6*—, za inozemstvo Din 10*— ^ Uredništvo in uprava: Gregoriičeva ul. 26 Telefon 29-70 n Poštni iekovni račun 15.546 " Izhaja vsak petek " Oglasi po tarili Štev. 15 Nacionalisti v Ptuju: „Zbor!” V nedeljo 10. septembra bo minilo 25 let, ko je nahujskana nemčurska drhal pod vodstvom odpadnikov našega naroda napadla Cirilmetodarje, ki so zborovali v Ptuju, ko je pretepala in kamenjala naše borce za pravice in svobodo našega naroda. Takrat je podivjana drhal oborožena s palicami in kamenjem navalila tudi na Narodni dom, na slovenski hram in ga opustošila. Z gorjačami, kamenjem in gnilimi jajci je sprejel takratni Ptuj skupščinarje. Nemčurske tolpe so jih pozdravile z žvižganjem in tuljenjem svoje „Die Wacht am Rhein“ ter jim zaprle dohod v mesto. In vse to so počenjale pod zaščito takratnih varnostnih oblastev, ki se bile napram njim skrajno tolerantne, slovenske skupščinarje pa so zapirale in jih tirale pred sodnike. Letos je poteklo 25. leto odkar je razprostrl Sokol svoje peruti nad starodavnim slovenskim Ptujem, kjer je do našega osvobojenja pod težko pestjo sovražnikov in narodnih odpadnikov vzgajal po Tyrševem evangeliju neustrašne, krepke in značajne, domovini zveste nacionaliste. V nedeljo 10. septembra slavi ptujski Sokol 25 letnico svojega obstoja, svojega neumornega in požrtvovalnega dela. Ustanovitev Sokola je bila takratnim oblastem in nemčurjem kamen spotike in so radi tega nahujskali svoje tolpe ter vsekali slovenskemu narodu rano, ki je krvavela dolgih deset let. Oboje, živ spomin na „juriš" nahujskane tolpe na skupščinarje in 25. obletnica ustanovitve Sokola je združeno v proslavi septemberskih dogodkov, ki bo v nedeljo 10. septembra v Ptuju. Nacionalisti, naša sveta dolžnost je, da se te proslave udeležimo vsi do zadnjega! Na ta dan pred 25. leti je završalo po vsem slovanskem Jugu, takrat je dal Ptuj signal za nacionalno revolucijo, ki nam je že po desetih letih prinesla zmago in zedinjenje in svobodo. Naša zmaga pa še ni popolna! Nacionalisti, poklicani smo in naša dolžnost je, da to zmago dobojujemo! V nedeljo 10. septembra ob 10. uri je naš zbor na Tyrševem trgu v Ptuju! Ptuj nas kliče! Ne kliče pa nas na pomoč, kliče nas, da pridemo vsi in manifestiramo za naše pravice, da dokažemo, da smo na straži in da ne bomo več dopustili, da bi še kdo sramotil in blatil našo zemljo, naš jezik, našo pesem, našo slovensko molitev! Kdor bo skušal motiti naše pravice, kdor bo hotel osvojiti ped naše svete zemlje, bo moral gaziti v naši krvi preko naših jbupel. V Ptuju se bomo v nedeljo zbrali vsi in ne bomo vračali hudega s hudim. Hočemo dati samo kakor ga je dal Ptuj pred 25. leti, Nacionalisti, Ptuj vas kliče, odzovite se njegovemu klicu! Povelje Okrožni komandant vitežkih sekcij NO v Mariboru ukazuje vsem četnim komandirjem in vodnikom, da nemudoma pozovejo svoje četnike k udeležbi proslave septemberskih dogodkov, ki b0 10. t. m. v Ptuju, četni ko-rnandirji in vodniki z levega mariborskega brega in iz Studencev, s Tezna n Pobrežja ter iz Radvanja se morajo javiti okrožnemu komandantu v nedeljo zjutraj ob 5. uri na glavnem kolodvoru v Mariboru, odkoder se odbijemo z osebnim vlakom ob 5.39. Četni komandirji in četniki, ki bodo st°DiIi v Hočah. Slivnici, Račah in na Pragerskem, se morajo takoj po vstopu vlak javiti okrožnemu komandantu. Na Pragerskem se združimo s četaši, 1 se pripeljejo iz Ljubljane in od drugod. Vsi četniki morajo izstopiti na po-j !ia,lšču Hajdina, kjer dobe komandirji i„ vodniki nadaljnja navodila. Ude-e2ba pri ptujskih proslavah na glavni dan, v nedeljo 10. L m., je strogo °bvezna za vse čete in vode. Zdravo! OKROŽNA KOMANDA VITEŽKIH SEKCIJ ^.. ....... NARODNE ODBRANE V MARIBORU. Iz naše uprave V zadnjem času je naša uprava prejela več pritožb od svojih naročnikov, da ne prejemajo redno lista. Na vse te pritožbe more odgovoriti samo, da skrbno gleda na to, da sleherni, ki list naroči, dobi že prvo številko, starim naročnikom pa ga redno pošilja in je v tem pogledu ne zadene absolutno nobena krivda. Nešteto pa je primerov, ko dobi uprava list vrnjen z opazko »nepoznan«, »je odpotoval«,.1 »ne sprejmem«, čeprav je naslov točen in list naročen, v nekaterih primerih le da ni točna hišna številka. Dogodilo se je že, da na Teznem kar po več naročnikov hkratu ni dobilo lista, čeprav je bil ekspediran. Uprava »Borbe« prosi vse naročnike, da ji takoj sporoče, če ne dobivajo lista, obenem pa se naj pritožijo pri pristojnih poštnih uradih. Naiim narednikom Zadnji številki našega glasila smo priložili poštne položnice s prošnjo, naj nam nakažejo naročnino za tekoči mesec in s prošnjo na tiste, ki so z L.Wy> JUtTei' h d mjtjh.r' "H ** M I- ! 'vi ; -i '4* ' - ' ' - ’ e- V, 4- ■* t 1 y \ \ f A i * L - i l it i?- «4 J 3 naročnino v zaostanku, da nam jo zanesljivo poravnajo. Ponovno prosimo vse naročnike, da nam naročnino redno nakazujejo, ali pa jo plačajo v naši upravi, v Gregorčičevi ulici št. 26 (pritličje, levo), med uradnimi urami od 8. do 12. in od 15. do 18. vsaki dam izvzemši nedelje in praznika ter sobote popoldne. »Borba« živi izključno od naročnine in nima nobenih skrivnih tiskovnih fondov, kar naj blagovolijo upoštevati vsi njeni naročnik? in prijatelji. — Uprava »BORBE«. vnvn^Ti Ft* Kmmmaammmm ITI a r !T> 0 i'if , -CTiS T, I A. 19S3. --im Izstreljena puščica... Današnji človek, in če je še iskren nacionalist, se ne more nikakor vživeti v današnje življenje, ki se vrti okrog njega, podobno nevarnemu vrtincu, ki ga utegne vsak čas pogoltniti. Da nima borba, ki jo vodi iskren nacionalist za popolno očiščenje po našem osvobojenju zaželjeli ih uspehov, je tudi že marsikateremu na clonalistu jasno in odkrito. Vrabci na stre hi že čivkajo, kje je glavna krivda, da se slovenskemu življu, zlasti na severni meji gode tako očitne krivice. Kaj bodo porekli tisti, ki so se borili za osvobojenje Maribora, ko bodo zvedeli o poročilu, ki ga je izdalo predstoj-ništvo mariborske mestne policije v zadevi sprememb pri Prostovoljnem gasilnem in reševalnem društvu v Mariboru. Iskren nacionalist, ki je slišal o tem poročilu predstojništva mestne policije, si te zadeve, ki je kakor izstreljena pušica nad giavaml nacionalistov, ne more predstavljati drugače, kakor da policijsko pred-stojništvo o stvari ni bilo točno informirano. V tem poročilu je dalo predstojništvo mariborski požarni hrambi približno takole spričevalo: Prostovoljno gasilno dnu štvo v Mariboru šteje 51 članov, od katerih je 31 Slovencev in 20 Nemcev. Pod sedanjim vodstvom deluje društvo zelo uspešno in je med društvenimi člani stroga disciplina kljub temu, da so v društvu Slovenci in Nemci, med katerimi ni nikdar prepirov in nespor azu ml j e n j a. Društvo si je nabavilo v času svojega obstoja najmodernejše gasilno in reševalno orodje, ki je vredno okrog tri milijone dinarjev. Za vzdrževanje potrebuje društvo na leto okrog 400.000 dinarjev, ki si jih preskrbi s prireditvijo raznih veselic in tombol ter s podporo privatnikov, tako, da mestna občina mariborska, ki prispeva društvu na leto 50.0GO dinarjev, s svojim prispevkom za to ustanovo ni preveč obremenjena. V avgustu leta 1931 je društvo proslavilo 60-letnico svojega obstoja in je bila ob tej priliki blagoslovljena tudi najmodernejša »Magirus« le-stva, vredna okrog 400.000 dinarjev, ki jih je društvo nabralo- samo s požrtvovalnim nabiranjem milodarov in prispevki med ljudstvom. Radi marljivega sodelovanja piri raznih požarnih nesrečah, so bili odlikovani leta 1932 z redom sv. Save 4. stopnje: načelnik Ivan Voiler, dr. Josip Urbacek in dr. Iv. Schmiderer. Prostovoljno gasilno društvo uživa radi svojega marljivega in nesebičnega delovanja v splošni javnosti dober sloves. Delovanje društva je strogo nepolitično bi ga odstavili kot načelnika društva, na kar pa baje ti činitelji niso pristali z ozirom na to, ker je bil Voiler vedno mož na mestu in ker opravlja že dolga leta kot načelnik tega društva izborno svoje dolžnosti in bi ga bilo težko nadomestiti. Predstojništvo mestne policije mariborske je mnenja, da pri Prostovoljnem gasilnem društvu v Mariboru niso potrebne spremembe, ker bi v nasprotnem primeru odpadlo znatno število podpornikov Nemcev, ki bi videli v nenadnih spremembah proti njim naperjenost. Podpora slovenskega prebivalstva kot gospodarsko šibkejšega dela bi bita znatno manjša in bi bilo društvo navezano na večje subvencije mestne občine. Drugi vzrok bi bil, da niso v društvu potrebne spremembe, dejstvo, da imajo Nemci v svojih rokah skoro vse tovarne in večje zasebne zgradbe, tako da ni strahu, da bi v primeru vojne društvo pri izvrševanju gasilnih dolžnosti vršilo kako sabotažo. V primeru vojne je pričakovati, da bo Maribor, ker tvorijo Nemci zelo važen gospodarski faktor, prav iz tega razloga manj trpel, ker ga bodo Nemci smatrali za svojega, radi česar sovražnik ne bo ueiovanje urusiva se auugo ucpuiiuv.uu — ~ ■''.-o-? -in se vodstvo pri izvrševanju društvenih imre'‘n^r^a "a,,U dolžnosti ne ozira na nobene razlike narodnosti in je povsem objektivno. Načelnik Ivan Voiler, proti kateremu se je že večkrat intrigiralo se je celo sam podal k merodajnim činiteljem s prošnjo, da ¥ bol za pravice dela in naroda Proglas itarodno-sirokovne zveie Narodno strokovna zveza, v kateri so včlanjeni narodno-zavedni in napredni delavci in nameščenci, obvešča svoje članstvo, narodno-zavedne delavce in nameščence ter vso nacio-, nalno javnost, da so volitve v Delav- | sko zbornico razpisane in da se vrše v dneh 7. in 8. oktobra. Volitve so svobodne in tajne. V tem dejstvu je izražena želja, da delavci in nameščenci dobe priliko, da s svojimi | glasovi prosto in svobodno izrazijo ne samo svojo sodbo o dosedanjem delovanju Delavske zbornice in o njeni marksistični večini in da povedo svoje mnenje glede bodoče sestave vodstva Delavske zbornice, ampak da z volitvami izrazijo tudi svoje poglede na splošno socialno-poiitično zakonodajo v državi. Delavci in nameščenci so ponosni na to, da so oni v sedanjem času prvi, ki so poklicani, da dajo izraza svojim nacionalnim stremljenjem in pa težnji, da mora biti zastopstvo Delavske zbornice prežeto globokega narodnega in socialnega čuta, usposob Ijeno, da pri svojih dejanjih in nehanjih uveljavlja le ono, kar je v splošno narodovo korist in v skladu s koristmi zdravega in doslednega narodnega socializma. Koristi delavcev in nameščencev so težko ogrožene in v tla teptane: mi pa vemo, da more biti zaščita delavskih in nameščenskih koristi le takrat uspešna, ako je borba za te pravice istočasno tudi borba za pravice revnega naroda in ako je borba dosledna, vztrajna in energična. Delavska zbornica je javna ustanova, ki je po zakonu poklicana, da ščiti koristi delavcev in nameščencev. Delavska zbornica je zato dolžna, da daje smer naši socialni politiki, ona je pa tudi dolžaia, da tej politiki daje dušo in srce, ona mora dati našemu socialnemu življenju živo kri, da krepko udarja po žilah vsega našega javnega življenja. To kri more dati zbornici samo studenec, zajet globoko v temeljih ljudstva samega. Marksistični socializem ni sposoben, da bi v smislu najsvetejših ljudskih in narodnih pravic poživljal žile našega gospodarskega in socialnega življenja. Te sposobnosti tudi nimajo razne dru ge smeri v delavsko-nameščenskem strokovnem pokretu, ker narodnosti in socialnosti ne postavljajo na prvo toč- ko svojih programov. Volitve v Delavsko zbornico so zahteva po aktivnejši, doslednejši In po čisti nacionalni socialni politiki, ki zahteva najodloč-nejšo zaščito vseh socialno šibkih slojev naroda pred zlorabami po domačem in tujem kapitalizmu in po domači in tuji nesocialni miselnosti. V svobodni slovanski državi si moramo postati enakovredni in enakopravni bratje. Kdor te slovenske morale ne osvaja, je nasprotnik nove slovanske, socialno pravičnejše bodočnosti. Novo zastopstvo Delavske zbornice mora nositi obeležje novega jugoslovanstva, ki mora biti nacionalno in socialno skrajno pravično. Delavska zbornica mora postati uvaževan in borben so-cialno-politični parlament, ki z žele- 161 imeresa ua umucuju Izstreljena pušica nad glavami iskrenih nacionalistov je v živo zadela . . Zdi se nacionalistu kakor baika, v kateri eni zidajo, drugi pa podirajo. zno doslednostjo ruši vse. kar ni udano narodu in državi, o kateri hočemo, da je dobra mati vsem. Volitve v Delavsko zbornico so sicer v prvi vrsti stanovska stvar delavcev in nameščencev. Delavska zbor niča pa je po zakonu pozvana, da vpliva na razvoj našega gospodarskega, socialnega in S tem tudi celotnega narodovega živberija. Zato imajo te volitve širši socialni značaj. Volitve morajo biti zrcalo gledanja delavcev in nameščencev na socialne probleme naroda in države, ki se moram nedvomno reševati no čistih ljudskih in naro-! dovih potrebah. Delavci in n^meš^enci morajo v svoji borb? z? novo Delavsko zbornico uživati naiučiokovitf’šo moralno pomoč in podporo vse naše narodne, novemu in zdravemu Jugoslovanstvu udane javnosti. Zdravo! V boj za pravice dela in naroda! V Ljubijo? ■ 3. septembra 1933. Narodno strokovna zveza. Delavske zborrice tistim, ki so j h vredna! Volilna kampanja za volitve v Delavsko zbornico, ki bodo v soboto, 7. in v nedeljo, 8. oktobra, je v polnem razmahu. V boi za Delavsko zbornico so se podale tri strokovne organizacije: Narodno strokovna zveza, krščanski socialci in marksisti. Volitve v Delavsko zbornico so velike gospodarske, socialne in nacionalne važnosti in je z ozirom na to važno tudi vprašanje, kakšne zastopnike bo poslalo delavstvo in nameščenstvo v ta delavski parlament, ki je zastopnik vseh delavskih in nameščenskih interesov. Na jasnem si mora biti sleherni delavec in delavka, sleherni nameščenec in nameščenka, da je naloga delav ske zbornice varovati gospodarske, socialne in kulturne koristi vseh delavcev in nameščencev. To važno institucijo so imeli v svojih rokah doslej marksisti. Dolžnost naša je, da prevzamemo nacionalni delavci in nameščenci to važno institucijo v svo je roke, ker smo se na lastni koži prepričali, kako so gospodarili marksisti v Delavski zbornici in kako so izvajali posamezne odločbe, ki. jih navaja zakon o Delavskih zbornicah. Delavska zbornica poda- ja poročila, mnenja in predloge pristojnim državnim in samoupravnim organom o ureditvi delovnih razmer med delodajalci in delojemalci. Podaja poročila o vprašanjih delavskega zavarovanja, d e 1 a v s k i h s tali o v a n j i n o v s e m, k a r zadeva interese delavcev in n a m e š č e n c e v. Dolžnost Delavske zbornice je, da skrbi za to. da država in razne samoupravne obla-s ti pravilno izvršujejo veljavne z a k o n e i n n a r e d-b e, ki se tičejo interesov delovnega ljudstvaindapo potrebipošiljajop redloge pristojnim oblastem. Delav-ske zbornice posredujejo p r i s k I e pa nju kolektivnih pogodb, pri sporih med delodajalci in delojemalci, vodijo statistiko in zbirajo podatke o v p r a š a-n j i h, ki se tičejo delavcev in nameščencev ter poročajo o svojem delovanju m i n i s t r s tv n za socialno p o-litiko. Tudi je dolžnost Delavske zbornice, da vodi evidenco o delavskem strokovnem gibanju, da ustanavlja in organizira po lastni inicijativi usta n o-veza pospeševanje gospodarskega, socialnega in kulturnega položaja delavcev in nameščencev. P r a v tako spadajo pod kempeten-coDelavske zbornice vsa posredovanja in interven-cijeprivseh delodajalcih, državnih ustanovah kadar-k o 1 i to zahtevajo interesi delavcev in nameščencev. Delavci in nameščenci, to so v glavnem dolžnosti Delavske zbojnice. Vprašamo vas, ali bi bilo mogoče, da bi se našemu delavstvu in nameščen-stvu godile take krivice, če bi bili tisti, ki opravljajo in vodijo Delavsko zbornico na svojih mestih, in Če hi bili tisti, ki imajo v Delavski zbornici besedo, pravi zastopniki delavstva in na-meščenstva spričo dejstva, da morajo državna oblastva vse zakonske načrte in naredbe, ki zadevajo direktno ali indirektno interese delavstva in nameščenstva, pošiljati Delavski zbor niči v odobritev, predno se sankcionirajo? Delavci in nameščenci, dobro premislite samo to in prepričali se boste, da bi se vam ne godile take krivice, da bi vas ne izrabljali tuji kapitalisti do skrajnosti, ne pili bi vaše krvi in ne polnili bi si žepov z vašimi žulji, ne bi vas zaničeval in teptal oholi tujerodni nameščenec, nikoli in nikdar bi ne stegoval v pohotnosti tujerodni mojster roke po slovenskem dekletu, ki si težko služi svoj kruh v tovarni. Take in še večje krivice morate trpeti samo radi tega, ker nimate v Delavski zbornici svojih in pravih socialno čutečih zastopnikov. Delavci in nameščenci, pomislite tudi to, da so ljudje, ki vodijo Delavsko zbornico v veliki meri krivi, da je zaposlenih po naših tovarnah in naših obratih toliko tujcev, ki odjedajo našemu brezposelnemu deiavšfvu in nameščenstvu vsakdanji kruh, da je ono primorano trpeti pomanjkanje in lakoto na lastni in domači zemlji. Delavci in nameščenci, dobro si zapomnite, da je Delavska zbornica kupovala z vašim denarjem marksistične domove, da je bila vedno tolerantna napram vsem tujcem, ki so pri nas zaposleni pod pretvezo, da so nenadomestljivi specialisti. Delavci in nameščenci, od vas je odvisno, če bodo taki ljudje še nadalje gospodarili v vašem delavskem parlamentu! Delavske zbornice tistim, ki so jih vredni. Delavske zbornice morajo priti v roke nacionalnih zastopnikov delavstva in nameščenstva, ker le nacionalno čuteči zastopnik ho delil pošteno pravico, ker mu to narekuje čut Hubezni in spoštovanja do naroda in do vsakega posameznika. Zatorej delavci in nameščenci, vsi do zadnjega v boj za vaša prava! Popravilavno! 1. Ni res, da psujeva v Mariborski tekstilni tovarni delavce z »bloder Hund«, »verdammter Kerl«, ampak je res, da nikdar nisva rabila in ne rabiva nobene, niti navedene, niti kakšne druge psovke zoper kakšnega jugoslovanskega delavca, temveč nastopava napram delavstvu, ki je zaposleno v Mariborski tekstilni tovarni vedno in ob vsaki priliki povsem korektno. K ii h n e 1 in Franz G e 1 d n e r. 2. Ni res, da sem jaz glavni krivec ali sploh krivec ptujskih dogodkov 13. 9. 1908. Jaz sem bil tedaj 13 let star učenec in se sploh nisem nahajal v Ptuju, temveč doma pr: svojih starših. Prvič v svojem življenju sem prišel v Ptuj maja 1909, ko sem vstopil kot vajenec k neki tamošnji tvrdki. Ravno tedaj sem dopolnil šele 14 let. Pavel Antolič, trgovski pošlo-vodja pri tvrdki Stiger v Celju. Siri*® V Marnjo ru, 'dne 1. IX. 19337 mmmm vmaumaBrn Razglas o volitvah delegatov Delavske zbornice volivnih okrožjih, kjer ni rednih volišč, se vlagajo reklamacije v občinskih uradih, kjer so imeniki razgrnjeni. Občinski uradi jih dostavljajo Glav nemu volivnemu odboru. Najkasneje do 26. septembra sporoče predsedniki rednih krajevnih volišč, ali morejo sodelovati sami tudi pri volivnem aktu na obratnih voliščih svojega področja. Kolikor to ni mogoče, se bodo imenovali za obratna volišča posebni predsedniki in namestniki predsednikov volivnih odborov. Glasovati se more samo za kandidate, ki jih predložijo stalno ali začasno koalirane delavske odnosno na-meščenske organizacije, registrirane pri Delavski zbornici v Ljubljani do 16. sept. 1933. Na kandidatnih listah splošne (delavske) skupine morajo biti na mestih 1—15 v poljubnem razporedu zastop- niki sledečih devetih najvažnejših kategorij: rudarji, kovinarji, stavbinci, tekstilna industrija, lesna obrt in industrija, hišna služinčad, oblačilni delavci ter grafični delavci. Na kandidatnih listah nameščenske skupine morajo biti na mestih 1—7 v poljubnem razporedu zastopniki sledečih petih najvažnejših nameščenskih kategorij: nameščenci industrijskih obratov, trgovskih obratov, denarnih zavodov, rudarskih obratov in drugih svobodnih poklicev (odvetniških pisarn itd.). Rok za predložitev kandidatnih list se prične 15. septembra in konča 25. septembra 1933. Kandidatne liste je predložiti po predpisih volivnega reda v pisarni Glavnega volivnega odbora za volitve v Delavsko zbornico v Ljubljani na Starem trgu št. 34, II., levo (Stiški dvorec). Ljubljana, dne 29. avgusta 1933. Glavni volivni odbor za volitve v Delavsko zbornico v Ljubljani: Dr. Ivan Karlin, s. r.. predsednik. Čelešnik Rado, s. r.; Čohal Melhior, s. r.; Juvan Rudolf, s. r.; Kravos Vladimir, s. r.; Lombardo Peter, s. r. Gospod minister socialne politike in narodnega zdravja je razpisal z odlokom z dne 16. avgusta 1933, St. št. 31.024, volitve delegatov Delavske zbornice v Ljubljani. Pri teh volitvah imajo aktivno vo-livno pravico vsi zavarovanci in zavarovanke krajevnih organov Okrož nega urada za zavarovanje delavcev v Ljubljani, Trgovskega bolniškega in podpornega društva v Ljubljani ter privatnega društva bolniške blagajne »Merkur« v Zagrebu, razen onih, ki so zavarovani v prvem mezdnem razredu (vajenci, mladostni delavci) ter vsi zavarovanci in zavarovanke bratovskih skladnic, ako so bili dne 16. avgusta 1933 na teritoriju delavske zbornice v Ljubljani zaposleni. Vsak delavec se vodi v imeniku kraja, kjer je bil ta dan zaposlen. Vsi kraji, ležeči na teritoriju enega zdravstvenega okrožja OUZD v Ljubljani, tvorijo eno volivno okrožje. Pregledi volivnih okrožij bodo nabiti pri vsaki občini na deski za razglase. Volivni imeniki se bodo sestavili po volivnih okrožjih in razpoložili od 5. do 14. septembra 1933 na občinskem uradu one občine, v kateri ima zdrav nik zdravstvenega okrožja OUZD svoj sedež. Izjemoma je sedež volivnega okrožja v zdravstvenem okrož- ^ ju Št. Vid na Dolenjskem v Višnji i nismo dvomili nikdar. Kljub temu mo-j slovenščini. n, v zdravstvenem okrožju Gorenju j ra;no pr\Zjyd^^ t|a smo pričakovaJi VSaj vas v Žirih, v zdravstvenem okrožju | jro]1jco razumevanja v zadevah, ki Preddvor v Kokri, v zdiavstvenemLang.;raj0 kulturo delavstva, Prav-okrozju Vuzenica na Muti, v zdrav-,kar smo pa ugotovili, da je naši indu-stvenem okrožju Loz v Starem trgu.jstri]i t.(ie tudi vsako kulturno delova- Kolikor bi volivni imeniki ne mo- nje in imamo v Mariboru tovarno, ki Rli biti razgrnjeni na občinskem uradu javno, potom svojega nameščenca iz-ko razglašeno na občinski deski, v ka- ' jav!ia, da ne pozna nobenih slovenskih terem lokalu na sedežu občine so društev!! To je znana tovarna Z e-razgrnjeni. 1 e n k a & C o.! Vsako_ krajevno volivno okrožje Ko se je namreč pred dnevi neko |vori načeloma redno, volišče, ki je v kulturno društvo iz naše okolice obr-kraju, kjer so bili volivni imeniki raz- nilo na razne mariborske tovarne s v kraievnih voHvnih „krnflih ^ Vransko, Podčetrtek. Po!Bane,_Loee ctatrijcev Prošnji odzvala. Prošnja za!,^ IedSh ja *= blUpS Mariborske tovarne in njihova dar@žijiwo$f Ko ako sm.sia ima i^dustriia za kulturne težnje delavstva Da je mariborski velekapital nena-1 trebne namene v imenu čiovekoljub-iklonjen vsaki nacionalni stvari, o temjnosti in dobrodelnosti, v nemščini in Toda po načelih prave narodno usmerjene industrijske taktike v duhu Čeha Tomaža Bafe bi bilo, da imajo delavske ustanove pred- 'Sfran 3L ■w—. BOB '-—E ' nost pred vso ostalo humanitarnostjo! »Kar dam delavstvu, dam sebi in splošni gospodarski kulturi!« je rekel nekoč, ko so v ZHnu otvarjali nove komplekse delavskega mesta. In pri nas? Neka izmed tovaren izjavlja, da ne mara poznati nobenega slovenskega društva! Tako je telefoniral ravnatelj S c h o n s k y, ko sta morala oba društvena delegata čakati pred tovarniškim zidom na odgovor. »Dostop v tovarno imajo samo trgovci in- drugi kupci!« (Čujte, narodni trgovci!!) To je edina parola v tovarni Zelenka v- Tudi volivci vo-1™ ’ ^er obstojajo redna vo- lkca, m jo voliti pismeno, ako je Puhovo obratovalne naimani 5 km oddaljeno od njihovega rednega oii- ak,0 *aht,eva!° najkasneje do 2. oktobra 1933 od pr,stojnega krajevnega volivnega odbora, da jim pošlje glasovnice na stanovanje. Ti nad 5 km oddaljeni volivci pa lahko volijo tudi osebno pri svojem rednem krajevnem volišču. Volivci, ki glasujejo osebno, volijo na obratnih voliščih v soboto 7. ok-jobra v času, ki ga določi krajevni vo-'vni odbor, na rednih voliščih pa v nede!jo 8. oktobra 1933 med 9. in 17. Obratna volišča sc vpostavijo za ojivce, zaposlene v obratih z nad delavci, ako zahteva to najkas-oje do 20. septembra pismeno pri lavnem volivnem odboru starešina elavskih zaupnikov dotičnega obra-'a ali ena izmed pri Delavski zbornici Pgistriranih strokovnih organizacij. Predsedniki rednih krajevnih voliv-n odborov sprejemajo in oddajajo na ^ sk!r bTd r u š'tVr d-! Še posebno zan,‘miva hl.sice.r zaradi ski pomočniki, ter se postavili proti vsem za delavce in njihovoj d e co, da ni prepuščena sama sebi. Ker gre za interese delavstva lastnih tovaren, je društvo pričakovalo izdatnega odziva in jc poslalo dva pooblaščenca. da osebno povprašata, kakšno stališče zavzemalo tovarniška vodstva napram poslani prošnji. Z največjim optimizmom sta se oba delegata podala na pot v trdni veri. da industrijska podjetja, ki rapidno širijo svoje obratovalnice, imajo še tudi nekaj smisla za kulturni podvig svojih nameščencev, Toda vsa pričakovanja so se kmalu spremenila v bridko ironijo! Tujerod-ci, ki imajo v mariborski industriji svoj Eldorado, se šopirijo in smatrajo kot povsem avtonomni in ekspropri-acijski element svoje nedotakljive kapitalistične kolonije! Po 25 Din ti milostno prinese vratar, ki kot Cer-berus v podzemlju čuva ogromne zaklade ... Drobtinice, ki padajo z mize »gospodove«! Delavec je podpisal za zidavo svojega kulturnega društvenega doma 200 Din — in to vzlic mizerni plači —, njegov fabrikant, kateremu gara in zbira kapital, pa daruje — 25 Din!! Sicer žalostno, a resnično dejstvo! •Je pa tudi razveseljivo, ker kaže razredno zavest našega narodnega delav stva, na drugi strani pa kulturno dekadenco kapitalističnih veličin! To je ’^ultat »kulturne akcije« v Melju in v Mlinski ulici! Naravnost porazen pa je bn odziv — kakor smo že omenili, v Linhartovi ulici, v tovarni Z e-1 en k a & C o.!! Mnogo je sicer v zadnjem času na- —--.—...mu hi uui.ui.'