Javna služba v sadjarstvu Poročilo strokovne naloge Introdukcija sort - 2018 Biserka DONIK PURGAJ Boštjan GODEC Metka HUDINA Darinka KORON Anita SOLAR Valentina USENIK Davor MRZLIĆ Ljubljana, julij 2019 Naročnik in financer strokovne naloge Introdukcija sort v okviru izvajanja Javne službe v sadjarstvu je Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Republike Slovenije. Izvajalci Javne službe v sadjarstvu Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije, Kmetijsko gozdarski zavod Maribor (KGZS ZAVOD MB) – pečkarji in koordinacija Podizvajalca Biotehniška fakulteta Univerze v Ljubljani (BF) – hruška Kmetijski inštitut Slovenije (KIS) – jablana in koordinacija Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije, Kmetijsko gozdarski zavod Nova Gorica (KGZS - Zavod GO) – koščičarji in kaki Podizvajalca Biotehniška fakulteta Univerze v Ljubljani (BF) – breskev,nektarina, marelica, češnja in sliva Kmetijski inštitut Slovenije (KIS) – kaki Kmetijski inštitut Slovenije (KIS) – lupinarji in jagodičje Podizvajalec Biotehniška fakulteta Univerze v Ljubljani (BF) – oreh, leska in kostanj Nosilci za posamezno sadno vrsto: Biserka Donik Purgaj mag. inž. hort. (KGZS ZAVOD MB) – jablana Boštjan Godec, univ. dipl. inž. agr. (KIS) – jablana dr. Metka Hudina (BF) – hruška, breskev, kitajska breskev, nektarina dr. Darinka Koron (KIS) – jagoda, malina, ameriška borovnica Davor Mrzlić, univ. dipl. inž. agr. (KGZS - Zavod GO) - kaki dr. Anita Solar (BF) – oreh, leska, kostanj dr. Matej Stopar (KIS) – kaki, koordinacija Javne službe v sadjarstvu dr. Valentina Usenik (BF) – češnja, sliva, marelica Uredil dr. Jože HLADNIK Fotografija na naslovnici dr. Matej STOPAR Izdajatelj Javna služba v sadjarstvu, Ljubljana 2019 Publikacija je izšla v elektronski obliki in je objavljena na spletnih straneh Javne službe v sadjarstvu, https://sadjarstvo.javnesluzbe.si. Kataložni zapis o publikaciji (CIP) pripravili v Narodni in univerzitetni knjižnici v Ljubljani COBISS.SI-ID=300910080 ISBN 978-961-94752-0-1 (pdf) Kazalo vsebine JABLANA .................................................................................................................................................. 6 Brdo pri Lukovici, 2012 .................................................................................................................... 6 Brdo pri Lukovici, 2013 .................................................................................................................... 7 Brdo pri Lukovici, 2014 .................................................................................................................... 8 Brdo pri Lukovici, 2015 .................................................................................................................... 8 Sadjarski center Gačnik, 2018 ......................................................................................................... 9 Analiza skladiščne sposobnosti plodov ......................................................................................... 14 Sajenje novih jablanovih sort ........................................................................................................ 15 Revizija sadnega izbora za Slovenijo – sadna vrsta jablana ........................................................... 15 HRUŠKA ................................................................................................................................................. 16 Sadjarski center Bilje, 2007 ........................................................................................................... 16 Hortikulturni center BF in BF - Ljubljana, 2016 in 2017 ................................................................ 18 BRESKEV IN NEKTARINA ........................................................................................................................ 20 Sadjarski center Bilje, 2012 ........................................................................................................... 20 Sadjarski center Bilje, 2017 ........................................................................................................... 23 ČEŠNJA ................................................................................................................................................... 26 Sadjarski center Bilje, 2008 ........................................................................................................... 26 Sadjarski center Bilje, 2013 ........................................................................................................... 28 Končno poročilo preizkušanja sort pri češnji 32 Early Bigi – Bigisoil (drugo ime) ..................................................................................................... 32 Summertime®................................................................................................................................. 32 Sweet Early® - Panaro 1 (drugo ime) ............................................................................................. 33 Merchant ....................................................................................................................................... 33 Vigred ............................................................................................................................................ 33 Grace Star® ..................................................................................................................................... 34 Black Star® ...................................................................................................................................... 34 Techlovan® ..................................................................................................................................... 34 Staccato® ........................................................................................................................................ 35 SLIVA ...................................................................................................................................................... 36 Sadjarski center Bilje, 2011 ........................................................................................................... 36 BF Ljubljana, 2018 ......................................................................................................................... 39 3 Rezultati preizkušanja podlag sliv v letu 2018 40 Sadjarski center Bilje, 2017 ........................................................................................................... 40 BF Ljubljana, 2018 ......................................................................................................................... 40 OREH ...................................................................................................................................................... 41 Kolekcijski nasad Maribor, 2003-2011 in 2015-2018 .................................................................... 41 Rošpoh pri Mariboru, 2014 ........................................................................................................... 46 Šentrupert, 2015-2016 .................................................................................................................. 48 LESKA ..................................................................................................................................................... 49 Kolekcijski nasad Maribor, 2008 .................................................................................................... 49 Podgorje in Slovenj Gradec, 2016 ................................................................................................. 52 KOSTANJ ................................................................................................................................................ 54 Janče pri Litiji, 2006 - 2016 ............................................................................................................ 54 JAGODA ................................................................................................................................................. 56 Brdo pri Lukovici, 2016 in 2017 ..................................................................................................... 56 MALINA .................................................................................................................................................. 59 Brdo pri Lukovici, 2016 .................................................................................................................. 59 Brdo pri Lukovici, 2018 .................................................................................................................. 60 AMERIŠKA BOROVNICA ......................................................................................................................... 61 Brdo pri Lukovici in Drenov Grič, 2013 .......................................................................................... 61 4 V spodnji preglednici so po posameznih sadnih vrstah podane lokacije preizkušanja z letom sajenja ter številom sort oziroma različkov v preizkušanju v letu 2018 Preglednica: Število sort sadnih rastlin oz. njihovih različkov v preizkušanju v letu 2018 Število sort oz. Sadna vrsta Lokacija preizkušanja, leto sajenja različkov Brdo pri Lukovici, 2012 1 Brdo pri Lukovici, 2013 7 Jablana Brdo pri Lukovici, 2014 1 Brdo pri Lukovici, 2015 1 Sadjarski center Gačnik 44 Sadjarski center Bilje, 2007 (podlage) 6 Hruška HC BF Orehovlje in BF Ljubljana 3 Sadjarski center Bilje, 2012 17 Breskev in nektarina Sadjarski center Bilje, 2017 15 Sadjarski center Bilje, 2008 5 Češnja Sadjarski center Bilje, 2013 9 Sadjarski center Bilje, 2011 13 Sliva Biotehniška fakulteta Ljubljana, 2018 2 Sadjarski center Bilje, 2017 6 Sliva - podlage Biotehniška fakulteta Ljubljana, 2018 2 Maribor, 2003 - 2017 17 Oreh Rošpoh / Maribor, 2014 6 Šentrupert, 2015 in 2016 7 Maribor, 2008 - 2010 9 Leska Podgorje in Slovenj Gradec, 2015 6 Kostanj Janče, 2003 - 2016 10 Jagoda Brdo pri Lukovici, 2016 5 Malina Brdo pri Lukovici, 2014 5 Ameriška borovnica Brdo pri Lukovici, Drenov grič, 2013 5 Kaki Sadjarski center Bilje, 2010 5 JABLANA Boštjan Godec uni. dipl. inž. kmet. (KIS) Biserka Donik Purgaj mag. inž. kmet. (KGZS ZAVOD MB) Po letu 2017, ko je bilo zaradi aprilske pozebe pridelka jabolk precej manj od povprečne letine, smo v letu 2018 v sadovnjaku na Brdu pri Lukovici beležili nadpovprečno visoke pridelke jabolk. Temu je botrovalo nastalo fiziološko stanje jablanovih dreves ter ugodne vremenske razmere z dovolj poletnimi padavinami. V sadovnjaku na Brdu pri Lukovici smo imeli v letu 2018 v preizkušanju 11 jablanovih sort. Te so bile posajene postopoma od leta 2012 do leta 2015. V preglednici 1 so podane vrednosti za pridelek/drevo ter povprečno težo plodov za vse v letu 2018 v preizkušanje vključene jablanove sorte. Preglednica 1: Pridelek na drevo ter povprečna teža plodov za jablanove sorte v letu 2018, lokacija Brdo pri Lukovici Predvideni čas zorenja Leto Pridelek na drevo Povprečna teža Sorta glede na standardno sajenja v letu 2018 (kg) ploda (g) sorto Zlati delišes Civnired (Rubens) – odp. 2013 (-17 dni) 8,6 151 Merkur – odp. 2013 (-15 dni) 13,1 193 Admiral – odp. 2013 (-7 dni) 4,3 287 SQ 133 (Allurel) – odp. 2013 (-6 dni) 7,8 227 CIV 323 (Issaq) – odp. 2013 (-5 dni) 5,3 157 Selekcija A9D7-74 2012 (-3 dni) 6,4 170 Karneval – odp. 2013 (+7 dni) 8,8 184 Gold Pink (Gold Chief) 2014 (+ 8 dni) 6,9 211 Baya Marisa 2015 (+10 dni) 2,4 185 Inored (Story) – odp. 2015 (+11 dni) 6,9 187 Shalimar – odp. 2013 (+14 dni) 8,6 205 odp. – na škrlup odporna sorta Brdo pri Lukovici, 2012 Spomladi 2012 smo na podlagi sodelovanja s CIV-om (Consorzio italiano vivaisti) pridobili in v sadovnjaku KIS-a na Brdu pri Lukovici posadili 10 sadik na škrlup odporne jablanove sorte z oznako A9D7-74. V preglednici 2 so podani rezultati laboratorijske analize plodov. Preglednica 2: Rezultati laboratorijske analize plodov v letu 2018 v sedmi rastni dobi za italijansko selekcijo A9D7-74, Brdo pri Lukovici Topna suha Škrobna Streifov Sorta Datum Trdota snov vrednost indeks Kislina vzorčenja (kg/cm2) (°Brix) (1- 10) x 1000 (g/l) Selekcija 28. avg. 9,22 15 1,8 341,5 4,8 A9 D7-74 4. sep. 8,44 15,3 5,7 96,8 3,4 12. sep. 7,84 17,2 8,4 54,3 3,4 Streifov indeks (indeks zrelosti) je izračunana vrednost, ki je količnik, kjer je v števcu trdota, v imenovalcu pa produkt suhe snovi in škrobne vrednosti [ T. / (S.S. X Š.V.) ]. 6 Brdo pri Lukovici, 2013 Decembra 2012 smo na lokaciji Brdo pri Lukovici posadili 7 novih jablanovih sort. Med njimi je 5 sort iz skupine na škrlup odpornih sort. To so 4 perspektivne sorte češkega porekla Admiral (Mira x Bohemia), Karneval (Vanda x Cripps Pink), Merkur (Topaz x Rajka) in Shalimar (Topaz x Zlati delišes) ter nizozemska sorta SQ 133, ki je poznana tudi pod tržnim imenom Allurel. Poleg na škrlup odpornih sort smo posadili tudi 2 sorti italijanskega porekla, ki na škrlup nista odporni. To sta sorta Civnired, ki je bolje obarvani različek sorte Civni (Rubens) ter sorta z oznako CIV 323, ki je poznana pod tržnim imenom Isaaq. Slednja je predstavnica tki. jablanovih sort za prigrizek (Snack apples). Skupaj je bilo za namen preizkušanja posajenih 70 dreves oz. 10 dreves/sorto. V preglednici 3 so podani rezultati laboratorijske analize. Preglednica 3: Rezultati laboratorijske analize plodov v letu 2018 v šesti rastni dobi, Brdo pri Lukovici, sajeno pomladi 2013 Topna Škrobna Streifov Datum Trdota Kislina Sorta suha snov vrednost indeks vzorčenja (kg/cm2) (g/l) (°Brix) (1- 10) x 1000 28. avg. 7,74 14,4 6 89,6 7,8 Merkur – odp. 4. sep. 6,95 14,5 8,7 55,1 5,6 12. sep. 6,66 15,4 10 43,2 5,8 28. avg. 7,74 13,3 4,1 141,9 5,7 Civnired (Rubens) 4. sep. 6,55 14,1 6,4 72,6 4,2 12. sep. 6,04 15,5 8,1 48,1 4,2 28. avg. 7,03 12,3 1,7 336,2 7,4 SQ 133 (Allurel) – odp. 4. sep. 6,17 13 5,1 93,1 4,8 12. sep. 6,1 13,9 6,5 67,5 5 4.sep. 6,28 12,4 4,1 123,5 7,7 Admiral – odp. 12. sep. 6,69 14,4 8,2 56,7 6,2 19. sep. 6,5 16,1 8,4 48,1 5,4 4.sep. 8,36 12,3 5,6 121,4 6,2 CIV 323 (Isaaq)– odp. 19. sep. 8,6 15 8 71,7 5,7 19. sep. 7,5 14 3,9 137,4 11,5 Karneval – odp. 26. sep. 7,35 13 5,5 102,8 8,2 3. okt. 7,64 12,9 7,2 82,3 9 19. sep. 9,2 12,6 2 365,1 9,2 Shalimar – odp. 26. sep. 8,82 11,8 2,3 325 9 3. okt. 9,08 12 2,6 291 8,4 odp. – na škrlup odporna sorta 7 Brdo pri Lukovici, 2014 Na lokaciji Brdo pri Lukovici smo z namenom preizkušanja v letu 2014 posadili 10 dreves tržno zanimive sorte Gold pink (Rdeči delišes Starkrimson x Zlati delišes) s tržnim imenom Gold Chief ter prav tako 10 dreves različka sorte Fuji z imenom Fuji Aztec. V letu 2017 smo pri sorti Fuji Aztec zabeležili nadaljnje propadanje dreves, tako da smo jo izključili iz preizkušanja. V preglednici 4 so podani rezultati laboratorijske analize plodov sorte Gold Pink za leto 2018. Preglednica 4: Rezultati laboratorijske analize plodov v letu 2018 v peti rastni dobi za sorto Gold Pink (Gold Chief) Topna suha Škrobna Streifov Datum Trdota Kislina Sorta snov vrednost indeks vzorčenja (kg/cm2) (g/l) (°Brix) (1- 10) x 1000 19. sep. 6,5 13,9 2,4 194,8 4,6 Gold Pink 26. sep. 6,64 13 3,2 159,6 3,9 (Gold Chief) 3. okt. 6,57 12,8 4,1 125,2 4,3 Brdo pri Lukovici, 2015 Na lokaciji Brdo pri Lukovici smo z namenom preizkušanja v letu 2015 posadili 5 sadik rdečemesnate jablanove sorte Baya Marisa ter 10 sadik francoske na škrlup odporne sorte Inored s tržnim imenom Story. Laboratorijske analize smo v letu 2018 opravili za sorto Inored, rezultati so podani v preglednici 5. Preglednica 5: Rezultati laboratorijske analize plodov v letu 2018 v četrti rastni dobi za sorto Inored (Story) Topna suha Škrobna Streifov Datum Trdota Kislina Sorta snov vrednost indeks vzorčenja (kg/cm2) (g/l) (°Brix) (1- 10) x 1000 19. sep. 10,2 12,6 1,6 506 5,9 Inored (Story) 26. sep. 9,68 11,8 2 410,2 / – odp. 3. okt. 9,49 12,3 2,6 296,7 6,3 odp. – na škrlup odporna sorta / – ni podatka V primerjavi z letom 2017, ko je fenofaza polnega cvetenja pri vseh sortah, ki smo jih opazovali tudi v letu 2018 nastopila med 11. in 14. aprilom, smo v letu 2018 polno cvetenje pri opazovanih sortah zabeležili kasneje, in sicer v času med 22. in 26. aprilom. Najzgodneje je v fazo polnega cvetenja vstopila sorta CIV 323 Isaaq (22.april), najkasneje pa sorta Gold Pink Gold Chief (26.april). Fenofaza polnega cvetenja ustreza fenološki razvojni fazi 65 po BBCH lestvici. 8 Sadjarski center Gačnik, 2018 V letu 2018 smo v posebnem preskušanju sort (Introdukcija II) izvedli v skladu z načrtom vsa fenološka opazovanja (začetek brstenja, začetek cvetenja, vrh in konec cvetenja, T – stadij) in opravili vse meritve vegetativnih in generativnih parametrov. Preglednica 6: Fenološki razvoja jablan na lokaciji Sadjarskega centra Maribor – Gačnik v letu 2018 Sorta/datum Brstenje Začetek cvetenja Konec cvetenja Ariane 22.03.2018 20.04.2018 26.4.2018 Ariwa 3.04.2018 20.04.2018 28.4.2018 Bellida 14.03.2018 18.04.2018 24.4.2018 Braeburn 14.03.2018 19.04.2018 25.4.2018 Caudle 22.03.2018 19.04.2018 26.4.2018 Crimson Crisp 14.03.2018 20.04.2018 25.4.2018 Dalinbel Antares ® 14.03.2018 18.04.2018 26.4.2018 Dalinco 14.03.2018 19.04.2018 25.4.2018 Diwa 14.03.2018 18.04.2018 23.4.2018 Ecolette 22.03.2018 18.04.2018 27.4.2018 Elise 14.03.2018 18.04.2018 24.4.2018 Elstar 14.03.2018 18.04.2018 26.4.2018 Enterprise 22.03.2018 19.04.2018 28.4.2018 Evelina 14.03.2018 19.04.2018 26.4.2018 Fuji 22.03.2018 19.04.2018 24.4.2018 Fusion 18.03.2018 19.04.2018 25.4.2018 Gala 14.03.2018 20.04.2018 25.4.2018 Galiwa 14.03.2018 19.04.2018 25.4.2018 Goldrush 22.03.2018 20.04.2018 29.4.2018 Greenstar 14.03.2018 20.04.2018 28.4.2018 Granny smith 14.03.2018 20.04.2018 28.4.2018 Idared 14.03.2018 19.04.2018 29.4.2018 Inicial 14.03.2018 19.04.2018 26.4.2018 Inored Story 14.03.2018 19.04.2018 25.4.2018 Jonagold Rubinstar 14.03.2018 19.04.2018 25.4.2018 Kanzi 14.03.2018 19.04.2018 27.4.2018 La Fayette 14.03.2018 19.04.2018 27.4.2018 Luna 14.03.2018 19.04.2018 28.4.2018 Mairac 14.03.2018 20.04.2018 28.4.2018 Modi 14.03.2018 19.04.2018 25.4.2018 Opal 1.4.3.2018 19.04.2018 27.4.2018 Pinova 14.03.2018 20.04.2018 24.4.2018 Red Delcorf 14.03.2018 19.04.2018 27.4.2018 Red Jonaprince 14.03.2018 19.04.2018 26.4.2018 9 Preglednica 6 (nadaljevanje): Fenološki razvoja jablan na lokaciji Sadjarskega centra Maribor – Gačnik:v letu 2018 Sorta/datum Brstenje Začetek cvetenja Konec cvetenja Red Rubens 14.03.2018 19.04.2018 28.4.2018 Rubens 14.03.2018 19.04.2018 28.4.2018 Rubinola 25.03.2018 19.04.2018 25.4.2018 Sansa 14.03.2018 19.04.2018 25.4.2018 Santana 1.04.2018 19.04.2018 25.4.2018 Sirius 1.04.2018 19.04.2018 27.4.2018 Topaz 22.03.2018 19.04.2018 28.4.2018 Zari 22.03.2018 20.04.2018 28.4.2018 Zlati Delišes 14.03.2018 20.04.2018 27.4.2018 Poznavanje fenološkega razvoja v nasadih jablan je ključnega pomena, saj nam poznavanje vsakoletnega nastopa faze in njihovo spremljanje pomaga pri odločitvi za izvajanje agrotehnoloških ukrepov. Vsakoletni nastop pomladanskih fenofaz, še posebej cvetenja, je v veliki meri temperaturno pogojen, zato datumi pojava cvetenja dobro kažejo spremenjene klimatske razmere v okolju. Preučevanje fenoloških faz v dolgem časovnem nizu je že nekaj let tudi uradno priznan kazalec za ugotavljanje vpliva podnebnih sprememb na rastlinski in živalski svet. Na lokaciji Gačnik smo spremljali potek razvoja fenofaz na sortah, ki jih spremljamo v nalogi introdukcije v preglednici 6. Ugotavljamo, da je leto 2018 bilo nekoliko poznejše glede na pojav določenih fenofaz, ki so na lokaciji Gačnik bile poznejše v povprečju za 4-7 dni od leta 2017. Zgodaj zoreče sorte so fazo brstenja dosegle 14. marca, pozno zoreče sorte pa 22. marca. Začetek cvetenja so zgodnje zoreče sorte dosegle med 19 in 20. aprilom, konec cvetenja pa med 25. in 26 aprilom. Razvoj fenofaz od začetka cvetenja do konca cvetenja je potekal izredno hitro, saj so bile ugodne vremenske razmere. Jablane so T stadij dosegle med 10 in 16. 5.2018. T-stadij je opisan kot dan, ko pecelj ploda in tangenta na obodu ploda oblikujeta videz črke T. Gala potrebuje 115 dni od cvetenja do zorenja, Zlati delišes 140 dni, Braeburn 168 dni ter skupina FUJI 178 dni. Seveda je določitev teh parametrov zelo odvisna od meteoroloških dejavnikov, ki v vsakem letu zakasnijo ali prednjačijo za nekaj dni. DOLOČITEV OPTIMALNIH POGOJEV OBIRANJA PLODOV - DOZOREVANJE Pomembna lastnost sorte je njen optimalni čas obiranja. Določiti obiralno okno in prepoznati kakovost jabolk in notranje parametre v tekoči sezoni pridelave je ena izmed pomembnih in nujnih lastnosti. Obiralno okno je časovno obdobje, v katerem je potrebno določeno sorto jabolk obrati. Označuje začetek in konec obiranja. Dolžina obiralnega okna je odvisna od sorte jabolk in dinamike zorenja Zorenje plodov obsega fizične, biokemijske in vizualne spremembe. Skozi zorenje se notranja sestava plodov jablane nenehno spreminja. Spreminja se skupna kislina, škrob se v zorenju spreminja oz. razgrajuje v enostavne sladkorje Plodovi se skozi dinamiko dozorevanja nenehno razvijajo. Oblikujeta se končna velikost in teža plodov, kar je pogojeno z genetskimi in ekološkimi pogoji. Notranji parametri (masa ploda v g, trdota mesa ploda kg/cm², topno suho snov °Brix, ter vsebnost kisline izraženo kot jabolčna kislina g/l določimo s strojem Pimprenelle. Stroj je najet od Francoske družbe SETOP (Giraud technologie ). Vzorčenje zajema pripravo vzorca, izvedba vzorčenja in vrednotenje vzorca. Parametre notranje kakovosti plodov smo spremljali s pomočjo naprave, imenovane Pimprenelle. Določevali smo vsebnost sladkorjev, izraženih kot vsebnosti topne suhe snovi (TSS) v °Brix, trdoto mesa plodov (TMP), izraženo v kg/cm2, in vsebnost jabolčne kisline, izražene kot skupna kislina v g/l. Spremljali smo tudi razgradnjo 10 škroba – škrobni indeks (ŠI) – in izračunali Streifov indeks zrelosti (RI), katerega izračun pokaže stopnjo zrelosti plodov. Na osnovi zbranih podatkov smo določili obiralno okno za posamezno sorto. Podatki, prikazani v preglednici 7, prikazujejo parametre zrelosti sort jabolk, značilnih za severovzhodni del Slovenije in za lokacijo Gačnik. 11 Preglednica 7: Spremljanje dozorevanja sort jablan v letu 2018 na lokaciji SC MB - Gačnik Obiralno Povprečna Topna Skupne Škrobna Trdota Streifov Sorta okno teža ploda s.snov kisline Sočnost vrednost (kg/cm2) indeks (začetek) (g) (°Brix) (mg/g) (1- 10) ARIANE 20.09.2018 144 15,5 8,6 8,7 20,8 9,7 0,06 BRAEBURN 15.10.2018 191 10,3 8,3 5,1 20,8 6,6 0,12 CAMEO 10.11.2018 214 11,3 6,7 3,8 20,1 9,0 0,07 CRIMSON CRISP 18.09.2018 160 13,8 8,5 5,7 19,3 9,5 0,06 DALINBEL ANTARE 19.09.2019 194 13,7 6,8 5,0 19,5 9,8 0,05 DALINCO 20.09.2018 223 14,4 6,8 7,9 19,8 7,3 0,06 DIWA 20.09.2018 195 12,6 6,8 5,1 20,8 3,8 0,14 ELSTAR 9.07.2018 164 11,3 5,4 4,5 19,6 9,8 0,05 FUJI 10.11.2018 212 12,3 6,7 3,1 18,2 6,6 0,08 FUSION 28.09.2018 162 11,2 10,9 3,7 16,4 5,5 0,18 GALA BIBAUM BUCKEY 9.05.2018 170 14,1 8,7 5,2 20,5 6,8 0,09 GALA BROOKFIELD 9.03.2018 210 13,3 7,0 3,9 20,1 7,7 0,07 GALA GALAVAL 13.09.2018 183 14,6 7,6 3,5 19,3 9,5 0,05 GALA GALAXY 19.09.2018 209 13,7 7,4 2,7 20,6 7,6 0,07 GALA SCHNIGA 9.04.2018 204 13,2 7,2 4,0 22,4 9,0 0,06 GALIWA 19.09.2018 207 13,0 7,4 2,1 18,5 10,0 0,06 GOLDRUSH 10.11.2018 137 10,2 10,1 4,5 20,9 7,9 0,13 GREENSTAR 10.04.2018 238 10,5 7,3 4,0 20,3 3,0 0,08 GRENNY SIVRTH 10.11.2018 197 9,7 8,0 5,3 22,4 3,7 0,22 IDARED 10.11.2018 237 11,4 6,8 4,1 21,6 6,4 0,09 INICIAL 29.08.2018 251 11,5 6,9 5,8 23,0 6,9 0,07 INORED 10.11.2018 235 11,3 8,3 5,4 20,5 5,3 0,14 ISAAQ 19.09.2018 121 12,3 7,9 3,8 18,5 9,9 0,06 JONAGOLD JONAPRINC 20.09.2018 284 13,4 6,4 4,7 21,8 9,5 0,05 JONAGOLD NOVAJO 20.09.2018 257 12,9 6,3 4,4 23,3 9,8 0,05 KANZI 20.09.2018 212 12,3 7,0 5,3 18,8 6,6 0,09 LUNA 20.09.2018 178 12,9 7,5 5,4 19,7 9,1 0,06 MAIRAC 10.11.2018 218 12,5 8,4 7,4 23,0 8,2 0,08 MODY 19.09.2018 176 11,6 8,3 4,2 24,1 6,9 0,10 OPAL 10.11.2018 160 11,2 7,3 4,6 23,8 10,0 0,07 PINOVA 13.09.2018 208 13,1 6,2 5,0 22,7 8,3 0,06 RED RUBENS 13.09.2018 181 11,5 5,9 4,0 21,5 8,6 0,06 RENOIR 20.9.20108 186 16,1 7,0 5,3 17,8 8,1 0,05 RUBINOLA 29.08.2018 200 11,6 7,5 5,4 19,4 10,0 0,06 SANSA 232.8.2018 175 11,6 5,4 2,8 20,5 10,0 0,05 SANTANA 9.03.2018 195 12,6 5,3 7,0 21,3 7,9 0,05 SIRIUS 13.09.2018 193 12,4 6,7 6,3 20,8 8,8 0,06 TOPAS 10.11.2018 210 11,7 6,6 8,0 19,2 9,4 0,06 ZARI 29.08.2018 199 12,2 5,3 5,2 23,3 7,0 0,06 ZLATI DELISES 18.09.2018 197 11,6 6,2 4,0 19,0 8,4 0,06 BAI MARISA 13.09.2018 156 12,9 7,5 5,6 19,7 0,0 / PARSI 19.09.2018 160 13,3 7,1 3,3 20,2 9,6 0,06 EVELINA 20.09.2018 204 15,1 6,6 4,0 19,7 7,7 0,06 PILOT 20.09.2018 175 14,0 7,1 5,5 20,1 8,5 0,06 12 Stroj Pimprenelle ali »potujoči laboratorij«, kot ga tudi imenujemo, nam daje možnost avtomatskega postopka določevanja parametrov kakovosti. Pimpernelle se ob začetku sezone s strokovnim osebjem certificira. Sam postopek pridobivanja podatkov je neodvisen od človeških vplivov, kadar je vzorec primerno pripravljen in nabran. Pri novih sortah jablan ne poznamo natančnega časa dozorevanja, zato prva testiranja v prvem rodnem letu opravimo v 5-ih ponovitvah. • 7 dni pred predvidenim začetkom obiralnega okna, • začetek obiralnega okna, • tri dni po začetku obiralnega okna, • tri dni kasneje in • 7 dni po koncu obiralnega okna. Vzorec je sestavljal 12 plodov jabolk izenačene velikosti. Plodovi so obrani na zunanjem delu drevesa in na višini 1,5 m od tal. Najprej se s pomočjo digitalne tehtnice določi masa posameznega ploda, nato elektronski penetrometer izmeri TMP (trdota mesa kg/cm²). Mlin z bati pod pritiskom iztisne sok, ki prehaja preko tipala do elektronskega refraktometra (lom svetlobe) za določanje vsebnosti suhe snovi (TSS), izražene v °Brix. Del soka se oddvoji z namenom, da določi kislino soka posameznega vzorca z 0,1M NaOH. Stroj nam poda podatek o skupnih titracijskih kislinah, za določitev jabolčne kisline moramo podatek skupnih kislin pomnožiti s faktorjem za jabolčno kislino, ki znaša 0,67. Vsebnost škroba ocenjujemo po lestvici Ctifl s skalo od 1 do 10. Razlikujemo radialni in cirkularni tip jabolk. Plodove jabolk namočimo v jodovico, ki jo pripravi laboratorij na KGZS – ZAVOD MARIBOR. Slika 1: Ctifl lestvica, s pomočjo katere določujemo razgradnjo škroba (Škrobna vrednost) Glede na specifiko vegetacije v letu 2018 so se določena obiranja zgodaj zorečih sort izvajala prehitro. Glede na dolgoročno spremljanje, ugotavljamo na podlagi meteoroloških podatkov, da je bilo povsem povprečno leto pridelave. Skupna količina padar 13 in za našo lokacijo je znaša 877,6 l in je za dobrih 100 l bila skupna količina padavin večja od leta 2017. Glede na potek dozorevanja ugotovimo, da smo določene sorta obirali prezgodaj, posledica prezgodnjega obiranja pa se pozna tudi pri skladiščenju. Cilj vsakega pridelovalca je obrati primerno zrele plodove. To so polno razviti plodovi, v primernem fiziološkem zrelostnem stanju. Plodovi so morfološko (oblika, velikost, barva …) in biokemijsko (vsebnost TSS, kisline vitaminov …) popolnoma razviti. Takšni plodovi po skladiščenju ohranijo izvrsten okus. Za dosego cilja je potrebno upoštevati sledeče dejavnike: • ekološko-klimatske dejavnike; položaj sadovnjaka (nadmorska višina, lega …), temperatura, osončenje, oskrba z vodo, tla in njihova sestava, • fiziološko stanje sadovnjaka; obremenitev, oskrba s hranili, osvetlitev, rast poganjkov in stanje listov, • stanje plodov ob obiranju; zrelost plodov ob obiranju, velikost plodov, vsebnost hranil in vitaminov v plodu, obarvanost plodov, vsebnost topne suhe snovi in kislin ter • pogoji skladiščenja; temperatura, gibanje zraka, skladiščna atmosfera (O2, CO2, C2H4), po obiralni postopki. Določitev primernega časa obiranja določene sorte je kombinacija natančne ocene parametrov kakovosti plodov in parametrov zrelosti plodov. Za doseganje homogene zrelosti plodov je obiranje potrebno opraviti v več terminih. Bolje obarvani kloni zmanjšajo število obiranj. Na zorenje plodov in širino obiralnega okna vplivajo še sledeči dejavniki: • vpliv obremenitve drevesa (visoka obremenitev – počasno zorenje plodov; nizka obremenitev – pospešeno zorenje plodov), • vpliv sorte, klona, mikroklime, časa obiranja, • debelina plodov – debelejši plodovi zorijo prej kot drobnejši, • položaj plodov na drevesu. Analiza skladiščne sposobnosti plodov V letu 2018 smo ugotavljali skladiščno sposobnost pri vseh jablanovih sortah, ki jih imamo v preizkušanju, z izjemo rdečemesnate sorte Baya Marisa, ki je imela premalo pridelka za opravljanje vseh vrst analiz. Plodove smo skladiščili v navadni hladilnici, kjer vzdržujemo konstantno temperaturo med 2 in 4 °C ter relativno vlažnost okrog 95 %. Meritve trdote plodov ob vskladiščenju ter ob izskladiščenju so podane v preglednici 8. Spodnja meja trdote plodov, ki je določena kot še primerna za trg, je 5 kg/cm2. Ob izskladiščenju, 17. januarja 2019, so to mejo trdote z izjemo sort Civnired, Merkur ter Gold Pink presegale vse druge sorte. V preglednici 8 je podana tudi ocena zunanjega izgleda plodov. Ocena posredno vsebuje tudi podatek o stopnji okuženosti plodov (gniloba, plesen, grenka pegavost itd.). Glede kakovosti plodov v negativnem izstopa sorta Admiral, pri kateri je bil delež pegavih ter nagnitih plodov izredno velik. V pozitivnem smislu izstopata sorti Inored ter Shalimar, ki sta ob izskladiščenju ohranili lep ter atraktiven izgled plodov in dobili oceno 10. 14 Preglednica 8: Podatki za trdoto plodov ob vskladiščenju ter izskladiščenju z oceno zunanjega izgleda plodov za jablanove sorte v letu 2018, lokacija Brdo pri Lukovici Vskladiščenje plodov Izskladiščenje plodov Ocena zunanjega Sorta Trdota Trdota izgleda plodov ob Datum Datum (kg/cm2) (kg/cm2) izskladiščenju Civnired (Rubens) - odp. 13. sept. 6 17. jan. 4,5 5 Merkur – odp. 28. avg. 7,7 17. jan. 4,5 7 Admiral – odp. 20. sept. 6,5 17. jan. 5,1 2-3 SQ 133 (Allurel) – odp. 13. sept. 6,1 17. jan. 5,4 7 CIV 323 (Issaq) – odp. 21. sept. 8,6 17. jan. 6,3 9 Selekcija A9D7-74 12. sept. 7,8 17. jan. 6,6 5 Karneval – odp. 3. okt. 7,6 17. jan. 5,4 9 Gold Pink (Gold Chief) 3. okt. 6,6 17. jan. 3,9 8 Inored (Story) – odp. 3. okt. 9,5 17. jan. 7,3 10 Shalimar – odp. 5. okt. 9,1 17. jan. 6,1 10 odp. – na škrlup odporna sorta Sajenje novih jablanovih sort Za potrebe nadaljnjega preizkušanja jablanovih sort smo v začetku leta 2018 nadaljevali s pridobivanjem novih tržno zanimivih jablanovih sort. Pridobili smo vse, po programu za leto 2018, načrtovane sorte. Med njimi so tri licenčne, kar pomeni, da imamo z lastniki sort podpisane pogodbe. To so sorte Xeleven (Swing), MC 38 (Crimson Snow) ter SQ 159 (Natyra). Druge pridobljene sorte so bile Bonita, Rubelit, Galmac, Galiwa, Solaris ter Ladina. Sajenje navedenih sort je potekalo aprila in maja 2018. Z izjemo sorte Rubelit, ki je zastopana s 5-imi sadikami, so druge sorte za potrebe preizkušanja posajene z 10-imi sadikami. Sadike sort Galmac in MC 38 (Crimson Snow) so v sadovnjaku Kmetijskega inštituta Slovenije na Brdu pri Lukovici posajene v kolekcijsko-introdukcijski del sadovnjaka in so zaščitene z mrežo proti voluharju, medtem ko so vse druge sorte (te so na jablanov škrlup odporne) posajene v ekološki del sadovnjaka. Zaradi strojnega okopavanja v tem delu sadovnjaka sajenje v mrežo ni možno. Revizija sadnega izbora za Slovenijo – sadna vrsta jablana Pregled obstoječega sadnega izbora za Slovenijo (Sadni izbor za Slovenijo 2014) je februarja 2019 potekal na Sadjarskih dnevih Posavja v Artičah. Pri jablani je prišlo do vključitve nekaterih novih sort v sortna priporočila. V skupini na škrlup odpornih sort so novosti sadnega izbora naslednje jablanove sorte: Ladina, Bonita, Inored (Story), Shalimar ter SQ 159 (Natyra). Noviteta v skupini jablanovih sort, ki na škrlup niso odporne, predstavlja rdečemesnata sorta Baya Marisa. V sadni izbor smo kot novost vključili tudi šibko-rastoče jablanove podlage. Na podlagi rezultatov preizkušanja smo vanj vključili 4 perspektivne jablanove šibko-rastoče podlage. Gre za dve ameriški podlagi Cornell Geneva 16 in Cornell Geneva 41 ter za nemški podlagi Supporter 1 in Supporter 3. Novo vključene jablanove sorte bodo podrobneje predstavljene v knjižici novega sadnega izbora za Slovenijo. 15 HRUŠKA dr. Metka Hudina (BF), Davor Mrzlić (KGZS - Zavod GO) Sadjarski center Bilje, 2007 V Sadjarskem centru Bilje je bilo v letu 2007 posajenih 6 podlag za hruško: sejanec hruške, Kutina MA, Fox 11, Farold 40-Daygon (OHF Old Home x Farmingdale, USA), lastne korenine, Kutina BA 29. Na podlage smo cepili naslednje sorte: Viljamovka, Conference in Abate fetel. Sajenje je potekalo 6. februarja 2007. Gojitvena oblika je ozko vreteno. Sadilna razdalja je 4 x 2 m. V statistično zasnovanem poskusu smo za vsako podlago posadili 15 (3 x 5) dreves ene sorte (15 dreves x 6 podlag x 3 sorte = skupaj 270 sadik). Pri vseh sortah so drevesa na podlagi Fox 11 pokazala znake inkompatibilnosti. V letu 2018 razlik v času cvetenja med podlagami nismo zasledili. Pri sorti Viljamovka je bil začetek cvetenja 13. 4. 2018, vrh cvetenja 16. 4. 2018 in konec cvetenja 21. 4. 2018. Plodove sorte Viljamovka smo obirali 13. 8. 2018. Preglednica 1: Povprečno število plodov na drevo, pridelek na drevo in na hektar ter masa ploda za sorto Viljamovka leta 2018 na lokaciji Bilje, sajeno 2007 Pridelek na drevo Pridelek na Masa ploda Podlaga/Sorta Število plodov (kg) hektar (t) (g) Sejanec hruške 152 26,4 33 174,3 Kutina MA 144 20,4 25,5 141,6 Fox 11 226 32,2 40,3 142,7 Farold 40 156 22,9 28,6 146,9 Lastne korenine 193 37,3 46,6 193,4 Kutina BA 29 103 16,7 20,9 163,2 Drevesa na lastnih koreninah in podlagi Fox 11 so imela pri sorti Viljamovka največ plodov na drevo, največji pridelek na drevo in na hektar (46,6 t/ha in 40,3 t/ha). Pri drevesih na sejancu se je videlo, da drevesa kasneje vstopijo v rodnost in so v letošnjem letu dosegla 33,0 t/ha. Drevesa na podlagi Fox 11 so sicer imela največji pridelek, vendar se je pri tej podlagi že v prejšnjih letih močno izrazila inkompatibilnost med podlago in sorto. Najmanjši pridelek na drevo in na hektar so imela drevesa na obeh kutinovih podlagah (20,9 t/ha oz. 25,5 t/ha). Najtežje plodove smo obrali na drevesih na lastnih koreninah in sejancu hruške, najlažji pa so bili plodovi dreves na podlagi Kutina MA in Fox 11. V letu 2018 pri sorti Conference razlik v času cvetenja med podlagami nismo zasledili. Pri sorti Conference je bil začetek cvetenja 14. 4. 2018, vrh cvetenja 17. 4. 2018 in konec cvetenja 21. 4. 2018. Plodove sorte Conference smo obirali 30. 8. 2018. 16 Preglednica 2: Povprečno število plodov na drevo, pridelek na drevo in na hektar ter masa ploda za sorto Conference leta 2018 na lokaciji Bilje, sajeno 2007 Pridelek na Pridelek na Masa ploda Podlaga/Sorta Število plodov drevo (kg) hektar (t) (g) Sejanec hruške 136 18,4 23,1 135,7 Kutina MA 141 17,1 21,4 121,2 Fox 11 153 23,5 29,4 153,6 Farold 40 144 18,6 23,2 129,6 Lastne korenine 150 20,4 25,5 135,8 Kutina BA 29 174 23,4 29,3 134,5 Drevesa na podlagi Kutina BA 29 in Fox 11 so imela pri sorti Conference največ plodov na drevo, največji pridelek na drevo (nad 23,4 oz. 23,5 kg/drevo) in na hektar (29,3 oz. 29,4 t/ha). Najmanj plodov na drevo, najmanjši pridelek na drevo in na hektar so imela drevesa na podlagi Kutina MA in sejancu, kar je ravno nasprotno kot v prejšnjih letih. Najtežji so bili plodovi dreves na podlagi Fox 11, ki je tudi pri sorti Conference pokazala izrazito inkompatibilnost. Najlažji so bili plodovi dreves na podlagi Kutina MA. V letu 2018 pri sorti Abate fetel razlik v času cvetenja med podlagami nismo zasledili. Pri sorti Abate fetel je bil začetek cvetenja 12. 4. 2018, vrh cvetenja 15. 4. 2018 in konec cvetenja 20. 4. 2018. Plodove sorte Abate fetel smo obirali 24. 8. 2018. Preglednica 3: Povprečno število plodov na drevo, pridelek na drevo in na hektar ter masa ploda za sorto Abate fetel leta 2018 na lokaciji Bilje, sajeno 2007 Pridelek na drevo Pridelek na Masa ploda Podlaga/Sorta Število plodov (kg) hektar (t) (g) Sejanec hruške 129 25,9 32,4 201,6 Kutina MA 68 16 20 235,8 Fox 11 57 11,1 13,9 193,9 Farold 40 150 28,8 36 191,9 Lastne korenine 126 26 32,4 206,1 Največ plodov na drevo pri sorti Abate fetel so imela drevesa na sejancu, podlagi Farold 40 in lastnih koreninah, podobno kot v prejšnjih letih. Največji pridelek na drevo in na hektar so imela drevesa na podlagi Farold 40, sejancu in lastnih koreninah. Najmanjše število plodov, najmanj pridelka na drevo in na hektar pa so imela drevesa na podlagah Kutina MA (20,0 t/ha) in Fox 11 (13,9 t/ha). Pridelek večji od 30 t/ha so imela drevesa na sejancu in podlagah Farold 40 in lastne korenine. Najtežji so bili plodovi dreves na podlagi Kutina MA in Kutina BA 29, najlažji pa na drevesih na podlagi Farold 40. 17 Hortikulturni center BF in BF - Ljubljana, 2016 in 2017 V Hortikulturnem centru BF Orehovlje in na Laboratorijskem polju BF v Ljubljani smo decembra 2016 posadili 2 sorti hrušk: Viljamovka (standard) in Karmen na podlagi kutina MA. Februarja 2017 smo posadili še sorto Celina. Gojitvena oblika je ozko vreteno. Sadilna razdalja je 4 x 1,5 m. Za vsako sorto smo posadili 15 dreves (15 dreves x 3 sorte x 2 lokaciji = skupaj 90 sadik). Na lokaciji Ljubljana je bila toča, katere posledice so bile vidne tudi na izgledu plodov. V Biljah smo sorto Carmen obirali 23. 7. 2018, sorto Viljamovka 6. 8. 2018 in sorto Celina 23. 7. 2018. Sorta Celina v času obiranja še ni bila zrela, vendar smo jo morali obrati, saj so jo množično napadli ptiči. V Ljubljani smo sorto Carmen obirali 24. 7. 2018, sorto Viljamovka 7. 8. 2018 in sorto Celina 2. 8. 2018. Sorta Celina v času obiranja še ni bila zrela, vendar smo jo morali obrati, saj so jo tudi v Ljubljani množično napadli ptiči. Preglednica 4: Povprečni obseg debla, število plodov, pridelek na drevo in na hektar leta 2018 na lokacijah Bilje in Ljubljana, sajeno 2016 Bilje Ljubljana Obseg Pridelek Pridelek Obseg Pridelek Pridelek Sorta Število Število debla na drevo na hektar debla na drevo na hektar plodov plodov (cm) (kg) (t) (cm) (kg) (t) Carmen 7 1,3 0,2 0,6 8,8 8,6 1,5 3 Viljamovka 6,3 8,7 1,2 2,4 7,7 22,8 3,7 7,5 Celina 6,5 23,2 1,5 3 8,6 34,1 3,9 7,7 V drugem letu po sajenju smo že imeli nekaj pridelka pri vseh treh sortah na obeh lokacijah. Na obeh lokacijah se je z večjim pridelkom, kot pri standardni sorti Viljamovka, izkazala sorta Celina. Preglednica 5: Pomološke lastnosti plodov leta 2018 na lokaciji Bilje, sajeno 2016 Titracijske Trdota mesa Topna suha Sorta Višina (mm) Širina (mm) Masa (g) kisline (kg/cm2) snov (%) (mg/100 g) Carmen 120,26 66,76 208,55 5,4 13,8 460,04 Viljamovka 92,13 69,02 187,4 6,6 11,8 380,85 Celina 83,19 67,32 178,22 4,5 11,2 136,04 Plodovi sort Celina in Carmen na lokaciji Bilje so bili manjši kot plodovi sorte Viljamovka. Trdota mesa, vsebnost titracijskih kislin in vsebnost topne suhe snovi so bili pri sorti Carmen in Celina manjši kot pri sorti Viljamovka. Rezultati nakazujejo, da so bili plodovi sorte Carmen bolj zreli, kot plodovi sort Viljamovka in Celina. Preglednica 6: Pomološke lastnosti plodov leta 2018 na lokaciji Ljubljana, sajeno 2016 Titracijske Trdota mesa Topna suha Sorta Višina (mm) Širina (mm) Masa (g) kisline (kg/cm2) snov (%) (mg/100 g) Carmen 120,26 66,76 208,55 5,4 13,8 460,04 Viljamovka 92,13 69,02 187,4 6,6 11,8 380,85 Celina 83,19 67,32 178,22 4,5 11,2 136,04 18 Plodovi sorte Carmen so bili na lokaciji Ljubljana večji kot plodovi sorte Viljamovka in sorte Celina. Trdota mesa je bila pri sorti Carmen manjša kot pri sorti Viljamovka, vsebnost topne suhe snovi in vsebnost titracijskih kislin pa večji, kar nakazuje, da so bili plodovi sorte Carmen bolj zreli kot plodovi sorte Viljamovka. Razlike so opazne tudi v vsebnosti topne suhe snovi in trdote mesa med lokacijama. Preglednica 7: Parametri osnovne in krovne barve ter subjektivna ocena plodov leta 2018 na lokaciji Bilje, sajeno 2016 Osnovna barva Krovna barva Subjektivna ocena Sorta plodov L* a* b* L* a* b* Carmen 60,1 -5,8 38,8 51,9 11,4 32,2 prav dobra-odlična Viljamovka 56,8 -4,7 37,1 52,6 5,6 31,4 odlična Celina 51,3 -5,4 34,7 36,9 19 17,4 prav dobra-odlična Preglednica 8: Parametri osnovne in krovne barve ter subjektivna ocena plodov leta 2018 na lokaciji Ljubljana, sajeno 2016 Osnovna barva Krovna barva Subjektivna ocena Sorta plodov L* a* b* L* a* b* Carmen 61 -4 39,9 44,6 21,6 26,2 odlična Viljamovka 56,5 -5,9 36,8 / / / odlična Celina 55,6 -7,2 39,8 36,6 20,7 17 odlična Barva je opredeljena z naslednjimi barvnimi parametri: parameter L* (lightness) določa svetlost barve in zavzema vrednosti od 0 (črna) do 100 (bela). Večja kot je njegova vrednost, svetlejši je plod. Parameter a* določa lego barve na rdeče – zeleni osi; pozitivno območje parametra določa intenzivnost rdeče barve, negativno območje parametra določa intenzivnost zelena barve. Parameter b* določa lego barve na rumeno – modri osi; pozitivno območje parametra določa intenzivnost rumene barve, negativno območje parametra določa intenzivnost modre barve. Sorta Viljamovka na lokaciji Ljubljana ni imela krovne barve. Pri sortah Carmen in Celina smo opazili, da so bili plodovi na lokaciji Ljubljana svetlejši in bolj rumeni kot na lokaciji Bilje. Sorti Carmen in Celina sta bili na lokaciji Bilje ocenjeni kot prav dobri – odlični, medtem ko sta bili na lokaciji Ljubljana degustacijsko ocenjeni kot odlični. Tudi standardna sorta Viljamovka je bila degustacijsko ocenjena kot odlična. 19 BRESKEV IN NEKTARINA dr. Metka Hudina (BF), Davor Mrzlić (KGZS - Zavod GO) Sadjarski center Bilje, 2012 Marca 2012 je bilo posajenih 15 novih sort ploščatih breskev in nektarin. Rumeno mesnate breskve so: Plane Gem, Plane Top, Plane Sun, Plane Gold, Ornella, Oriane, Ordigan; belo mesnate sorte ploščatih breskev: UFO 3, UFO 4, Platifirst, Early Sandwich, Platicarpa Bianca, Platibell, Platifun; rumeno mesnata nektarina je: Platimoon. Omenjene sorte bomo primerjali s standardnima sortama Veteran in Norman. Gojitvena oblika je vretenast grm. Za vsako sorto smo posadili 12 sadik breskev in nektarin, razen za sorti Oriane in Plane Top po 8 ter standardni sorti Veteran in Norman po 10 sadik (skupaj 192 sadik, na površini 1500 m2). Omenjene sorte so cepljene na podlagi GF 677, razen sorte Ordigan, ki je cepljena na podlago BSB 1 (Češka podlaga - sejanec vinogradniške breskve) in sorte Ornela, kjer je polovica sadik cepljenih na podlagi GF 677 in druga polovica na podlago BSB 1. V letu 2018 smo poskrbeli za dobro rast, da so breskve lepo prirasle, in dobro zdravstveno stanje dreves. Podatki za hektarski pridelek so preračunani na gostoto 1250 dreves/ha. S preizkušanjem teh sort bomo v naslednjem letu nadaljevali. Preglednica 1: Preskušanje sort breskev in nektarin, fenološka opazovanja v letu 2018, Bilje, sajeno spomladi 2012 Breskev (BR), Cvetenje Nastavek Sorta Zorenje nektarina (NE) Začetek Vrh Konec cvetov Plane Gem BR, Ru 29.3. 2. 4. 13. 4. 3,9 12. - 17. 7. Plane Top BR, Ru 30.3. 3.4. 13.4. 4,7 13. - 24. 8. Plane Sun BR, Ru 30.3. 3.4. 13.4. 2,7 24. - 26.7. Plane Gold BR, Ru 30.3. 3.4. 13.4. 4,7 6.8. Ornella BR, Ru 28.3. 2.4. 11.4. 2,7 7.8. Oriane BR, Ru 20.3. 24.3. 6.4. 3,9 13. - 17.8. Ordigan BR, Ru 29.3. 3.4. 13.4. 3 10. - 17.8. UFO 3 BR, Bel 28.3. 2.4. 13.4. 4,9 19. - 21.6. UFO 4 BR, Bel 28.3. 2.4. 13.4. 4,8 26. - 28.6. Platifirst BR, Bel 28.3. 1.4. 11.4. 3,5 28.6. - 2.7. Early Sandwich BR, Bel 26.3. 1.4. 13.4. 4,4 6.6. Platicarpa Bianca BR, Bel 28.3. 3.4. 13.4. 4,8 2.7. Platibell BR, Bel 25.3. 30.3. 9.4. 2,8 13. - 17.7. Platifun BR, Bel 27.3. 7.4. 12.4. 3 12. - 17.7. Platimoon NE, Ru 29.3. 3.4. 14.4. 3,5 6. 8. Veteran BR, Ru 3.4. 7.4. 16.4. 4,9 31.7. - 10.8. Norman BR, Ru 30.3. 3.4. 13.4. 5 20.7.- 26.7. Ru – rumeno mesnata; Bel – belo mesnata; / - ni podatka Leto 2018 je bilo po času cvetenja bolj pozno leto. Ploščate breskve in nektarine so v letu 2018 cvetele od 25. marca do 16. aprila. Najzgodnejše po začetku cvetenja so bile sorte Platibell, Early Sandwich in Platifun. Ocena cvetnega nastavka je pokazala, da so sorte ploščatih breskev Plane top, 20 Plane Gold, UFO 3, UFO 4, Platicarpa Bianca in standardna sorta Norman cvetele odlično, medtem ko so sorte Plane Sun, Ornella, Ordigan, Platibell in Platifun cvetele dobro. V letu 2018 sta bili najzgodnejši po času zorenja belo mesnati breskvi Early Sandwich in UFO 3, ki sta začela zoreti že 6. junija in 19. junija. Najbolj pozna po času zorenja je bila sorta Plane Top, ki je zorela od 13. do 24. avgusta. Med poznimi sortami, ki so zorele v avgustu, so sorte Plane Gold, Ornella, Oriane, Ordigan, Platimoon in Veteran. Preglednica 2: Preskušanje sort breskev in nektarin, meritve in ocena v letu 2018, Bilje, sajeno spomladi 2012 Breskev Povpr. Pridelek Povpr. (BR), masa Subjektivna Kultivar masa nektarina št. kg/ ploda ocena plodov t/ha koščice (g) (NE) plodov/drevo drevo (g) Plane Gem BR, Ru 54,3 6,6 8,3 163,82 5,95 prav dober Plane Top BR, Ru 111,7 11,9 14,9 114,47 7,22 prav dober Plane Sun BR, Ru 53,5 7 8,7 144,9 4,4 prav dober Plane Gold BR, Ru 211,8 19,7 24,7 142,7 4,7 prav dober Ornella BR, Ru 32,1 3,2 4 165,7 7,2 dober Oriane BR, Ru 78,1 9 11,2 163,18 8,2 prav dober Ordigan BR, Ru 51,4 5 6,3 147,32 6,84 prav dober UFO 3 BR, Bel 144 9,2 11,5 94,34 3,91 prav dober UFO 4 BR, Bel 83,1 8,3 10,4 114,16 5,16 prav dober Platifirst BR, Bel 55,6 5,8 7,2 85,21 6,23 prav dober Early Sandwich BR, Bel 112 3,8 4,7 49,4 3,07 prav dober Platicarpa prav dober- BR, Bel 75,5 9,4 11,7 123,61 4,07 Bianca odličen Platibell BR, Bel 52,4 6 7,5 134,88 4,55 prav dober Platifun BR, Bel 61,3 5,9 7,3 123,48 3,42 prav dober Platimoon NE, Ru 65,8 6,8 8,5 139,7 9,9 prav dober prav dober- Veteran BR, Ru 161,3 18,7 23,3 136,45 7,48 odličen prav dober- Norman BR, Ru 138,7 20,8 26 156,1 8,41 odličen Ru – rumeno mesnata; Bel – belo mesnata; / - ni podatka Ob obiranju smo prešteli plodove in jih stehtali (Preglednica 2). V letu 2018 so imele pridelek vse sorte. Največji pridelek so imela drevesa sort Veteran, Plane Gold in Norman (23,3 t/ha, 24,7 t/ha in 26,0 t/ha). Pridelek manjši od 10 t/ha so imele sorte Plane Gem, Plane Sun, Ornella, Ordigan, Platifirst, Early Sandwich, Platibell, Platifun in Platimoon. Povprečno maso ploda nad 100 g so imele vse sorte, razen sort UFO 3, Platofirst in Early Sandwich. Največjo povprečno maso koščice sta imeli sorti Platimoon, Norman in Oriane (nad 8 g), najmanjšo pa plodovi sort Plane Sun, Plane Gold, UFO 3, Early Sandwich, Platicarpa Bianca, Platibell in Platifun (manj kot 5 g). Sorte smo tudi degustacijsko ocenili. Sorte Platicarpa Bianca, Veteran in Norman so bili ocenjeni kot prav dobri - odlični, sorta Ornella pa kot dobra. Ostale sorte so bile ocenjene kot prav dobre. 21 Preglednica 3: Preskušanje sort breskev in nektarin, meritve v letu 2018, Bilje, sajeno spomladi 2012 Breskev (BR), Obseg Topna Titracijske Dimenzije plodov v mm Trdota* Sorta nektarina debla suha kisline (kg/cm2) (NE) v cm Višina Širina Debelina snov (%) (mg/100g) Plane Gem BR, Ru 28,5 46,68 74,7 78,81 3,42 12,3 324,6 Plane Top BR, Ru 29,5 41,93 65,3 69,57 1,67 15,8 105,5 Plane Sun BR, Ru 32 40,61 79,5 76,88 4,78 11,2 296,7 Plane Gold BR, Ru 28,5 43,51 75,9 75,8 4,45 14,6 334,3 Ornella BR, Ru 24,5 46,82 79 78,07 2,95 14,3 263,2 Oriane BR, Ru 25,9 48,52 78,6 78,64 4,1 13,4 239,9 Ordigan BR, Ru 27,5 44,75 75,4 75,15 4,49 14,3 204,9 UFO 3 BR, Bel 33,3 34,59 67,4 65,4 2,66 11,2 324,1 UFO 4 BR, Bel 31,3 39,08 80,2 79,52 4,43 12,1 431,3 Platifirst BR, Bel 32,4 43,29 70,9 69,93 5,65 11,3 301,5 Early BR, Bel 33 25,35 56 54,67 1,61 10,7 689,6 Sandwich Platicarpa BR, Bel 31,1 40,06 79,6 78,38 3,81 11,7 369,9 Bianca Platibell BR, Bel 31,7 43,5 74,2 73,49 4,07 12,9 511,08 Platifun BR, Bel 26,5 41,02 71,5 69,93 3,71 13,9 405 Platimoon NE, Ru 28,8 45,75 72,8 71,43 4,82 14,4 465,4 Veteran BR, Ru 23,3 59,3 63,6 64,06 1,34 12,7 412,5 Norman BR, Ru 26,8 62,39 68 66,5 3,99 13,1 761,3 Ru – rumeno mesnata; Bel – belo mesnata; / - ni podatka; *- uporabljen bat premera 8 mm Če primerjamo sorte breskev in nektarin lahko ugotovimo, da so imele sorte UFO 3, Early Sandwich, Platifirst in Plane Sun največji obseg debla (nad 32 cm). Sorti Ornella in Veteran sta bili najšibkejše rasti, saj sta imeli povprečni obseg debla 24,5 cm oz. 23,3 cm. Vse ostale sorte so imele povprečne obsege debla od 25 cm do 32 cm. V preglednici 3 so podane tudi povprečne dimenzije plodov, prav tako tudi trdote mesa, vsebnosti topne suhe snovi in titracijskih kislin. Vsi plodovi so dosegali kriterije I. kakovostnega razreda glede vsebnosti suhe snovi (nad 8 %) in trdote mesa (pod 6,5 kg/cm2). Plodovi sorte Plane Top so imeli največje vsebnosti topne suhe snovi (15,8 %). 22 Sadjarski center Bilje, 2017 Marca 2017 je bilo posajenih 13 novih sort breskev in nektarin in 2 standardni sorti (Cresthaven, Redhaven). Rumeno mesnate breskve so: Exstreme* 460, Zea Lady, Exstreme* Great, Exstreme* 436, Sweet Dream, Royal Summer (Zaimus), Chiara, Exstreme* 514; rumeno mesnate nektarine: Exstreme* Red, Pit Stop, Pit Lane, Rebus 038, Rebus 028. Omenjene sorte smo primerjali s standardnima sortama Cresthaven in Redhaven. Gojitvena oblika je vretenast grm. Za vsako sorto smo posadili 12 sadik breskev in nektarin (skupaj 180 sadik, na površini 1500 m2). Omenjene sorte so cepljene na podlagi GF 677, razen sort Cresthaven in Chiara, ki sta cepljeni na sejanec vinogradniške breskve. V letu 2018 smo poskrbeli za varstvo rastlin pred boleznimi in škodljivci ter za dobro rast dreves. Leto 2018 še ni bilo predvideno za spremljanje pridelka, vendar smo pri nekaterih sortah že zabeležili prvi pridelek, katerega smo tudi ovrednotili. Preglednica 4: Preskušanje sort breskev in nektarin, fenološka opazovanja v letu 2018, Bilje, sajeno spomladi 2017 Breskev (BR), Cvetenje Nastavek Sorta Zorenje nektarina (NE) začetek vrh konec cvetov Cresthaven BR, Ru 30.3. 3.4. 6.4. / / Extreme* 436 BR, Ru 29.3. 3.4. 6.4. / 7. 8. Extreme* Great BR, Ru 28.3. 1.4. 4.4. / 7. 8. Zea Lady BR, Ru 29.3. 3.4. 6.4. / 7. 8. Extreme* 460 BR, Ru 28.3. 1.4. 4.4. / / Pit Stop NE, Ru 27.3. 1.4. 4.4. / / Sweet Dream BR, Ru 30.3. 3.4. 6.4. / 7. 8. Extreme* Red NE, Ru 26.3. 1.4. 4.4. / 5.7. Redhaven BR, Ru 30.3. 3.4. 6.4. / 13.7. Rebus 038* NE, Ru 30.3. 3.4. 6.4. / 5.7. Royal Summer Zaimus BR, Ru 28.3. 1.4. 4.4. / / Pit Lane NE, Ru 26.3. 29.3. 2.4. / 5.7. Extreme* 514 BR, Ru 28.3. 1.4. 4.4. / 5.7. Chiara BR, Ru 30.3. 4.4. 6.4. / 13.7. Rebus 028* NE, Ru 25.3. 28.3. 2.4. / / Ru – rumeno mesnata; Bel – belo mesnata; / - ni podatka Breskve in nektarine so v letu 2018 začele cveteti 25. marca in zaključile s cvetenjem 6. aprila. Najbolj zgodnja po začetku cvetenja je bila sorta Rebus 028, najbolj pozne pa sorte Sweet Dream, Rebus 038 in Chiara ter standardni sorti Redhaven in Cresthaven. Po času zorenja so bile najzgodnejše sorte Extreme Red, Rebus 038, Pit Lane in Extreme 514, ki so zorele 5. julija, sledili sta sorti Chiara in Redhaven 13. julija in kot zadnje so zorele sorte Extreme 436, Extreme Great, Zea Lady in Sweet Dream 7. avgusta. 23 Preglednica 5: Preskušanje sort breskev in nektarin, meritve in ocena v letu 2018, Bilje, sajeno spomladi 2017 Pridelek Povpr. Povpr. Subjektivna Breskev (BR), Kultivar št. plodov/ kg/ masa masa ocena nektarina (NE) t/ha drevo drevo ploda (g) koščice (g) plodov Cresthaven BR, Ru / / / / / / Extreme* 436 BR, Ru 13,1 2,12 2,65 247,8 8,5 odličen Extreme* Great BR, Ru 1,5 0,29 0,36 206,6 6,7 odličen Zea Lady BR, Ru 2 0,26 0,3 178 5,5 odličen Extreme* 460 BR, Ru / / / / / / Pit Stop NE, Ru / / / / / / dober-prav Sweet Dream BR, Ru 1,3 0,27 0,34 264 10 dober Extreme* Red NE, Ru 1,8 0,42 0,52 / / / Redhaven BR, Ru 9 1,33 1,66 / / / Rebus 038* NE, Ru 2 0,49 0,62 / / / Royal Summer BR, Ru / / / / / / Zaimus Pit Lane NE, Ru 1 0,2 0,25 / / / Extreme* 514 BR, Ru 3 0,61 0,77 / / / Chiara BR, Ru 1 0,18 0,22 / / / Rebus 028* NE, Ru / / / / / / Ru – rumeno mesnata; Bel – belo mesnata; / - ni podatka V letu 2018 smo pri nekaterih sortah zabeležili že prvi pridelek. Tako je največji pridelek imela sorta Extreme 436, nato pa standardna sorta Redhaven. Prvi pridelek pa smo zabeležili še pri sortah Extreme Great, Zea Lady, Sweet Dream, Extreme Red, Rebus 038, Pit Lane, Extreme 514 in Chiara. Standardna sorta Cresthaven v letošnjem letu še ni imela pridelka. Sorte Extreme 436, Extreme Great, Zea Lady smo v letošnjem letu že degustacijsko ocenili in omenjene sorte so dobile oceno odličen. Prav tako smo že ocenili sorto Sweet Dream, kjer so plodovi prejeli oceno dober-prav dober. 24 Preglednica 6: Preskušanje sort breskev in nektarin, meritve v letu 2018, Bilje, sajeno spomladi 2017 Obseg Topna Breskev (BR), Dimenzije plodov v mm Trdota* Sorta debla v suha nektarina (NE) (kg/cm2) cm višina širina debelina snov (%) Cresthaven BR, Ru 8,7 / / / / / Extreme* 436 BR, Ru 12,3 71,98 76,25 81,17 3,5 14,8 Extreme* Great BR, Ru 8,8 69,79 73,02 75,07 5,05 13,4 Zea Lady BR, Ru 7,6 51,01 70,59 71,31 0,72 13,6 Extreme* 460 BR, Ru 9,3 / / / / / Pit Stop NE, Ru 10,4 / / / / / Sweet Dream BR, Ru 7,7 69,29 76,08 84,48 0,39 11,3 Extreme* Red NE, Ru 10 / / / / / Redhaven BR, Ru 9,9 / / / / Rebus 038* NE, Ru 10,2 / / / / / Royal Summer Zaimus BR, Ru 7,9 / / / / / Pit Lane NE, Ru 8 / / / / / Extreme* 514 BR, Ru 9,2 / / / / / Chiara BR, Ru 4,3 / / / / / Rebus 028* NE, Ru 7,3 / / / / / BR – breskev; NE- nektarina; Ru – rumeno mesnata; / - ni podatka Vsem sadikam smo izmerili obseg debla, ki je prikazan v preglednici 6. Zelo bujne so bile sadike sorte Extreme 436, Pit Stop, Extreme Red in Rebus 028 (nad 10 cm), zelo šibke pa so bile sadike sorte Chiara (4,3 cm). Prav tako so v preglednici zapisane dimenzije plodov, trdota mesa in vsebnost topne suhe snovi pri štirih sortah, ki so imele v letu 2018 že nekaj več plodov. 25 ČEŠNJA dr. Valentina Usenik (BF), Davor Mrzlić (KGZS - Zavod GO) Razvoj fenofaz cvetenja je bil v letu 2018 kasnejši kot v predhodnih letih. Glede na leto 2017 so češnje cvetele vsaj 10 dni kasneje, glede na leto 2016 pa do 8 dni kasneje. Kasnejšemu cvetenju so botrovale nizke temperature v marcu. V primerjavi z dolgoletnim povprečjem 1981–2010 so bile temperature zraka marca v letu 2018 v večjem delu Slovenije za 1 do 2 °C nižje, v začetku marca pa celo za več kot 10 °C nižje. Izrazito hladni prvi dekadi marca je sledilo nadpovprečno toplo vreme. V začetku druge polovice meseca marca je bilo izrazito hladno, ob koncu marca pa spet nadpovprečno toplo. Nadpovprečno toplo vreme je prevladovalo tudi aprila, maja, junija, julija in avgusta. Kljub kasnejšemu cvetenju so plodovi sort češnje in slive v preizkušanju večinoma dozoreli kot običajno v predhodnih letih ali pa celo bistveno prej (odvisno od sorte). Zaradi poznejšega cvetenja in zgodnejšega zorenja je bil razvoj plodov pri večini sort precej krajši kot običajno. Sadjarski center Bilje, 2008 Spomladi 2008 smo v Sadjarskem centru Bilje posadili 4 sorte češnje, cepljene na podlago sejanec češnje, katerih lastnosti primerjamo s standardno sorto Burlat C1 (skupno 5 sort): Vera® (+8*) (Ljana [Trusenszkaja 6] x Van, Madžarska), Carmen® (+14) (Sárga Dragán x (prosto oprašena Germersdorfer), Madžarska), Skeena® (+30) ((Bing x Stella) x (Van x Stella), Kanada) in Alex® (+35) (Van x John Innes 2420, Madžarska). Drevesa sorte Skeena so cepljene na podlago Colt. Posajenih je 10 dreves za posamezno sorto. *predviden čas zorenja sorte v dnevih glede na standardno sorto Burlat Drevesa sort češenj v preizkušanju so v letu 2018 cvetela v drugi polovici aprila, kar pomeni bistveno kasneje kot v prejšnjih letih (Preglednica 1). Sorta Alex je cvetela podobno kot sorta Burlat C1, sorta Carmen pa je cvetela najkasneje. Češnje so najzgodnejše, kot običajno, dozorele pri sorti Burlat. Plodovi sort Skeena in Alex so bili zaradi napada plodove vinske mušice obrani še pred optimalno zrelostjo. Podobno se je zgodilo že v letu 2016, ko je napad tega škodljivca uničil pridelek vseh pozno zorečih sort. Nastavek cvetov in plodov je bil najboljši pri sortah Burlat C1 in Alex. Najslabši nastavek plodov in najmanjši pridelek je bil ponovno pri sorti Carmen. Očitno je, da sorti Carmen podlaga sejanec češnje ne ustreza, saj je v vsem obdobju preizkušanja redno izstopala z majhnim pridelkom. Ne glede na razmere posameznih let, je bilo vedno le nekaj plodov te sorte na drevo. 26 Preglednica 1: Datumi nastopa fenofaz cvetenja in zorenja, ocene nastavka cvetov in plodov ter povprečni pridelek/drevo za sorte češenj v letu 2018; SC Bilje, sajeno spomladi 2008 na podlagi sejanca češnje Cvetenje Ocena nastavka Pridelek Sorta Zorenje začetek vrh konec cvetov plodov (kg) Burlat C1 11.4. 15.4. 21.4. 21.5. 9 7 3,4 Vera 12.4. 15.4. 21.4. 30.5. 5-7 7 5,9 Carmen 15.4. 18.4. 27.4. 11.6. 7 3 1,5 Skeena*A 13.4. 17.4. 21.4. 15.6. 5-7 3-5 2,0 Alex* 11.4. 14.4. 20.4. 15.6. 9 7-9 7,4 Ocene nastavka cvetov in plodov od 1- 9: najboljše=9, najslabše=1 A – na podlagi Colt *- zaradi napada plodove vinske mušice so bili plodovi sort Skeena in Alex obrani pred optimalno zrelostjo Merjene lastnosti plodov različnih sort češenj se precej razlikujejo (Preglednica 2). Zaradi majhnega (Carmen) ali prezgodaj obranega pridelka (Skeena in Alex) pri teh sortah nimamo vseh podatkov meritev plodov. Plodovi najpozneje zrelih sort iz kolekcije nikoli ne dosežejo mase plodov sort sredine sezone zorenja češenj, vendar pa so bili v letu 2018 zaradi prezgodnjega obiranja plodovi manjši kot bi bili, če bi bili obrani ob zrelosti. Povprečna masa plodov sorte Skeena je bila 8,6 g pri premalo zrelih plodovih v letu 2018, v letu 2015 pa 9 g. Povprečna masa plodov sorte Alex je bila 6,5 g pri premalo zrelih plodovih v letu 2018, v letu 2015 pa je bila masa 7,3 g. Preglednica 2: Merjene lastnosti plodov različnih sort češenj v letu 2018 (povprečna masa ploda, delež užitnega dela plodu, suha snov in titracijske kisline); SC Bilje, sajeno spomladi 2008 na podlagi sejanca češnje Masa ploda Užitni del plodu Titracijske kisline Sorta Suha snov (°Brix) (g) (%) (mg/100 g) Burlat C1 7 93,6 17,2 716,9 Vera 9,4 94,7 15,9 813,1 Carmen 12 a a a SkeenaA 8,6* * * * Alex 6,5* * * * A– na podlagi Colt a - ni bilo vzorca * - zaradi napada plodove vinske mušice so bili plodovi sort Skeena in Alex obrani pred optimalno zrelostjo; nekatere meritve na teh plodovih niso bile izvedene Masa ploda je pomemben pokazatelj kakovosti plodu češnje, ki pa ga je potrebno vedno ovrednotiti skupaj s pridelkom na drevo. Največjo povprečno maso ploda je imela sorta Carmen, vendar ob majhnem pridelku. Ob večjem povprečnem pridelku na drevo kot standard Burlat C1 je imela sorta Vera, ki dozori nekaj dni za standardom, večjo povprečno maso plodov in boljšimi pomološkimi lastnostmi (večji in bolj čvrsti plodovi, boljši okus). Sorti Skeena in Alex sta pozno-zoreči sorti, ki ju je v letu 2018 spet prizadel napad Drozophyle suzukii. Prikaz pomoloških lastnosti, ki pa so bile na degustaciji ocenjene, v takem primeru ni verodostojen. Povzetek degustacijskih ocen je naslednji: Pri 27 obeh sortah so plodovi bistveno boljši, če so obrani, ko imajo temno rdečo barvo kožice, sicer v okusu prevlada kislost. Okus plodov obeh sort v polni zrelosti je odličen. Plodovi obeh sort so čvrsti ali zelo čvrsti z srednjo veliko do majhno koščico. Sadjarski center Bilje, 2013 Decembra 2013 smo v Sadjarskem centru Bilje posadili 6 novih sort češenj iz kolekcije Sweet, katerih lastnosti primerjamo s standardnima sortama Burlat (0*) in Kordia (+22). Marca 2017 so bile h kolekciji dosajene še sadike Sweet Stephany. Vključene sorte so: • Rita (-6) (Trusenzkaja 2x H2, Madžarska) – avtosterilna sorta, • Sweet AryanaTM 'PA1UNIBO' (*+3-5) (neznan starševski par, Italija) – avtosterilna sorta, • Sweet LorenzTM'PA2UNIBO' (*+8-10) (neznan starševski par, Italija) – avtosterilna sorta, • Sweet GabrielTM 'PA3UNIBO' (*+14-16) (neznan starševski par, Italija) – avtosterilna sorta, • Sweet Valina TM 'PA4UNIBO' (*+18-20) (neznan starševski par, Italija) – avtosterilna sorta , • Sweet Saretta TM 'PA5UNIBO' (*+22-24) (neznan starševski par, Italija) - avtofertilna sorta in • Sweet Stephany TM (PA7UNIBO (neznan starševski par, Italija) – avtofertilna sorta. *predviden čas zorenja sorte v dnevih glede na standardno sorto Burlat Vse sorte kolekcije so cepljene na podlago Gisela 5. Posajenih je 6 dreves za posamezno sorto na razdalji 5,5 m x 2,5 m. Čeprav smo bili v letu 2013 dogovorjeni tudi za sadike sorte Sweet Stephany, sadik takrat niso prispele, zato so bile dosajene marca 2017. Kolekcijo sedaj sestavlja 7 sort češenj iz kolekcije Sweet in 2 standardni sorti (skupno 9 sort). Sorte češenj so v letu 2018 cvetele od 9.4. do 22.4 (Preglednica 3). Najzgodnejše so se odprli cvetovi sort Rita in Sweet Gabriel, najpozneje pa cvetovi sorte Kordia. Sorte so dozorele v naslednjem vrstnem redu: Rita, Burlat, Sweet Aryana, Sweet Lorenz, Sweet Gabriel ter najpozneje in hkrati Sweet Valina, Sweet Saretta in Kordia. Sorta Rita je dozorela 6 dni pred sorto Burlat. Nastavek cvetov je bil pri vseh sortah zelo dober, nastavek plodov pa je bil najboljši pri Sweet Gabriel, najslabši pa pri Sweet Saretta. Preglednica 3: Datumi nastopa faz cvetenja in zorenja ter ocene nastavka cvetov in plodov za sorte češenj v letu 2018; SC Bilje, sajeno decembra 2013 na podlagi Gisela 5 Cvetenje Ocena nastavka Sorta Zorenje začetek vrh konec cvetov plodov Burlat 13.4. 16.4. 22.4. 22.5. 7 5 Rita 9.4. 13.4. 21.4. 16.5. 9 5 Sweet Aryana 11.4. 14.4. 21.4. 28.5. 9 5 Sweet Lorenz 12.4. 15.4. 21.4. 31.5. 7 5 Sweet Gabriel 9.4. 13.4. 20.4. 5.6. 9 9 Sweet Valina 11.4. 14.4. 21.4. 11.6. 9 5 - 7 Sweet Saretta 11.4. 14.4. 20.4. 11.6. 9 3 Kordia 14.4. 16.4. 22.4. 11.6. 9 5 Sweet StephanyA - - - - - - Ocene nastavka cvetov in plodov od 1- 9: najboljše=9, najslabše=1 A – dosajena marec 2017 28 Rast in razrast dreves sorte iz kolekcije se med sortami zelo razlikuje, čeprav so vse sorte cepljene na isto podlago. Glede na rezultate meritev prirasta debla od sajenja do pomladi 2018, najbolj bujno rastejo drevesa sorte Sweet Gabriel, najšibkeje pa drevesa sort Sweet Aryana in Sweet Saretta. Drevesa v kolekciji so prvič cvetela že v drugi rastni dobi, vendar pa je leto 2018 leto, ko smo prvič obrali pridelek. V prvih letih po sajenju smo cvetove zaradi prešibke rasti dvakrat odstranili (2015 in 2016), v letu 2017 pa pridelka večine sort ni bilo zaradi spomladanske pozebe (glej Poročilo za leto 2017). Povprečni pridelek na drevo je bil od 1,0 kg (Sweet Saretta) do 7,8 g (Sweet Gabiel). Volumen dreves je še vedno relativno majhen, zato je bil pridelek pri sorti Sweet Gabriel tako velik, da je vplival na manjšo velikost plodov. Od posajenih 6 dreves na sorto je bilo le eno drevo manj obloženo (imelo je 1,6 g/drevo), pridelek ostalih dreves pa je bil bistveno večji (od 5,3 kg do 11,4 kg/drevo). Ocenjujemo, da je bila večina dreves te sorte preveč obložena. Povprečna masa ploda z manj obloženega drevesa je bila 12,1 g, povprečna masa plodov z bolj obloženih dreves pa je bila od 7,3 g do 8,7g. Zanimivo je, da so imeli majhni plodovi te sorte tudi bistveno krajši pecelj. Plodovi večine sort so v razmerah 2018 precej pokali in gnili. Med poznimi sortami je z najmanj gnitja in pokanja izstopala sorta Kordia. Kažejo se razlike med sortami v občutljivosti tudi za glivične okužbe listov. Bolj občutljive od standardnih sort so sorte Sweet Aryana, Sweet Lorenz in Sweet Gabriel. Preglednica 4: Povprečni prirast debla, povprečna masa plodov/drevo in povprečni pridelek/drevo za sorte češenj v letu 2018; SC Bilje, sajeno decembra 2013 na podlagi Gisela 5 Sorta Prirast debla (cm) Pridelek Masa ploda Burlat 2,4 1,6 7,8 Rita 2,8 2,3 7,5 Sweet Aryana 1,6 2,8 9,1 Sweet Lorenz 2,5 2,4 10,5 Sweet Gabriel 6,1 7,8 9 Sweet Valina 2,3 3,1 10,9 Sweet Saretta 1,7 1 11,3 Kordia 3 2,8 9,9 Sweet Stephany A - - - A – dosajena marca 2017 Sorte iz kolekcije Sweet šele spoznavamo, zato smo želeli ugotoviti, kakšne lastnosti imajo plodovi iste sorte, obrani z drevesa istočasno, vendar so različnega barvnega odtenka. Uporabili smo barvno lestvico CTIFL, ki je splošno uveljavljena za določevanje zrelostnih in kakovostnih stopenj pri češnjah. S tem smo želeli ugotoviti, ob katerem barvnem odtenku so plodovi določene sorte najboljši (Preglednica 5). Večja kot je številka CTIFL, bolj temno obarvane so češnje. CTIFL 3 pomeni živo rdečo bravo, CTIFL 7 pa temno rdečo, skoraj črno barvo kožice. Večja številka CTIFL pri večini sort pomeni večjo maso ploda, večjo vsebnost suhe snovi in večje razmerje suha snov/kisline, ki kaže na boljše razmerje med sladkorji in kislinami (boljši okus). Sorte, ki so z razvojem barve izgubile čvrstost ploda, so: Burlat, Rita, Sweet Saretta in Sweet Valina. Največje zmanjšanje trdote plodov z razvojem barve je bil pri 29 Sweet Saretta. Plodove teh sort je bolje obrati nekoliko prej, da se s čakanjem ne zmanjša čvrstost plodov. Preglednica 5: Povprečna masa plodov, delež užitnega dela plodu, trdota, suha snov, skupne kisline in razmerje suha snov/titracijske kisline po zrelosti glede na barvno lestvico CTIFL-Cerise za sorte češenj v letu 2018; SC Bilje, sajeno decembra 2013 na podlagi Gisela 5 Masa ploda Užitni del Trdota Suha snov Skupne kisline Suha snov/ Sorta (g) plodu (%) (kg/cm2) (° Brix) (mg/100 g) kisline Burlat CTIFL* 4 7,65 93,56 1,29 14,81 619,06 2,39 CTIFL 5 8,21 93,45 0,96 17,17 615,1 2,79 Rita CTIFL 4 7,2 94,41 1,72 12,78 465,16 2,75 CTIFL 5 7,53 94,05 1,52 14,35 631,3 2,27 Sweet Aryana CTIFL 3 7,79 94,93 1,03 15,81 646,08 2,45 CTIFL 4 8,12 95,57 1,08 19,04 599,43 3,18 CTIFL 5 8,43 95,49 0,95 20,04 755,81 2,65 Sweet Gabriel CTIFL 5 12,66 96,01 1,25 19,69 1005,96 1,96 CTIFL 6 11,05 95,78 1,5 21,36 991,09 2,16 CTIFL 7 11,1 95,08 1,07 21,5 851,38 2,53 Sweet Lorenz CTIFL 4 12,1 95,2 0,69 17,32 915,82 1,89 CTIFL 5 11,74 95,51 0,85 19,64 910,29 2,16 CTIFL 6 10,62 95,12 1,03 23,78 964,21 2,47 Sweet Saretta CTIFL 5 12,08 95,74 1,96 20,01 973,16 2,06 CTIFL 6 13,74 96,34 1,23 21,13 858,36 2,46 CTIFL 7 11,59 95,86 1,06 21,57 832,15 2,59 Sweet Valina CTIFL 5 13,06 96 1,24 20,79 863,95 2,41 CTIFL 6 12,92 95,82 0,98 22,18 928,03 2,39 Kordia CTIFL 5 11,75 96,02 1,41 17,77 829,13 2,14 CTIFL 6 10,8 95,92 1,55 18,18 890,41 2,04 CTIFL 7 10,42 95,85 1,99 19,21 882,21 2,18 *- CTIFL (Centre technique interprofesionnel des fruits et legumes) 30 Plodove kolekcije Sweet smo tudi degustacijsko ocenili (Preglednica 6). Rezultati ocenjevanja kažejo, da so sorte iz kolekcije 2013 sorte s večinoma temnimi plodovi. Plodovi imajo v povprečju temno rdečo in pri nekaterih sortah že skoraj črno barvo kožice. Kakor kažejo rezultati v Preglednici 6 so temnejši plodovi večine sort boljšega okusa. Tudi barva mesa in soka je vsaj temno rdeča. Plodovi vseh sort so čvrsti, z izjemo zgodnjih dveh sort. Plodovi sorte Rita so nekoliko bolj čvrsti od sorte Burlat. Okus plodov večine sort je zelo dober, vendar so bili z oceno odlično ocenjeni le plodovi sort Sweet Aryana, Sweet Lorenz, Sweet Valina, Sweet Saretta in Kordia. Plodovi sorte Rita so bili ocenjeni bolje kot plodovi sorte Burlat, čeprav to iz preglednice 6 ni razvidno. Pri sorti Rita je potrebno upoštevati tudi to, da dozori en teden pred sorto Burlat. Preglednica 6: Pomološke lastnosti plodov različnih sort češenj v letu 2018; SC Bilje, sajeno decembra 2013 na podlagi Gisela 5 Barva Čvrstost Sladkoba/ Sorta Okus kislina kožice mesa kožice mesa temno srednje srednje kislo - Burlat temno rdeča prav dober rdeča čvrsta čvrsto sladka rdeča – čvrsta - srednje kislo - Rita temno rdeča temno srednje prav dober čvrsto sladka rdeča čvrsta temno kislo - Sweet Aryana temno rdeča čvrsta zelo čvrsto odličen rdeča sladka temno zelo čvrsta - kislo - Sweet Lorenz temno rdeča čvrsto odličen rdeča čvrsta sladka temno rdeče temno zelo čvrsta - zelo čvrsto - sladko - Sweet Gabriel prav dober rjava rdeča čvrsta čvrsto kisla temno rdeče temno kislo - Sweet Valina čvrsta čvrsta odličen rjava rdeča sladka temno rdeče temno kislo - Sweet Saretta čvrsta čvrsta odličen črna rdeča sladka temno rdeče temno zelo čvrsta - kislo - Kordia čvrsta odličen črna rdeča čvrsta sladka Sweet - - - - - - StephanyA A – dosajena marca 2017 31 Končno poročilo preizkušanja sort pri češnji dr. Valentina Usenik (BF) Sorte kolekcije SC Bilje 2008 so bile preizkušene na podlagi Gisela 5 in razdalji sajenja 4 x 3 m. Med preizkušanjem kolekcije je propadlo 1 drevo pri sorti Early Bigi in po 2 drevesi pri sortah Black Star in Techlovan. V letu 2010 (tretja rastna doba) so cvetele vse sorte češenj, razen sorte Staccato, prvi pridelek v tem letu (nekaj plodov na drevo) pa smo zabeležili le pri sortah Summertime, Early Bigi in Sweet Early. V četrti rastni dobi so imele plodove vse sorte, od 0,56 kg (Staccato) do 10,19 kg (Black Star). Sledilo je leto 2012, ko pridelka praktično ni bilo. V letu 2013 je bil pridelek izredno slab zaradi močnega trebljenja plodičev po neugodnih vremenskih razmerah. Pri večini sort smo obrali le do 2 kg/drevo. Izstopali sta sorti Grace Star (7,0 kg) in Black Star (6,2 kg). Ob močnih napadih plodove vinske mušice na poznih sortah češenj v letih 2014 in 2016 sta bili leti 2014 in 2016 kolikor toliko ugodni za zgodnje sorte in izrazito neugodni za pozne sorte. Isti škodljivec je povzročil veliko škode v letu 2015 pri zgodnjih sortah. V upanju, da bo leto 2017 končno ugodno za pozne sorte iz kolekcije, smo preizkušanje podaljšali še za eno leto. Želeli smo ovrednotiti predvsem pomološke lastnosti poznih sort, pa nas je presenetila pozeba v drugi polovici aprila 2017, ko so bili na drevesih že plodiči. Na pozebo so se vse sorte odzvale s popolno odsotnostjo pridelka. Rezultat preizkušanja so ovrednotene lastnosti vseh sort začetka in sredine sezone, lastnosti pozne sorte Staccato pa so bile zaradi neugodnih razmer ovrednotene le deloma. Tako nimamo niti časa zorenja sorte, saj plodovi nikoli niso dočakali primerne zrelosti. Predviden čas zorenja sorte se izraža v dnevih glede na standardno sorto Burlat. Early Bigi – Bigisoil (drugo ime) Čas zorenja -6 do -3, neznan starševski par, Francija. Rast dreves je šibkejša od sort Grace Star in Black Star ter bujnejša od ostalih sort iz kolekcije. Drevesa so zapolnila predviden prostor. Poganjki so dolgi in srednje razprte rasti. Drevo ne izstopa glede občutljivosti na glivična obolenja, plod pa je občutljiv za pokanje in gnitje. Sorta cveti zgodaj, nekaj dni pred sorto Burlat. Sorta je manj rodna od sort Sweet Early in Burlat. Povprečna masa vseh let je bila 9,4 g. Plodovi imajo večinoma prazen okus zaradi majhne vsebnosti suhe snovi in kislin, pogosto prevladajo kisline. Meso je večinoma mehko, kožica pa srednje čvrsta. Sorta glede velikosti ploda presega sorto Burlat. Pecelj je srednje dolg. Plodovi so se med preizkušanjem izkazali kot občutljivi za pokanje. Sorta je po literaturnih virih samoneoplodna; priporočajo opraševalne sorte Burlat, Lapins in Sweet Heart. Sorte ne priporočamo za širjenje. Summertime® Čas zorenja -6 do -3, neznan starševski par, Francija. Šibka rast, najšibkejša izmed sort v kolekciji. Izrazita povešena rast maloštevilnih, šibkih in dolgih poganjkov. Med zgodnjimi sortami je Summertime sorta z najmanjšim skupnim pridelkom. Drevesa so hitro zarodila, kasneje pa smo med preizkušanjem le v eni rastni dobi dobili primeren pridelek. Drevesa cvetijo večinoma v času cvetenja sorte Burlat. Sorta glede velikosti ploda presega sorto Burlat. Povprečna masa vseh let je bila 10,4 g. Plodovi so bolj polnega okusa kot plodovi sorte Early Bigi, zaostajajo pa za sorto Burlat. Plodovi so srednje čvrsti do čvrsti in občutljivi za pokanje. Povprečna masa plodov vseh let je 10 g. Pecelj je debel in dolg. Sorta je po literaturnih virih samoneoplodna; priporočajo opraševalne sorte Burlat, Merchant, Grace Star. Sorte ne priporočamo za širjenje. 32 Sweet Early® - Panaro 1 (drugo ime) Čas zorenja -6 do -3, Burlat x Sunburst, Italija, samoneoplodna sorta. Bujna rast, nekoliko manjša bujnost od sorte Early Bigi. Rast je srednje pokončna, čokata, poganjki pa mnogo krajši in šibkejši v primerjavi s sorto Early Bigi. Sorta je bujnejša od sorte Burlat. Na cepljenem mestu je deblo bistveno večjega premera na žlahtnem delu kot na podlagi. Drevesa so skoraj v celoti zapolnila prostor, ki je bil drevesom na voljo. Na osnovi rasti in rodnosti sorte Sweet Early v preizkušanju ocenjujemo, da je podlaga Gisela 5 primerna za to sorto, kar se ujema tudi s priporočili tujih virov. Sorta cveti zgodaj, nekaj dni pred sorto Burlat. Sorta glede velikosti ploda presega sorto Burlat. Povprečna masa vseh let je bila 9,3 g. Plodovi so srednje čvrsti in dobri, ko so živo rdeče barve. Okus plodov je predvsem sladek, morda plehek, ker manjka kislin. Pecelj je kratek. Povprečna masa plodov vseh let je bila večja kot sorte Burlat. Glede rodnosti je precej presegla sorto Burlat. Plodovi so v razmerah preizkušanja le malo pokali, čeprav je bilo v času zorenja tudi veliko padavin. Sorto priporočamo za širjenje. Merchant Čas zorenja +8, prosto oprašena Merton Glory, Velika Britanija. Srednje bujna rast, ki je podobna rasti sorte Burlat, Vigred in Kordia. Drevesa prostora, ki so ga imela na voljo, niso zapolnila. Pri teh drevesih bi bila razdalja sajenja 2 m dovolj. Drevo raste srednje pokončno. Drevesa so hitro zarodila, kasneje pa redno in dobro rodila. Glede na odzive te sorte med preizkušanjem ocenjujemo, da bi bila za sorto ustreznejša katera od bujnejših podlag. Rast te sorte z bujnejšimi podlagami pri nas še ni bila preizkušena. Tuji viri poročajo, da sorta Merchant rodi bolje na šibkih podlagah. V razmerah Sadjarskega centra Bilje bi bilo bolje, če bi drevesa ob tej rodnosti rastla bujneje. Sorta je med preizkušanjem cvetela zgodaj, v nekaterih letih pred sorto Burlat, v drugih pa v času cvetenja sorte Burlat. Sorta glede velikosti ploda presega sorto Burlat. Povprečna masa vseh let je bila 9,3 g. Pecelj je zelo dolg in debel, koščica pa srednje velika. Okus zrelih plodov je skladen zaradi primernega razmerja med sladkorji in kislinami. Plodovi so takega okusa, ko se obarvajo temno rdeče do črno. Nezreli plodovi so izrazito kisli. Plodovi so med preizkušanjem malo pokali. Sorta je po literaturnih virih samoneoplodna; priporočajo opraševalne sorte Burlat, Celeste, Grace Star, Giorgia. Sorto priporočamo za širjenje. Vigred Čas zorenja +10, Germersdorfer x Burlat, Slovenija. Srednje bujna in srednje pokončna rast dreves. Drevesa večinoma niso zapolnila predvidenega prostora. Glede na rast in rodnost sorte se kaže, da sorti ustreza podlaga Gisela 5. Pri teh drevesih bi bila dovolj manjša razdalja sajenja (2 m v vrsti). Očitno je, da je sta rast in rodnost sorte Vigred na podlagi Gisela 5 primerna. Na bujnih podlagah je bila rodnost sorte Vigred običajno nezadostna, rast drevesa pa večinoma prevelika. Drevesa večinoma cvetijo v času cvetenja sorte Burlat. Skupni pridelek sorte je bil večji od sorte Burlat in nekoliko manjši od sorte Merchant. Sorta glede velikosti ploda, čvrstosti in okusa presega sorto Burlat. Povprečna masa vseh let je bila 9,8 g. Plodovi so skladnega okusa s primernim razmerjem med sladkorji in kislinami. Z obiranjem plodov ne gre hiteti, saj so nezreli plodovi slabšega okusa. Z boljšo obarvanostjo kožice je češnja boljšega okusa in ne izgublja čvrstosti. Pecelj je srednje dolg. Za pokanje je sorta srednje občutljiva, vendar razpoke hitro in lepo zacelijo. Sorta je samoneoplodna in zanjo nimamo podatkov glede primernih opraševalnih sort. V kolikor bo sorta obkrožena z različnimi sortami, ki cvetijo v času cvetenja sorte Burlat, bo verjetno primerno poskrbljeno za dovolj primernega peloda. Sorto priporočamo za širjenje. 33 Grace Star® Čas zorenja +10, prosto oprašena Burlat, Italija, samooplodna sorta. Bujna rast, značilno bujnejša od drugih sort iz kolekcije. Drevesa so zapolnila prostor, ki so ga imela na voljo. Kaže, da je podlaga Gisela 5 za to sorto idealna, kar se ujema tudi z ugotovitvami iz tujine. Kombinacij z bujnejšimi podlagami ne poznamo. Cveti zgodaj do srednje zgodaj, večinoma v času cvetenja sorte Burlat. Rodnost sorte je velika. Sorta je z obilnim pridelkom izstopala tudi v letih, ko so se druge sorte na neugodne razmere odzvale z izpadom ali zmanjšano količino pridelka. Plodovi so srčasto prisekane oblike in ob zrelosti živo rdeče do temno rdeče barve. Ob veliki rodnosti je bila povprečna masa ploda velika; povprečje vseh let je bilo 10,3 g. Koščica je majhna in se dobro loči od mesa. Pecelj je srednje dolg in srednje debel. Plodovi so srednje čvrsti. Plodovi postajajo ob temnejši kožici bolj aromatični in okusni, vendar s tem zgubljajo čvrstost (postajajo mehkejši). Okus plodov je kiselkast. Plodovi imajo veliko kislin in srednje veliko suhe snovi. Plodovi so za pokanje malo do srednje občutljivi. Sorto priporočamo za širjenje. Black Star® Čas zorenja +18, Lapins x Burlat, Italija, samoneoplodna sorta. Zelo bujna rast, značilno bujnejša od drugih sort iz kolekcije. Prostor sajenja celo nekoliko premajhen. Na podlagi Gisela 5 so drevesa srednje velika, kar kaže na dobro kombinacijo sorte s podlago Gisela 5, kar se ujema tudi z ugotovitvami iz tujine. Kombinacij z bujnejšimi podlagami ne poznamo. Rast poganjkov je srednje razprta. Drevesa cvetijo večinoma v času cvetenja sorte Burlat. Sorta Black Star je zelo rodna sorta. Drevesa so zarodila hitro, rodnost pa je bila stalna in velika. V obdobju preizkušanja je bila glede rodnosti primerljiva le z sorto Grace Star. Ob veliki rodnosti je bila povprečna masa ploda velika. Povprečna masa vseh let je bila 10,4 g. Plodovi imajo še več kislin kot Grace Star, zato so izrazito kislega okusa, še posebej, v kolikor niso obrani ob primerni zrelosti. Plodovi so za primerno zreli, ko dosežejo vsaj temno rdečo barvo kožice. Koščica je majhna, meso in kožica sta srednje čvrsta. Sorto priporočamo za širjenje. Techlovan® Čas zorenja +20, Van x Kordia, Češka. Rast dreves je šibka do srednje bujna, na osnovi premera debla le nekoliko bujnejša od sorte Summertime. Nekaj dreves je napolnilo prostor, večina dreves pa ne. Razprta rast, podobna rasti sorte Kordia. Drevesa so cvetiela večinoma v času cvetenja sorte Burlat, v nekaterih letih pa v času cvetenja sorte Kordia – nekaj dni po sorti Burlat. Plodovi sorte Techlovan so veliki, odličnega okusa, čvrsti, sočni in aromatični, vendar pa smo v letih preizkušanja dobili le malo pridelka zaradi različnih vzrokov (nekateri so opisani v uvodnem delu). Povprečna masa vseh let je bila 11,8 g. Pecelj je zelo dolg. Kazali so se problemi z boleznimi lesa in posledično s primernim volumnom drevesa. Sorta je bila za pokanje in gnitje v razmerah poskusa občutljiva. Sorta je po literaturnih virih samoneoplodna; priporočajo opraševalne sorte Burlat, Merchant, Celeste, Grace Star, Giorgia. Sorte ne priporočamo za širjenje. 34 Staccato® Čas zorenja +40, prosto oprašena Sweetheart, Summerland, Kanada, samooplodna sorta. Bujna rast krošnje, značilno bujnejša od drugih sort iz kolekcije. Primerjava premera debla pa kaže, da je Staccato sorta, ki je manj bujna od sort Grace Star, Black Star in Early Bigi. Drevesa so zapolnila prostor. Maloštevilni in zelo dolgi poganjki. Sorta cveti zgodaj, nekaj dni pred sorto Burlat. Sorta je v rodnost prešla kasneje kot ostale sorte, rodnost pa je bila vsako leto majhna zaradi različnih vzrokov. Plodovi prisekano srčaste oblike so najboljši, ko se obarvajo v temno rdečo. Plodovi so zelo čvrsti in so okusni tudi, ko še niso čisto zreli. Plodovi so bili v povprečju nekoliko večji od sorte Skeena, čeprav nobena od sort ni bila obrana ob pravi zrelosti. Srednje velika koščica in srednje dolg pecelj. Občutljivosti sorte za pokanje ali tudi vseh pomoloških lastnosti sorte, kakor tudi ne količine pridelka zaradi problemov z Drozofilo ni bilo mogoče ovrednotiti. 35 SLIVA dr. Valentina Usenik (BF), Davor Mrzlić (KGZS - Zavod GO) Sorte slive v preizkušanju so v 2018 cvetele od 10 do 14 dni kasnje kot v letu 2017 in okvirno 1 teden kasneje kot v letu 2016. Kasnejšemu cvetenju so botrovale nizke temperature v marcu. Sadjarski center Bilje, 2011 Novembra 2011 smo v SC Bilje posadili sortni poskus slive. Vključenih je 10 sort, odpornih ali tolerantnih proti šarki. Sorte slive, ki prihajajo iz Čačka, so: Timočanka® (Stanley x California blue), Pozna plava® (samooploditev sorte Čačanska najbolja), Krina® (Wangenheimova x Italijanska), Boranka® (California Blue x Ruth Gerstetter) in Mildora® (Large Sugar Prune x Čačanska lepotica), sorte, ki so bile ustvarjene v Nemčiji, pa so: Katinka® (Ortenauer x Ruth Gerstetter), Topfive® (Čačanska najbolja x Auerbaher), Tolledo® Topstar Plus (Ersinger x Čačanska najbolja), Topking® (Čačanska najbolja x Italijanska) in Top 2000® Plumtastic (Stanley x neznana sorta). Poleg novih sort so v sortni poskus vključene 3 standardne sorte: Čačanska lepotica, Stanley in Domača češplja. Drevesa so posajena na razdaljo 4 x 3 m. Sorte iz Čačka in standardne sorte so cepljene na podlago Mirabolana, nemške sorte pa na podlago St. Julien A. Po prvi rodnosti vseh sort v letu 2016 in pozebi v 2017 smo v letu 2018 ovrednotili prvo leto rodnosti. Cvetenje v 2018 je bilo bistveno kasnejše kot v predhodnih letih. Najzgodnejše so se odprli cvetovi sorte Plumtastic (3.4.), najpozneje pa sorte Domača češplja (14.4.). Tudi vrh cvetenja in konec cvetenja je nastopil v podobnem razporedu sort kot pri začetku cvetenja. Najzgodnejše je dozorela sorta Boranka (konec junija), najpozneje pa sorta Pozna plava (11. september) (Preglednica 1). Sorte se razlikujejo v bujnosti dreves. Pokazatelj bujnosti je tudi prirast debla 20 cm nad cepljenim mestom (preglednica 1). Največji prirast debla od sajenja do pomladi 2018 je bil pri sorti Boranka, najmanjši pa pri sorti Plumtastic. V prvih letih po sajenju je bilo vidno, da je prirast debla pri sortah, cepljenih na podlago Mirabolana, večji kot pri sortah, ki so cepljene na podlago St. Julien A. Glede na meritve premera debla spomladi 2018 ta razlika ni več vidna. Po večjem prirastu sedaj izstopa le sorta Boranka, ki pa ji sledi sorta Stanley. Manjši prirast premera debla od 5 cm so imele sorte Mildora, Plumtastic, Topking in Domača češplja. 36 Preglednica 1: Povprečni prirast premera debla, datumi nastopa fenofaz cvetenja in zorenja, ocena nastavka cvetov in plodov za sorte slive v letu 2018, SC Bilje, sajeno jeseni 2011 Prirast premera Cvetenje Ocena nastavka Sorta Zorenje debla (cm) začetek vrh konec cvetov plodov Boranka 7,6 9.4. 12.4. 16.4. 28.6. 9 9 Katinka 5,6 9.4. 13.4. 17.4. 4.7. 5 7 Krina 5,5 11.4. 15.4. 23.4. 9.8. 9 9 Mildora 4,9 11.4. 15.4. 22.4. 29.8. 5 5 Plumtastic 3,5 3.4. 11.4. 16.4. 3.9. 9 9 Pozna plava 5,2 12.4. 15.4. 21.4. 11.9. 7 3 Timočanka 6,9 9.4. 12.4. 17.4. 20.7. 7 5 Tolledo 5 10.4. 13.4. 21.4. 6.8. 9 9 Topfive 5,1 8.4. 13.4. 18.4. 6.8. 9 9 Topking 4 8.4. 12.4. 17.4. 3.9. 7 - 9 7 Čačanska lepotica 5,2 9.4. 13.4. 17.4. 26.7. 9 9 Domača češplja 4,3 14.4. 17.4. 23.4. 29.8. 7 5 Stanley 6,5 9.4. 14.4. 19.4. 29.8. 9 9 Navkljub ugodnim okoljskim razmeram, je bil pridelek nekaterih sort v letu 2018 zelo majhen (1,1 kg/drevo - Pozna plava). Sorta Krina je obrodila v povprečju 44,7 kg/drevo, pridelek večine sort pa je bil pod 20 kg/drevo. Sorte, ki so imele v povprečju več kot 20 kg/drevo so bile: Krina, Tolledo, Stanley in Čačanska lepotica in od 10 do 20 kg/drevo Boranka, Plumtastic in Topfive. Ostale sorte so imele manj kot 10 kg/drevo (Preglednica 2). 37 Preglednica 2: Povprečni pridelek in masa ploda ter izbrane pomološke lastnosti sort slive v letu 2018, SC Bilje, sajeno jeseni 2011 Splošen Pridelek Masa Barva Sorta Barva kožice Okus Priokus vtis (kg/drevo) ploda (g) mesa plodov zeleno prav Boranka 18,8 34 modro vijolična prav dober - rumena dobra zeleno Katinka 8,0 29,2 vijolično modra odličen - odlična rumena zlato Krina 44,7 27,4 zeleno vijolična dober - dobra rumena zlato Mildora 9,4 29,3 zeleno vijolična prav dober - dobra rumena rumeno prav Plumtastic 17,2 23,1 temno modra prav dober - zelena dobra zlato Pozna plava 1,1 27,5 vijoličnomodra dober trpkost! dobra rumena rdeče- vijolična rumeno prav dober Timočanka 7,7 66,8 do - odlična zelena - odličen vijoličnomodra zlato Tolledo 25,9 40,9 temno modra dober - dobra rumena zeleno trpkost Topfive 14,6 36,1 temno modra odličen odlična rumena (blaga) zeleno prav dober Trpkost! prav Topking 9,6 25,6 temno modra rumena - odličen greni ! dobra Čačanska rumeno 20,1 38,6 temno modra odličen - odlična lepotica zelena Domača zlato trpkost prav 8,2 16,8 temno modra prav dober češplja rumena (blaga) dobra prav zeleno Stanley 25,9 41,2 vijolično modra prav dober - dobra - rumena odlična Povprečna masa ploda večine sort je bila od 25 g in 40 g. Izstopata le sorti Timočanka (66,8 g) z velikimi plodovi in Domača češplja z majhnimi plodovi (16,8 g) (Preglednica 2). Barva kožice pri slivi močno določa interes potrošnika oziroma vpliva na odločitev glede nakupa plodov. Sorte s pretežno temno modro barvo kožice so: Katinka, Plumtastic, Tolledo, Topfive, Topking, Čačanska lepotica, Domača češplja in Stanley. Nekatere sorte izstopajo z barvo kožice, ki je v odtenkih zelene, vijolične ali rdeče barve (Krina, Mildora), ki med potrošniki morda ne bodo našle zanimanja. Degustacijske ocene glede okusa so bile najboljše, z oceno odličen okus, pri sortah Katinka, Topfive in Čačanska lepotica. Z oceno dobro, najslabše, so bili ocenjeni plodovi sort Krina, Pozna plava in Tolledo. Plodovi nekaterih sort imajo tudi izrazito trpkost tudi ob zrelosti. Taki sorti sta Pozna plava in Topking. Trpkost plodov se pri teh sortah ne zmanjša niti po medenju, medtem, ko se blaga trpkost, tudi zaznana pri nekaterih izmed sort v preizkušanju, izgubi in ni več moteča. Splošen vtis plodov je subjektivna ocena, ki je povprečje ocen večjega števila degustatorjev. Pri tej oceni degustator poskuša v eno oceno zaobjeti vse lastnosti vzorca plodov izbrane sorte (videz plodov in vse lastnosti 38 plodov, zaznane z okušanjem plodov). Najbolje so bili ocenjeni plodovi sort Katinka, Timočanka, Topfive in Čačanska lepotica (Preglednica 2). Slive pogosto uporabljamo tudi za predelavo, zato je pomembna lastnost ločljivost mesa od koščice. Sorte, pri katerih se meso dobro loči, imenujemo cepke. Cepke so: Katinka, Krina, Plumtastic, Pozna plava, Topfive, Topking, Čačanska lepotica in Stanley (Preglednica 3). Sorte se razlikujejo tudi v velikosti koščice. Velika koščica v plodu lahko pomeni sorazmerno manjši delež mesa. Delež užitnega dela plodu je izračunan na osnovi mase ploda in koščice. Pri slivah za sveže uživanje je cenjena tudi čvrstost ploda. Najbolj čvrste plodove sta imeli sorti Mildora in Topfive, najmehkejše pa Boranka. Zadovoljstvo potrošnika s slivami določa tudi vsebnost suhe snovi in kislin ter razmerje med njima. Veliko suhe snovi, več kot 20 °Brix, je bilo izmerjeno v plodovih sort Mildora, Topfive, Topking in Domača češplja (med naštetimi najmanj pri slednji). Sorta Topfive je edina, pri kateri je ob veliki vsebnosti prisotnih veliko kislin, kar določa harmoničen okus plodov te sorte. Preglednica 3: Izbrane pomološke lastnosti sort slive v letu 2018, SC Bilje, sajeno jeseni 2011 Ločljivost mesa od Užitni del Skupne kisline Sorta Trdota Suha snov koščice plodu (%) (mg/100 g) Boranka polcepka 95,7 0,74 12,52 1022,78 Katinka cepka 96,2 0,76 15,84 728,84 Krina cepka 95,6 0,87 16,86 577,59 Mildora polcepka 96 1,53 22,56 428,32 Plumtastic cepka 96,5 0,97 16,82 663,95 Pozna plava cepka 95 1,38 19,8 546,6 Timočanka kostenica 96,1 1,05 17,7 909,46 Tolledo polcepka 96,2 1,08 17,88 1027,12 Topfive cepka 96,3 1,54 21,02 1226,78 Topking cepka 95,6 1,31 23,16 991,37 Čačanska lepotica cepka 96,1 1,14 17,68 1062,86 Domača češplja polcepka 95,3 0,91 20,16 742,93 Stanley cepka 95,5 1,11 15,78 555,74 BF Ljubljana, 2018 Marca 2018 smo na Laboratorijskem polju BF v Ljubljani posadili poskus, s katerim želimo preveriti lastnosti nemške sorte Jofela (Jojo x Felsina) v primerjavi s sorto Jojo. Skupno je posajenih 22 dreves na podlagi St. Julien A. Drevesa smo v prvi rastni dobi oskrbovali, da smo dobili ustrezno rast dreves. Izmerili smo premer debla. 39 Rezultati preizkušanja podlag sliv v letu 2018 dr. Valentina Usenik (BF) Sadjarski center Bilje, 2017 Novembra 2017 smo v SC Bilje posadili poskus s podlagami za slivo. Vključili smo 6 podlag, ki so cepljene z dvema sortama slive (Stanley in Valor). Podlage slive, ki so vključene v preizkušanje, so: • Penta (Prunus domestica - sejanec sorte slive Imperial epineuse, Italija), • Tetra (Prunus domestica - sejanec sorte slive Reine Claude du Bavay, Italija), • Wavit (in-vitro razmnožena Prunus domestica - sejanec sorte slive Wangenheim, Avstrija), • St. Julien A (Prunus insititia) in • Adesoto (Prunus insititia - sejanec prosto oprašene sorte Pollizo de Murcia, Španija). Poleg novih podlag je v poskus vključen tudi sejanec mirabolane (Prunus cerasifera) kot standardna podlaga. Posajenih je 10 sadik na kombinacijo (skupno 120 dreves). Izjema je le sorta Stanley, kjer se je posadilo 9 sadik na podlagi Tetra ter ena podlaga Tetra. Podlaga bo cepljena s sorto Stanley spomladi 2018. Leto 2018 je bila prva rastna doba za rastline, posajene v tem poskusu. Izmerili smo premer debla in poskrbeli za primerno rast dreves. BF Ljubljana, 2018 Marca 2018 smo na Laboratorijskem polju BF v Ljubljani posadili poskus, s katerim želimo preveriti lastnosti proti šarki hipersenzitivne nemške podlage Docera 6 (Prunus domestica x Prunus cerasifera) v primerjavi s podlago St. Julien A (Prunus insititia). Skupno je posajenih 22 dreves, ki so cepljene s sorto Jojo. Drevesom smo izmerili premer debla in jih oskrbovali za ustrezno rast. 40 OREH dr. Anita Solar (BF) Kolekcijski nasad Maribor, 2003-2011 in 2015-2018 V starejšem delu kolekcijskega nasada MB-IV je v preizkušanju 12 sort (H-93-71, H-99-10, H-102-3, Milotai-10, M-10/37, Tiszacsecsi-83, A-117/15, Valkor, Valmit, Valrex, 90-027-23 in 00-006-48), ki jih primerjamo s standardnimi sortami Franquette, Elit, Parisienne in Chandler. V novem delu kolekcije pa spremljamo 10 sort (Ferouette, Feradam, Ferbel, Fertignac, Jupanesti, Roxana, Mihaela, Valstar, Franquette Purpurea in Weinberg) v primerjavi s standardnimi sortami Fernor, Chandler in Lara. Po nadpovprečno topli zimi in začetku pomladi, ko so dnevne temperature zraka v Mariboru za 3,8 do 4,3 oC presegle dolgoletna povprečja, so orehi odgnali en teden do deset dni prej kot običajno in v razmeroma kratkem intervalu: med 15. aprilom in 12. majem (preglednica 1). Prva je bila madžarska sorta Milotai-10, zadnji pa francoski križanec Ferouette (Franquette x Howard). Še poznejši (16. maj) sta bili francoski Franquette Purpurea in nemška sorta Weinberg, ki sta bili posajeni lansko pomlad. Samo križanca Ferbel (Chandler x Lara) in Fertignac (Ronde de Montignac x Chandler) sta odgnala pozneje kot standardni sorti Fernor in Franquette. Razvoj moških socvetij je bil skromen, opazili smo jih samo na šestih sortah in treh standardih. Tudi cvetenje ženskih cvetov ni bilo prav obilno in smo ga ocenili z ocenami od 3 do 6, in samo samo pri sorti Milotai-10 z oceno 7. Sredi maja, ko se je ohladilo in padlo dva do trikrat več dežja kot v povprečju 1981-2010, je veliko cvetov in mladih plodičev odpadlo. Deloma je šlo za fiziološki pojav, opazili pa smo tudi zgodnje okužbe mladih plodičev z bakterijsko črno pegavostjo oreha (Xanthomonas arboricola pv. juglandis). Zato so bili tudi pridelki skromnejši kot običajno: največ (6 kg/drevo) je rodil osemletni ameriški križanec 00-006-48. Sledili so: madžarska sorta Milotai-10 s 4,9 kg/drevo ter francoski sorti H-93-71 in H-102-3 s 4,6 oz. 3,6 kg/drevo. Po bujnosti samo madžarski križanec A-117/15 presega standardno sorto Franquette, med romunskimi sortami sta najbujnejši Valrex in Mihaela, med Madžarskimi Tiszacsecsi-83, med najnovejšimi francoskimi križanci pa Feradam. Habitus večine sort je rahlo razprostrt, z izjemo domačega standarda, sorte Elit in romunske sorte Valkor, ki imata pokončen habitus. Nekoliko pokončen habitus in redkejšo obraščenost smo zabeležili tudi pri mladih drevesih sorte Franquette Purpurea in standardne sorte Fernor. Zdravstveno stanje je bilo nekoliko slabše kot pretekla leta. Kljub škropljenju z bakrovimi pripravki so ob obilnem spomladanskem deževju drevesa prizadele glivične bolezni, najbolj izrazita so bila znamenja rjave pegavosti orehov (Gnomonia leptostyla). Listi so porjaveli tudi zaradi sončnih ožigov, do katerih je prišlo v vročem in zelo suhem septembru. Več kot polovica listov je bilo porjavelih pri sortah Roxana, Franquette Purpurea in mladih drevesih sorte Fernor (ocene 4). Najbolj zdrave liste so imela drevesa sorte Valkor in vseh francoskih križancev. Ovrednotili smo tudi izpad pridelka zaradi orehove muhe. Največ, kar 86 oz. 45 % črnih orehov sta imeli madžarski sorti A-117/15 in Tiszacsecsi- 83. Sledile so: standardna sorta Elit s 47 % počrnelih plodov, Chandler z 18,1 %, Fernette s 17,3 % in križanec 90-027-23 z 12,2 % napadeni orehov. Zaradi dolgotrajne suše v juniju, ko je v Mariboru padlo samo 56 % običajnih padavin, so bili plodovi pri večini proučevanih sort drobnejši kot pretekla leta (preglednica 2). Celi orehi v luščini so tehtali od 8,8 g (standardna sorta Elit) do 13,9 g (Milotai-10). Luščine so bile srednje napolnjene z jedrci. Najnižji izplen jedrc (40,9 %) smo zabeležili pri sorti Elit, najvišjega (54,3 %) pa pri križancu 00-006-48. Plodovi sort Milotai-10, M-10/37 in 00-006-48 so imeli zelo gladke luščine (ocena 8,5) v nasprotju s sorto A- 117/15, kjer je bila luščina nekoliko bolj razbrazdana (ocena 6,5). Luščina je bila debela od 1,2 do 1,4 41 mm in v večini primerov dobro spojena na šivu, ki povezuje obe polovički. Malo slabšo spojenost smo opazili samo pri standardni sorti Chandler. Jedrca so se lepo izluščila in ločila od luščin ter jedrnih pregrad. Pri sortah H-99-10, H-102-3, Chandler in 00-006-48 so bila jedrca zelo svetla, nekoliko temnejša jedrca sta imeli samo sorti M-10/37 in Tiszacsecsi-83. Maja 2018 smo nasad MB-IV/N dosadili s po eno sadiko poljskih selekcij Chiara, Buccanear, Jedrek in Perlowy. Ker so merile samo nekaj 10 cm v višino, smo jih dobro oskrbovali in uravnavali rast v višino. Letošnjo jesen jim bomo dosadili eno izmed standardnih sort za primerjavo v nadaljnjem preizkušanju. 42 Preglednica 1: Preizkušanje orehov v kolekcijskih nasadih MB-IV (sajeno 2003-2011) in MB-IV-N (sajeno 2015-2017) v letu 2018 Rastna doba Vrh cvetenja Rodnost Pridelek Prirast Obseg Habitus Zdravstveno stanje (1-9) (datum) moški cvet ženski cvet ocena / ocena debla ocena Gnomonia Xanthomonas Sorta začetek konec datum ocena datum ocena (1-9) drevo (1-9) (cm) (1-9) leptostyla ar. pv.juglandis (g) List plod plod poganjek H-93-71 ** 19. 4. 17. 10. 23. 4. 4,0 3. 5. 6,0 6 4655 3 52,5 7 7 8 8 8 H-99-10 ** 20. 4. 17. 10. 25. 4. 3,0 6. 5. 4,5 5 50 3 61,0 7 8 8 8 8 H-102-3 ** 18. 4. 3. 11. 23. 4. 4,0 30. 4. 3,5 6 3565 4 61,8 7 7 8 8 8 Franquette (s) ** 21. 4. 16. 10. 24. 4. 3 3. 5. 3,0 6 4175 2 71,0 8 7 8 8 8 Milotai-10 *** 15. 4. 13. 10. 1,0 25. 4. 5,0 7 4960 7 60,5 8 7 8 8 8 M-10/37 *** 16. 4. 16. 10. 24. 4. 4,0 30. 4. 4,0 4 1280 4 49,0 6 6 8 8 8 Tiszacsecsi-83 *** 18. 4. 13. 10. 25. 4. 2,0 28. 4. 4,0 4 410 7 65,8 7 7 8 8 8 Elit (s) *** 23. 4. 15. 10. 27. 4. 4,0 6. 5. 4,0 3 880 3 39,5 7 6 8 8 8 Parisienne (s) *** 19. 4. 16. 10. 25. 4. 5,0 1. 5. 4,0 5 340 4 63,0 8 7 8 8 8 Franquette (s) *** 18. 4. 15. 10. - 1,0 6. 5. 4,0 5 2410 2 59,0 7 7 8 8 8 Elit (s) ● 1. 5. 18. 10. - 1,0 10. 5. 2,0 2 10 2 25,5 3 7 8 8 8 A-117/15 ● 18. 4. 19. 10. - 1,0 6. 5. 5,0 3 330 3 84,0 8 6 8 7 8 Chandler ○ 18. 4. 17. 10. 23. 4. 2,0 1. 5. 5,0 3 170 4 39,3 5 6 8 8 8 90-027-23 ♦ 18. 4. 12. 10. - 1,0 3. 5. 4,0 4 265 7 27,0 7 6 8 8 8 00-006-48 ♦ 19. 4. 16. 10. - 1,0 3. 5. 4,0 7 6030 2 44,0 7 7 8 8 8 Valkor ●♦ 16. 4. 19. 10. - 1,0 - 1,0 1 - 3 24,5 2 8 - - 8 Valmit ●♦ 17. 4. 17. 10. - 1,0 - 1,0 1 - 8 19,0 7 7 - - 8 Valrex ●♦ 16. 4. 15. 10. - 1,0 - 1,0 1 - 7 29,0 7 6 - - 8 43 Feradam ♦○♦ 20. 4. 11. 11. - 1,0 - 1,0 2 15 8 22,3 4 8 8 8 8 Ferbel ♦○♦ 28. 4. 9. 11. - 1,0 - 1,0 1 - 4 12,5 5 8 - - 8 Fernor ♦○♦ 24.4. 17. 11. - 1,0 - 1,0 1 1 8 22,0 7 8 - - 8 Ferouette ♦○ 12. 5. 16. 11. - 1,0 - 1,0 1 1 5 10,7 4 8 - - 8 Fertignac ♦○ 28. 4. 15. 11. - 1,0 - 1,0 1 - 6 14,5 5 8 - - 8 Lara(s) ♦○ 25. 4. 14. 11. - 1,0 9. 5. 2,0 2 20 8 21,5 7 8 8 8 8 Jupanesti ■ 19. 4. 15. 11. - 1,0 4. 5. 2,0 1 - 8 14,5 4 6 8 8 8 Roxana ■ 18. 4. 16. 11. - 1,0 - 1,0 1 - 8 13,5 5 4 - - 8 Mihaela ■ 18. 4. 17. 11. - 1,0 - 1,0 1 - 8 15,3 6 6 - - 8 Valstar ■ 18. 4. 15. 11. - 1,0 - 1,0 1 - 8 13,5 5 6 - - 8 Fernor (s) ■ 11. 5. 19. 11. - 1,0 14. 5. 2,0 2 10 8 17,5 5 4 8 8 8 Chandler ■◘ 15. 5. 22. 11. - 1,0 11. 5. 3,0 1 - 5 9,3 4 8 8 8 8 Purpurea ■◘ 16. 5. 19. 11. - 1,0 11. 5. 2,0 1 - 4 7,3 3 4 8 8 8 Weinberg ■◘ 16. 5. 19. 11. - 1,0 - 1,0 1 - 6 7,5 4 5 - - 8 Fernor (s) ■◘ 13.5. 12.11. - 1,0 - 1,0 1 - 5 7 3 6 - - 8 Legenda: (s) - standard, ** - sajeno 2003, *** - sajeno 2005, ● - sajeno 2007, ○ – sajeno 2010, ♦ - sajeno 2011, ●♦-sajeno 2014, ♦○♦ - sajeno 2015, ♦○ – sajeno 2016, ■ – sajeno 2017, ■◘ – sajeno 2018, / ni podatka, 1 – najnižja ocena za opazovano lastnost, 9 – najvišja ocena za opazovano lastnost 44 Preglednica 2: Pomološke lastnosti orehov iz kolekcijskega nasada MB/IV v letu 2018, sajeno 2003 - 2017 Sorta Višina Širina Debelinap Masa Masa Izplen Površina Debelina Spojenost Ločljivost Barva ploda ploda loda ploda jedrca (g) jedrca luščine luščine luščine na jedrca kože jedrca (mm) (mm) (mm) (g) (%) (1/9) (mm) šivu (1/9) (1/9) (1/9) H-93-71 ** 35,9 30,5 32,1 10,9 4,8 44,04 7,5 1,2 8,0 8,0 7,5 H-99-10 ** 34,9 30,7 31,5 10,1 4,3 42,57 8,0 1,3 8,0 7,5 8,5 H-102-3 ** 30,8 31,8 32,5 11,3 5,4 47,79 8,0 1,4 8,0 8,0 8,5 Franquette (s) ** 40,7 33,7 32,4 12,2 5,4 44,26 7,0 1,3 8,0 8,0 7,5 Milotai-10 *** 37,5 35,8 36,7 13,9 6,7 48,20 8,5 1,2 7,5 8,0 7,0 M-10/37 *** 37,3 35,4 36,5 12,5 6,3 50,40 8,5 1,2 7,5 8,0 7,0 Tiszacsecsi-83 *** 37,1 34,4 35,8 11,5 5,1 44,35 8,0 1,2 7,0 7,5 7,0 Elit (s) *** 31,7 27,9 31,3 8,8 3,6 40,91 8,0 1,3 8,0 8,0 7,5 Parisienne (s) *** 36,2 31,2 24,2 10,8 5,6 51,85 7,5 1,3 8,0 8,5 7,5 Franquette (s) *** 41,0 34,1 33,2 13,2 6,1 46,21 7,0 1,3 7,0 8,0 8,0 A-117/15 ● 38,2 33,9 34,6 12,3 6,6 53,66 6,5 1,4 7,5 8,0 7,5 Chandler ○ 38,8 33,2 34,3 12,7 6,3 49,61 7,5 1,3 6,5 8,5 8,5 90-027-23 ♦ 36,2 30,1 30,7 10,8 5,5 50,93 7,5 1,2 7,0 8,0 8,0 00-006-48 ♦ 39,8 34,4 35,4 12,9 7,0 54,26 8,5 1,2 7,0 8,0 8,5 Feradam♦○ 41,0 30,2 30,7 10,9 4,9 45,00 8,0 1,4 7,0 8,0 8,0 Legenda: (s) - standard, ** - sajeno 2003, *** - sajeno 2005, ● - sajeno 2007, ○ – sajeno 2010, ♦ - sajeno 2011, ●♦-sajeno 2014, ♦○♦ - sajeno 2015, ♦○ – sajeno 2016, / ni podatka, 1 – najnižja ocena za opazovano lastnost, 9 – najvišja ocena za opazovano lastnost 45 Rošpoh pri Mariboru, 2014 V petletnem proizvodnem nasadu preizkušamo primernost sort A-117/15, H-102-3, H-99/10 in M- 10/14 in Chandler za ekološko pridelavo. Primerjamo jih s standardno sorto Franquette. Drevesa sorte M-10/14 imajo najbolj pokončen habitus in so redkeje obraščena od drugih sort (preglednica 3). Obsegi debel pri sortah H-102-3 in Chandler so bili najmanjši (16,5 oz. 18,7 cm). Najbujnejšo rast smo opazili pri sorti A-117 s povprečnim obsegom debla 25,8 cm. Pri sorti M-10/14 smo prešteli po 31 plodov/drevo, sledila je sorta H-99-10 s 25,5 plodovi/drevo. Najmanj, 8,3 oz. 2,6 plodov/drevo sta rodili standardna sorta Franquette in A-117. Na listih smo opazili precej znamenj glivične rjave pegavosti orehov, največ pri sortah Chandler in A-117, medtem ko je bilo bakterijske črne pegavosti na listih manj. Tudi poganjki so imeli le kakšno posamezno pego bakterijske pegavosti. Napad orehove muhe je bil zmeren, nekaj več počrnelih plodov (ocena 7,8) smo zabeležili pri sorti M-10/14. Ta sorta je imela s 13,2 g najtežje plodove (preglednica 4), ki pa so imeli v luščini najmanjša jedrca in z 41,4 % tudi najnižji izplen jedrc. Sorta H-102-3 je imela najlažje plodove v luščini, s 45,4 odstotnim izplenom jedrc. Najboljše razmerje med maso ploda in maso jedrca smo izračunali pri sorti H-99-10 (47,6 %). Sorta M-10/14 je imela najbolj gladke luščine (ocena 8), pri drugih pa so bile rahlo razbrazdane. V debelino so merile od 1,4 mm (H-102-3) do 1,7 mm (M-10/14), kar je več kot pri istih sortah iz nasada MB-IV. Plodovi sorte H-102-3 so imeli najbolj čvrsto spojene luščine, iz katerih so se zlahka izluščila zelo svetla jedrca. To sorto smo pod imenom Ferjean na novo vključili v Sadni izbor. 46 Preglednica 3: Preizkušanje orehov v letu 2018, nasad Rošpoh / Maribor, sajeno 2014 Habitus Obraščenost Obseg Bakterijska črna Orehova rjava Orehova Št. plodov Sorta (1-9) (1-9) debla pegavost (1-9) pegavost (1-9) muha na drevo (cm) Listi Poganjki Listi Plodovi (1-9) A-117 6,6 5,2 25,8 7,4 9,0 6,8 8,8 9,0 2,6 Chandler 6,0 4,3 18,7 7,0 8,3 6,3 9,0 8,7 9,0 H-102-3 (Ferjean) 6,3 5,3 16,5 7,8 9,0 7,5 9,0 9,0 15,3 H-99-10 6,7 5,8 22,8 7,7 8,8 8,2 8,8 9,0 25,5 M-10/14 5,2 3,8 23,6 7,6 8,2 7,0 8,4 7,8 31,0 Franquette (s) 7,3 4,3 20,4 7,5 8,5 8,0 9,0 9,0 8,3 (s) – standard, 1 1 – najnižja ocena za opazovano lastnost, 9 – najvišja ocena za opazovano lastnost; 2 ocena poškodb po pozebi 21. april 2017: 1-brez poškodb, 9-propadli brsti, 3 ŽC so se razvili, vendar se niso oplodili in so predčasno odpadli. Preglednica 4: Pomološke lastnosti orehov iz nasada Rošpoh / Maribor v letu 2018, sajeno 2014 Sorta Višina Širina Debelina Masa Masa Izplen Površina Debelina Spojenost Ločljivost Barva ploda ploda ploda ploda jedrca jedrca luščine luščine luščine na jedrca kože (mm) (mm) (mm) (g) (g) (%) (1/9) (mm) šivu (1-9) jedrca (1-9) (1-9) A-117 37,5 31,6 34,0 12,8 5,7 44,4 7,1 1,6 7,9 8,1 7,7 Chandler 40,1 32,2 34,2 12,7 5,8 45,0 7,4 1,5 7,1 8,1 7,5 H-102-3 35,3 29,5 31,8 10,7 4,9 45,4 7,0 1,4 8,0 8,0 8,0 (Ferjean) H-99-10 36,9 30,4 32,3 11,3 5,4 47,6 7,5 1,6 7,8 7,9 8,0 M-10/14 36,7 32,0 35,5 13,2 5,5 41,4 8,0 1,7 7,0 8,0 7,3 Franquette (s) 43,3 32,4 32,5 12,6 5,5 43,4 7,8 1,6 7,0 8,0 7,5 47 Šentrupert, 2015-2016 V štiriletnem proizvodnem nasadu spremljamo sorte Ferouette, Feradam, Ferbel, Fertignac, slovenski preselekcionirani genotip Pukšič in standardni sorti Lara ter Franquette. Drevesa so vzbrstela med 15. aprilom (Ferbel) in 24. aprilom (Fertignac) – vse sorte so bile zgodnejše od poznega standarda, sorte Franquette, ki je odgnala 25. aprila (preglednica 5). Mladike so bujno priraščale in so v vseh primerih razen pri sorti Fertignac presegle 70 cm. Največji obseg debel (22 cm) smo izmerili pri sorti Feradam, najšibkejšega (13,3 cm) pa pri sorti Fertignac, ki je bila posajena eno leto pozneje kot druge sorte. Na listih domače selekcije Pukšič in tudi standardne sorte Franquette smo opazili precej znamenj napada rjave in črne pegavosti orehov, najboljše zdravstveno stanje je imela sorte Ferbel. Kljub temu, da v nasadu še izvajamo gojitveno rez, so vsa drevesa spomladi cvetela, prve plodove pa smo zabeležili pri sortah Feradam, Ferouette, Ferbel, pa tudi pri zgodnem standardu, sorti Lara. Preglednica 5: Preizkušanje orehov v letu 2018, nasad Šentrupert, sajeno 2015 in 2016 Bakterijska Orehova Brstenje Prirast Obseg Št. plodov črna rjava mladik debla Pegavost pegavost Sorta (datum) na drevo (1-9) (cm) (1-9) (1-9) Feradam * 17.4. 9,0 22,0 8,0 6,0 6,0 Ferbel * 15.4. 8,5 19,0 7,5 8,0 2,0 Ferouette * 18.4. 8,0 14,8 7,3 7,3 5,0 Franquette (s) * 25.4. 9,0 18,7 6,7 6,7 / Lara (s) * 17.4. 9,0 20,0 7,0 8,0 7,0 Pukšič * 18.4. 8,7 19,7 6,3 6,0 / Fertignac ** 24.4. 6,0 13,3 7,0 7,0 / (s) – standard, * sajeno 2015, ** - sajeno 2016; 1 – najnižja ocena za opazovano lastnost, 9 – najvišja ocena za opazovano lastnost; 2 - pozeba: mladike (M) ali terminalni brsti (B). 48 LESKA dr. Anita Solar (BF) Kolekcijski nasad Maribor, 2008 V preizkušanju so sorte N-650, Valcea, Cozia, Feriale, Ferwiller, Arutela in Romavel, ki jih primerjamo s sortama Tonda di Giffoni in Istrska dolgoplodna leska. Začetni razvoj, ki zajema cvetenje ženskih in moških socvetij, je potekal v dolgem časovnem intervalu, od začetka tretje dekade januarja do 22. marca (preglednica 1). Moški cvetovi sort N-650, Cozia, Valcea, Friale in Istrska dolgoplodna leska so zaradi izjemno toplega vremena, ko so srednje dnevne temperature zraka za 4 oC presegle povprečje 1981-2010, zacveteli že konec januarja oz. v začetku februarja. Enako tudi ženski cvetovi sort N-650, Cozia, Valcea in Tonda di Giffoni. Grmi so olistali en teden do dva tedna pozneje kot običajno: med 5. in 11. aprilom (preglednica 1), potem, ko se je proti koncu marca končalo nadpovprečno mrzlo obdobje, ki je trajalo vse od začetka februarja. Cvetenje je bilo pri vseh novih sortah, razen N-650 bolj bogato kot pri standardni sorti Istrska dolgoplodna leska in podobno kot drugi standard, sorta Tonda di Giffoni. Enajstletni grmi sort Valcea, Cozia in N-650 so visoki od 6,2 do 6,8 m. Zadnja sorta ima tudi najširše grme. Med sortami iz druge skupine sta najvišje grme razvili francoski sorti Ferwiller in Feriale. Tudi druge sorte imajo večje grme od standarda, sorte Istrska dolgoplodna leska, ne pa tudi od sorte Tonda di Giffoni. Največji pridelek smo zabeležili pri sorti Valcea (11,8 kg/grm), najmanjšega pri sorti Cozia (0,6 kg/grm). Vse druge proučevane sorte so po pridelku presegle Istrsko dolgoplodno lesko, sorta Feriale pa tudi sorto Tonda di Giffoni. Lešniki so dozoreli bolj zgodaj kot običajno. Najbolj zgodnja je bila standardna sorta Istrska dolgoplodna leska, kjer so prvi plodovi dozoreli že 10. avgusta. Glavnina lešnikov je dozorela med 20. avgustom in 10. septembrom. Notranja kakovost lešnikov je bila solidna. Samo pri sorti N-650 smo zabeležili 27,8 % neoplojenih plodov, kar je bilo posledica neugodnega vremena v juniju, ko se lešnik oplodi. Tedaj so si sledile zelo vroča prva in druga dekada ter izrazita ohladitev z neurji in nevihtami v tretji dekadi. Večji odstotek neoplojenih plodov sta imeli tudi sorti Valcea in Istrska dolgoplodna leska (12,6 oz. 8,8 %). Sorto Valcea je najbolj napadel tudi lešnikar: zabeležili smo 4,4 % plodov s tipično luknjico v luščini. Najmanj napadeni sta bili sorti Ferwiller in Tonda di Giffoni. Plodovi so bili povečini nekoliko drobnejši kot običajno, predvsem zaradi suše konec maja iter v drugi in tretji dekadi junija, ko se še razvija luščina. Najtežje lešnike sta imeli sorti Cozia in Ferwiller (3,6 oz. 3,0 g), najdrobnejše pa sorti Valcea in Feriale (1,2 oz. 1,8 g) (preglednica 2). Luščine so bile slabše napolnjene z jedrci kot običajno, predvsem zaradi negativne vodne bilance v juliju in avgustu, ko poteka glavni razvoj jedrc. Izplen jedrc je bil od 37,5 % (Tonda di Giffoni) do 44,44 % (Feriale). Po tankosti luščine je izstopala sorta Valcea z 0,6 mm. Sorta N-650 je imela plodove in jedrca srednje izenačena po obliki, pri drugih sortah je bila ta izenačenost zelo dobra. Semenski ovoj ali testa oz. perisperm je bil najbolj gladek pri sorti Ferwiller (ocena 8). 49 Preglednica 1: Preizkušanje leske v kolekcijskem nasadu MB/IV v letu 2018, sajeno 2008 in 2009 Vrh cvetenja Višina Širina Pridelek Interval Zdravi Neoplojeni Lešnikar Sorta Listanje (datum) (ocena 1 - 9) grma grma na grm zorenja plodovi plodovi (%) (datum) moški ženski moški ženski (cm) (cm) (g) (datum) (%) (%) N-650 * 5. 4. 22. 1. 6. 2. 2 2 6,8 5,75 1535 28.8.-9.9. 70,01 27,84 2,16 Cozia * 8. 4. 20. 1. 22. 1. 7 7 6,2 4 588 25..8.-3.9. 91,84 7,55 0,61 Valcea * 5. 4. 18. 1. 21. 1. 7 7 6 3,7 11820 29.8.-8.9. 82,97 12,61 4,41 Arutela ** 9. 4. 9. 3. 20. 3. 7 7 2,4 2,3 3151,2 20.8.-30.8 94,15 4,1 1,75 Feriale ** 7. 4. 23. 1. 10. 3. 7 6 4,15 2,9 6046,5 20.8.-15.9. 95,51 3,97 0,52 Ferwiller ** 11. 4. 15. 3. 22. 3. 7 7 4,45 3,85 3762,5 20.8.-10.9. 95,81 3,79 0,4 Romavel ** 6. 4. 13. 2. 15. 3. 7 6 3,6 3,3 3550 20.8.-4.9. 94,08 5,41 0,51 Tonda di Giffoni 5. 4. 4. 2. 18. 1. 8 7 4,1 3,45 5195 20.8.-5.9. 95,81 3,85 0,34 (s) ** Istrska dolgoplodna 6. 4. 22. 1. 25. 2. 5 4 2,83 2,4 2545,3 10.8.-15.9. 87,35 8,8 3,85 (s) ** (s) standard, * - sajeno 2008, ** - sajeno 2009 , 1 – najnižja ocena za opazovano lastnost , 9 – najvišja ocena za opazovano lastnost 50 Preglednica 2: Pomološke analize lešnikov iz kolekcijskega nasada MB/IV v letu 2018, sajeno 2088 in 2009 Maks. Izenač. Izenač. Dolžina Širina Debelina Faktor Masa Masa Izplen Debelina Gladkost premer oblike oblike Sorta ploda ploda ploda okrogl. ploda jedrca jedrca luščine perisperma ploda ploda jedrc (mm) (mm) (mm) plodov (g) (g) (g) (mm) (1-9) (mm) (1-9) (1-9) N-650 * 22,2 22,5 21,1 0,98 3,2 1,4 43,75 1,3 23,5 7 6 7 Cozia * 22,7 23,6 22,2 0,69 3,6 1,4 38,89 1,3 24,3 8 7 7 Valcea * 17,0 14,3 12,9 0,80 1,2 0,5 41,67 0,6 17,0 8,5 8 7 Arutela ** 18,3 18,9 15,9 0,95 2,3 1,0 43,48 1,0 19,4 8 8 7 Feriale ** 20,2 17,2 15,1 0,83 1,8 0,8 44,44 1,1 20,3 8 7 7,5 Ferwiller ** 21,2 23,0 20,3 1,02 3,0 1,2 40,00 1,3 23,4 8 7 8 Romavel ** 21,3 18,5 16,6 0,82 2,5 1,1 44,00 1,1 21,3 8 7 7,5 Tonda di Giffoni (s) ** 19,7 20,5 18,3 0,99 2,4 0,9 37,50 1,3 20,4 8 7 7,5 Istrska dolgoplodna (s) 19,0 20,8 17,5 1,01 2,5 1,0 40,00 1,1 20,9 8 8 7 ** (s) standard, * - sajeno 2008, ** - sajeno 2009 ; 1 – najnižja ocena za opazovano lastnost, 9 – najvišja ocena za opazovano lastnost 51 Podgorje in Slovenj Gradec, 2016 V štiriletnem proizvodnem nasadu spremljamo že uveljavljene sorte Merveille de Bollwiller, Istrska okrogloplodna in Istrska dolgoplodna leska, Ennis, Fercoril-Corabel® ter novo sorto N-650, da bi ugotovili njihovo primernost za območje Koroške. Spremljali smo obilnost cvetenja, izmerili in ocenili parametre vegetativne rasti, prešteli koreninske izrastke in zabeležili prvi pridelek. Najbolj obilno je cvetela sorta Merveille de Bollwiller, najmanj pa sorta Fercoril-Corabel. Ti dve sorti sta tudi izstopali po bujnosti rasti, saj sta razvili najvišje grme (2,5 m), imeli sta tudi najdebelejše enoletne poganjke (preglednica 3). Prirast mladik je bil pri vseh sortah boljši od standardne sorte Istrska dolgoplodna leska, ki je imela tudi najnižje in najožje grme. Sorta M. de Bollwiller je bila najbolj pokončne rasti in manj obraščena od drugih (habitus in obraščenost ocenjena z 2,8 oz. 3,4). Istrska okrogloplodna leska je odgnala največ - 6,2 koreninska izrastka/grm v primerjavi s sortami N- 650 in F. Corabel, kjer smo našteli samo 1,2 koreninska izrastka/grm. Preglednica 3: Preizkušanje leske v letu 2018, nasad Podgorje / Sl. Gradec, sajeno 2015 Prirast Višina Širina Buj- Obrašč Izrast Debelina Habitus Sorta mladik grma grma nost e-nost ki 1-l. pog. (1-6)1 (1-9)1 (cm) (cm) (1-9)1 (3-5-7)1 (0-9)1 (3-5-7)1 Merveille 8,9 253,0 180,5 8,6 2,8 3,4 1,8 6,6 de Bollwiller Istrska okrog- 8,9 203,0 141,5 6,2 3,4 4,5 6,2 5,4 loplodna leska Istrska dolgo- 6,3 157,0 126,0 5,0 3,9 3,6 3,3 4,5 plodna l. (s) Ennis 8,9 227,5 174,5 8,0 3,8 6,5 2,8 5,9 N-650 8,7 216,8 155,9 7,1 3,8 4,5 1,2 5,5 Fercoril 8,9 250,6 165,6 5,8 3,6 4,2 1,2 6,7 (Corabel®) (s) – standard; 11 (3) - najnižja ocena za opazovano lastnost, 6 (7, 9) najvišja ocena Preglednica 4: Vrednotenje pridelka leske v letu 2018, nasad Podgorje / Sl. Gradec, sajeno 2015 Sorta Skupaj Neuporabni plodovi Zdravi plodovi plodov (št./grm) (št. / grm) (% / grm) (št. / grm) (% / grm) Merveille de Bollwiller 51,1 15,8 30,9 35,3 69,1 Istrska okrogloplodna leska 24,1 7,5 31,1 16,5 68,5 Istrska dolgoplodna leska 17,3 5,7 32,9 11,6 67,1 Ennis 18,4 7,7 41,8 10,7 58,2 N-650 24,0 7,6 31,7 16,4 68,3 Corabel 12,6 5,5 43,6 7,1 56,4 Četrto leto po sajenju so vse sorte rodile, največ sorta M. de Bollwiller (51 plodov/grm), najmanj pa F.Corabel z 12,6 plodovi/grm (preglednica 4). Tudi sorte Istrska okrogloplodna leska, Ennis in N-650 so rodile bolje od standarda. Zaradi neugodnega vremena, ki je nastopilo konec junija, smo pri vseh sortah v času zorenja prešteli veliko neuporabnih lešnikov. V glavnem so bili neoplojeni, vmes so bili 52 tudi plodovi z zakrnelo in nepopolno razvito luščino. Tako so imele sorte M. de Bollwiller, Istrska okrogloplodna leska in N-650, pa tudi standardna sorta dobrih 30 % neuporabnih plodov, pri sortah Ennis in Corabel pa je bilo takih celo preko 40 %. 53 KOSTANJ dr. Anita Solar (BF) Janče pri Litiji, 2006 - 2016 V proizvodnem nasadu preizkušamo domače genotipe Kozjak, Avbar in Martin ter francoski sorti Marlhac in Marigoule v primerjavi s standardnimi sortami Marsol, Bouche de Betizac in Maraval. Da bi v okolju, kjer je še močno prisoten kostanjev rak, ugotovili dolgoživost, rast in rodnost starejših dreves nekaterih sort iz slovenskega sadnega izbora, spremljamo še rast, rodnost in zdravstveno stanje trinajstletnih dreves sort Marsol, Maraval in Marigoule. Izmerili smo višine in širine dreves, ocenili obraščenost, pobrali in ovrednotili količino ter kakovost pridelka. Zabeležili smo izredno močan napad kostanjevega raka, zaradi katerega sta propadli dve drevesi genotipa Martin, močno prizadeta so tudi drevesa genotipa Avbar, Maraval in eno drevo genotipa Kozjak. 13-letna drevesa so vitalna, visoka od 6,9 m (Maraval) do 10,6 m (Marigoule). Na drevo so dala od 10 kg (Maraval) do 32 kg (Marigoule) plodov. Tudi med devetletnimi drevesi je najbujneje rasla sorta Marigoule s 6,6 m v višino in obsegom debla 66 cm. Domači genotipi so rasli šibkeje od standardnih sort in so tudi manj rodili. Drevesa selekcije Kozjak so v šesem letu dosegla 3,8 m v višino, dala so po 1 kg kostanjev/drevo. Sorta Avbar je zrasla 4,6 m in rodila 4,3 kg kostanjev/drevo. Francoska sorta Marlhac je zrasla 3,4 visoko, se zelo redko obraščala in doslej še ni rodila. Preglednica 1: Preizkušanje kostanja v letu 2018, nasad Janče/Litija, sajeno 2006 (I) in Janče 1, sajeno 2009-2010 (II), 2013 (III) in 2016 (IV) Sorta (nasad) Obseg debla Višina drevesa Obraščenost Pridelek (cm) (m) (1-9)1 (kg/drevo) 'Marigoule' (I) 105,6 10,6 7,0 32,3 'Marsol' (s) (I) 93,6 9,5 6,0 21 'Maraval' (I) 59,7 6,9 7,5 9,8 Avbar (II) 43 4,6 8,0 4,3 'Marsol' (s) (II) 66 6,2 5,8 22 'Bouche de Betizac' (s) (II) 34 4,2 7,5 5,9 'Maraval' (II) 48 4,4 8,0 7 'Marigoule' (II) 51 4,5 7,0 5 Kozjak (III) 31 3,8 7,0 1 'Marlhac' (IV) 22 3,4 3,0 - (s) – standard; 11 - najnižja ocena za opazovano lastnost, 9 – najvišja ocena Plodovi analiziranih sort so bili težki od 8,5 g (Kozjak) do 22,0 g (B. de Betizac). Pri vzorcu Avbar smo v 1 kg prešteli 71 plodov (preglednica 2). Evro-japonski križanci so imeli v enem kg 45,5 plodov (B. de Betizac) do 57,8 plodov (Marigoule). Po barvi lupine sta izstopali sorti B. de Betizac z izrazito temno rjavo, sorta Marigoule pa z nekoliko rdečarjavo lupino. Plodovi genotipa Kozjak bili lepe okroglaste oblike, lupina pa je bila brez vzdolžnih priž. Sorti B. de Betizac in Marigoule sta imeli transverzalno eliptično obliko, značilno za marone, preostale sorte pa so imele plodove široko ovalnih oblik. Semenski ovoj ali episperm se je nekoliko zajedal v jedra pri obeh domačih genotipih, nekoliko bolj pri sortah Marsol, Maraval in Marigoule, brez zajedanja so bili plodovi sort B. de Betizac in Precoce Migoule. Domača genotipa sta imela 15 oz. 20 % poliembrionalnih plodov, medtem ko so bili vsi plodovi evro-japonskih križancev monoembrionalni. 54 Preglednica 2: Pomološke lastnosti kostanjev iz nasada Janče/Litija, sajeno 2006 (I) in Janče 1, sajeno 2009-2016 Sorta Dimenzije ploda (mm) Masa Število Barva Prižavost Oblika Penetracija Mono- Ploda plodov v ploda perikarpa ploda episperma embrionija višina širina debelina (g) 1 kg (1 - 5) (1 / 2) (1 - 5) (1 - 9) (%) Avbar 34,7 36,6 22,7 14,1 70,8 1 1 2 2 85 Kozjak 24,7 28,7 20,5 8,5 117,9 1 2 3 2 80 Marsol (s) 37,1 39,1 24,8 21,5 46,5 1 1 2 3 100 Precoce Migoule (s) 34,9 37,7 24,2 19,8 52,6 1 1 2 1 100 Maraval (s) 33,2 37,1 22,2 18,7 53,6 1 1 2 3 100 Bouche de Betizac (s) 37,3 41,6 22,7 22,0 45,5 3 1 4 1 100 Marigoule 31,8 37,2 22,0 17,3 57,8 4 1 4 3 100 55 JAGODA dr. Darinka Koron (KIS) Brdo pri Lukovici, 2016 in 2017 V drugem letu rodnosti smo spremljali enkrat rodne sorte Amy, Aprica, Quicky in Sibilla v primerjavi s standardno sorto Clery. Spremljali smo tudi večkrat rodno sorto Malga, vendar smo zaradi napada pršice, meritve pridelka sredi obiranja zaključili. Rastline so se zaradi škodljivca in vročine posušile. V juliju smo dveletni nasad skrčili, parcelo preorali in zasejali z lucerno, ki je zaradi svojega globokega koreninskega sistema zelo primerna kot člen kolobarja na srednje težkih in težkih tleh. Ker vsako sorto spremljamo tri rodna leta, smo v letu 2017 ponovno zasadili sorte Amy, Aprica in Sibilla. V opazovanja smo vključili tudi novo, enkrat rodno sorto Allegro. Kot standardno sorto smo posadili Clery. Zaradi zelo slabe rodnosti in občutljivosti, se nismo odločili za ponovno sajenje sorte Quicky, Pri vseh rastlinah smo spremljali faze razvoja, zdravstveno stanje rastlin in plodov, ocenili bujnost rasti, ovrednotili količino in kakovost pridelka ter opravili meritve osnovnih lastnosti plodov. V nasadu smo izvedli vsa potrebna tehnološka opravila. V letu 2018 so se pri vseh rastlinah vse faze razvoja začele istočasno ali skoraj istočasno, ne glede na to ali so sorte pozne ali zgodnje. Razlog za istočasen začetek cvetenja in zorenja je bil v dolgi zimi, in skokovitem prehodu v zelo toplo pomlad. Razlike med sortami so bile povsem zakrite. V nekaterih državah je to predstavljalo resen gospodarski problem, saj se je zorenje vseh sort začelo sočasno. Jagode vseh sort v našem poskusu so začele cveteti sočasno (20. aprila) (Preglednica 1; Slika 1) in zoreti 14. maja. Le pozna sorta Sibilla je začela zoreti tri dni za zgodnjimi in srednje zgodnjimi sortami. Povprečna masa pridelka vseh sort v dveletnem nasadu je bila majhna. Največji pridelek je dosegla standardna sorta Clery (222,76 g/rastlino). Približala se ji je sorta Quicky (200 g/rastlino), vendar je bil pridelek zelo slabe kakovosti. Število plodov je bilo optimalno, razen pri sorti Sibilla, kjer je bilo majhno. Povprečna masa plodu je bila majhna, kar nakazuje na nujnost, da se velika večina sort jagode v intenzivnih nasadih pridelujejo samo eno leto in da se jih po obiranju izkrči. Mogoča je tudi uvedba posameznih tehnoloških ukrepov (dodatno osnovno in foliarno gnojenje, redčenje grmov in plodov), ki omogočajo kakovosten pridelek tudi v dveletnih nasadih. Plodov iz dveletnega nasada nismo degustirali. Preglednica 1: Fenološka opazovanja jagod in rezultati meritev rasti in pridelka v letu 2018, Brdo pri Lukovici, sajeno 2016 Fenofaze Pridelek Masa na Število Povp. masa Masa na Masa plodu 3. Sorta Začetek Začetek grm plodov na plodu ha* obir. cvetenja zorenja (g) grm (g) (t) (g) Amy 20. april 14. maj 189,35 26,5 7,15 9,5 5,96 Aprica 20. april 14. maj 182,77 21,47 8,51 9,1 11,77 Clery (s) 20. april 14. maj 222,76 31,09 7,16 11,1 7,62 Quicky 20. april 14. maj 200,76 25,95 7,84 10 6,39 Sibilla 24. april 17. maj 165,98 16 10,37 7,8 17,29 (s) - standardna sorta * - računano pri gostoti 50.000 sadik/ha 56 250,00 ) (g 200,00 o stlin 150,00 Allegro raa n 100,00 Amy klee Aprica 50,00 ridP Clery 0,00 8 8 8 8 8 8 8 8 8 8 8 8 8 8 8 Sibilla .1 .1 .1 .1 .1 .1 .1 .1 .1 .1 .1 .1 .1 .1 .1 .5 .5 .5 .5 .5 .5 .5 .5 .6 .6 .6 .6 .6 .6 .6 7 9 1 3 5 7 9 1 2 4 6 8 0 2 4 1 1 2 2 2 2 2 3 1 1 1 Datum obiranja Slika 1: Pridelek na rastlino v posameznem obiranju (g) pri sortah jagod, sajenih v letu 2017 Pri vseh rastlinah, posajenih leta 2017, se je cvetenje začelo istočasno, ne glede na to ali so bile sorte pozne ali zgodnje (Preglednica 2). Razlog za sočasnost je bil enak kot v dveletnem nasadu. Začetek zorenja je bil bolj raznolik. Vrh zorenja vseh sort je bil v prvih dneh junija. Sorti Allegro in Amy sta začeli zoreti sočasno z zgodnjo sorto Clery, 17. maja. Sledila je srednje pozna sorta Aprica in pozna sorta Sibilla. Povprečna masa pridelka posameznih sort je bila srednje velika. Največji pridelek je dosegla sorta Sibilla (486,91 g/rastlino). Približala se ji je standardna sorta Clery (467,90 g/rastlino). Število plodov je bilo optimalno. Povprečna masa plodu v vseh obiranjih je bila dobra, povprečna masa plodov v tretjem obiranju pa je bila dobra pri vseh sortah razen Amy. Okus plodov je bil zelo dober. Najnižjo sladkorno stopnjo je dosegla sorta Sibilla (7,36), najvišjo pa Amy (10,06 °Brix). Najvišjo skupno oceno zunanjih lastnosti je dosegla standardna sorta Clery (Slika 2). Od nje se je minimalno razlikovala sorta Aprica. Preglednica 2: Fenološka opazovanja jagod in rezultati meritev rasti in pridelka v letu 2018, Brdo pri Lukovici, sajeno 2017 Fenofaze Pridelek Masa Število Povp. Masa Masa Topna Začetek Začetek Sorta na grm plodov masa na ha* plodu 3. Suha snov cvetenja zorenja (g) na grm plodu (g) (t) obir. (g) (°Brix) Allegro 24. april 17. maj 381,89 26,9 14,2 19,1 18,61 8,02 Amy 24. april 17. maj 311,73 18,93 16,46 15,6 21,87 10,06 Aprica 24. april 18. maj 352,89 21,77 16,21 17,6 29,76 8,5 Clery (s) 24. april 17. maj 467,90 26,3 17,79 23,4 24,07 8,96 Sibilla 24. april 21. maj 486,91 29,5 16,51 24,3 35,43 7,36 (s) - standardna sorta * - računano pri gostoti 50.000 sadik/ha **1 - najnižja ocena za preučevano lastnost: 5 - najvišja ocena za preučevano lastnost 57 14,00 stio 12,00 stn la 10,00 e zne Okus 8,00 msao Vonj p 6,00 n Izgled ce o 4,00 ta soV 2,00 0,00 Allegro Amy Aprica Clery Sibilla Slika 2: Ocena izgleda, vonja in okusa plodov jagod ob tretjem obiranju (1 - najnižja ocena za posamezno lastnost, 5 - najvišja ocena za posamezno lastnost; 15 je najvišja možna skupna ocena treh lastnosti) V juliju 2018 smo posadili sorte Aprica, Sibilla in Asia v primerjavi s sorto Clery. V nasadih smo opravili vsa potrebna tehnološka opravila (namakanje, rez pritlik, rez cvetov v novem nasadu). 58 MALINA dr. Darinka Koron (KIS) Brdo pri Lukovici, 2016 Dvakrat rodne maline sort Imara, Kwanzi in Kweli smo primerjali s standardnima sortama Polka in Amira. Izvedli smo vse ustrezne tehnološke ukrepe (rez, varstvo rastlin, gnojenje, namakanje), spremljali fenofaze razvoja in bujnost rastlin ter zdravstveno stanje rastlin. Vse sorte v preizkušanju so imele prve dozorele plodove 5. julija (Slika 1). Količina pridelka je bila v začetku julija večja pri zgodnjih sortah (Polka, Amira). Pozni sorti Kwanza in Kweli sta vrh obiranja dosegli med 9. avgustom in 13. septembrom. Zaradi velikih poletnih vročin in iz vidika prodaje pridelka, je to obdobje zelo neugodno. Z obiranjem smo zaključili 23. novembra. Obirali smo 40 krat. Količina pridelka na rastlino (sadilno mesto) je bila največja pri sortah Kweli (819,78 g) in Kwanza (773,14 g). Najnižji je bil pridelek sorte Imara (174,9 g). Standardni sorti sta imeli povprečen pridelek, Polka 403,61 g in Amira 392,94 g na rastlino. Povprečna masa plodov je bila pri vseh sortah okrog 3 g, pri sorti Kwanza pa 4,2 g (Slika 2). Povprečna višina in širina plodov pri posameznih sortah je bila zelo majhna, masa plodov pa povprečna (Preglednica 1). Slika 1: Masa pridelka na rastlino ob vsakem obiranju pri posamezni sorti v celem obiralnem obdobju (g/grm/obiranje) 59 900 819,78 773,14 800 ) rm 700 /g 600 (ga 500 lk 392,94 403,61 e 400 rid p 300 sa 174,9 a 200 M 100 0 Imara Kwanza Kweli Amira Polka Sorta Slika 2: Skupna masa pridelka na rastlino (g/grm) Preglednica 1: Povprečna višina in širina plodu ter povprečna masa plodu sort v preizkušanju Sorta Višina ploda (cm) Širina ploda (cm) Masa ploda (g) Imara 1 1,1 3,13 Kwanza 1,2 1,2 4,2 Kweli 1 1,2 3,6 Amira 1,2 1,1 3,13 Polka 1,2 1 3,03 Brdo pri Lukovici, 2018 V mesecu maju smo za namen introdukcije posadili sorte Regina in Sugana. Spremljali smo rast in plodove spomladi posajenih rastlin ter izvajali vse potrebne tehnološke ukrepe. 60 AMERIŠKA BOROVNICA dr. Darinka Koron (KIS) Brdo pri Lukovici in Drenov Grič, 2013 Tri nove sorte ameriških borovnic (Hortblue Poppins, Hortblue Petit, Huron) v primerjavi s standardnima sortama Bluecrop in Duke smo spremljali na mineralnem rastišču na Brdu pri Lukovici in na šotnem rastišču na Drenovem Griču. V pomladanskem času smo v nasadu izvedli vse ustrezne tehnološke ukrepe, spremljali fenofaze razvoja in zdravstveno stanje rastlin. V poletnem času smo vrednotili pridelek in lastnosti plodov ter izvajali vse potrebne tehnološke ukrepe (pletev, namakanje, mulčenje, varstvo rastlin). Sorte ameriških borovnic so se v začetku cvetenja in zorenja zelo razlikovale (Preglednica 1). Najbolj zgodaj, v sredini aprila, je začela cveteti sorta Hortblue Petit. Sledile so sorte Duke in Bluecrop ter Hortblue Poppins. Zadnja je začela cveteti zgodnja sorta Huron. Zorenje je bilo med sortami bolj izenačeno. Prva je zorela zgodnja sorta Duke, sledile so sorte Huron ter Hortblue Petit in Poppins. Najbolj pozno smo začeli obirati srednje pozno standardno sorto Bluecrop. Pridelek sort v preizkušanju s standardnima sortama je bil majhen do srednji. Povprečna masa plodu novozelandskih sort je bila majhna (Hortblue Petit 0,72 in Hortblue Poppins 0,93 g). Sorta Huron je imela v primerjavi s standardnima sortama zelo velik plod (2,16 g). Suha snov je nihala med 9,9 (°Brix) pri sorti Duke in 15,0 pri sorti Hortblue Poppins. Preglednica 1: Fenološka opazovanja in rezultati meritev pridelka v letu 2018, Brdo pri Lukovici, sajeno 2013 Fenofaze Pridelek v 4. letu po sajenju Masa na Povp. masa Topna suha Sorta Začetek Začetek Višina Širina grm plodu snov cvetenja zorenja plodu plodu (g) (g) (°Brix) Hortblue Poppins 30. april 26. junij 405 0,93 10 11,71 15 Hortblue Petit 15. april 26. junij 586 0,72 9,15 9,87 14,2 Huron 5. maj 26. junij 337 2,16 11,72 16,8 12,8 Duke 25. april 14. junij 978 1,64 11,57 14,53 9,9 Bluecrop 24. april 4. julij 1391 1,56 10,91 14,41 11,2 61