Letnik 1912.
Državni zakonik
za
kraljevine in dežele, zastopane v državnem zboru.
Kos LXXIX. Izdan in razposlan 21. dne septembra 1912.
Vsebina: Št. 191. Ukaz o prirejanju javnih predstav s kinematografom.
191.
Ukaz ministrstva za notranje stvari v porazumu z ministrstvom za javna dela z dne 18. septembra 1912.1.
o prirejanju javnih predstav s kinematografom.
I. oddelek.
Dopustilo.
§ 1.
Potrebnost in podelitev dopustila.
Prirejanje javnih predstav s kinematografom je po obstoječih predpisih dopustno samo na podstavi oblastvenega dopustila.
Dopustilo daje samo v dopustilni listini ozna-menjenemu imetniku dopustila pravico za obratovanje in ni prenosno na druge osebe niti med živimi niti po dedščini.
Dopustilo se podeljuje za dobo od enega do treh let.
g 2.
Vrste dopustila.
Dopustilo se podeljuje za prirejanje predstav:
a)	s stalnim stojališčem ali
b)	hode okoli kakor popotni obrati za določene
kraje ali okoliše v upravnem okolišu podelil-
nega oblastva.
V primeru, oznamenjenem pod a), se lahko podeli dopustilo tudi s pravico prirejati predstave v upravnem okolišu podelilnega oblastva menjaje na dveh različnih stojališčih.
§ 3.
Obseg dopustila.
Dopustilo obsega:
1.	reproduciranje prirodnih pogledov in dogodkov resničnega življenja izključivši prizore, ki so se priredili za to, da se predstavljajo ali da se kinematografsko posnamejo, ali
2.	vsako vrsto kinematografskih predstav.
§ 4.
Podelilno oblastvo.
Dopustilo podeljuje’politično deželno oblastvo, v čigar upravnem okolišu se naj prirejajo predstave, za Dunaj c. kr. policijsko ravnateljstvo.
(81ov«nlach).
190
§ 5.
§ 8.
Ozir na prošnje za dopustilo.
Dolžnost obratovanja.
Odlocujé o prošnji za dopustilo se je ozirati na že obstoječe enakovrstne obrate, na potrebo, da se pomnožijo, na krajevne razmere ter na namene, katerim se naj nakloni obratni donos.
Obratovanje se ne sme začeti pozneje nego šest mescev po vročitvi dopustilne listine in se ne sme pretrgati dalje nego šest mescev, sicer se dopustilo odtegne.
Prosilci za dopustila, gledé katerih je zanesljivo ugotovljeno, da prihaja obratni donos trajno v prid občekoristnim namenom, se vpoštevajo v prvi vrsti.
Ako je začetek ali zopetni začetek obratovanja odvisen od dovršitve oblastveno zaukazanih stavbnih naprav, lahko podelilno oblastvo podaljša v prvem odstavku oznamenjeno dobo do enega leta.
§ 6.
§ 9.
Pogoji dopustila in načela za obratovanje.
Osebno obratovanje.
Podelitev dopustila je odvisna od tega, ali obra-tila ustrezajo zahtevam zdravstvene, stavbne, požarne in varnostne policije in ali se pri obratih s stalnim stojališčem dokaže pripravnost obratovališča.
Preden se podeli dopustilo za obrat s stalnim stojališčem, je treba dati občini stojališča priliko, da se izrazi.
Izvrševanje popotnega obrata je odvisno od tega, ali je krajno policijsko oblastvo odobrilo vsako-časno stojališče.
Obratovanje v neposrednji bližini cerkev, šol, vzgojevališč, otroških vrtcev, bolnic i. dr. ter obratovanje v zvezi z obratovanjem gostilniške in krčmar-ske obrti je nedopustno.
Zahteve, ki se stavijo na obratila, zlasti na aparate, in na obratovališče v stavbno-, požarno- in varnostno-policijskein oziru, so razvidne v prilogi A tega ukaza.
§ 7.
Dopustilo se odreče.
Dopustilo se ne sme podeliti:
1.	Ako se od prosilca zaradi kazenskosodne obsodbe ali zaradi njegovega življenja he more pričakovati za obratovanje potrebne zanesljivosti;
2.	ako so zoper prosilca ali zoper osebe, ki živč z njim v rodbinski zvezi, dane dejanske stvari, ki opravičujejo domnevanje, da se z obratom zasledujejo zlorabni postranski nameni;
3.	ako prosilec nima pravice samostojno upravljati svoje premoženje;
4.	ako prosilec že ima dopustilo v zmislu § 1.
Obrat se ne sme dati v zakup.
Po namestniku (poslovodji) se sme obratovati samo z oblastvenim odobrenjem. Odobrilo se sme podeliti samo, ako je to potrebno z ozirom na imetnika dopustila, kakor n. pr. ako dopustilo pridobe pravne osebe, ali ako sicer posebnega ozira vredne razmere ali izvršilo na podjetje zahtevajo to vrsto obratovanja in bi namestnik (poslovodja) ne bil po § 7 izključen od dosege dopustila. Ako nastopi tak vzrok izključitve pozneje, se odobrilo odtegne.
•	\	i-	\
V	tem ukazu imetniku dopustila naložene dolžnosti ima tudi namestnik (poslovodja).
§ io.
Nadaljevanje obrata,
Ako imetnik dopustila umre, je proti golemu naznanilu za ostajajočo dobo dopustila podeliti dopustilo za nadaljevanje podjetja njegovi vdovi, ki ni ločena po svoji krivdi, dokler se prej zopet ne poroči, ali njegovim za dedščino upravičenim nedo-letnim potomcem.
V	teh primerih je odobrilo obratovanja po namestniku (poslovodji) podeliti po § 9 vedno, ako bi ne bil po § 7 izključen od dosege dopustila. Ako nastopi tak vzrok izključitve pozneje, se odobrilo odtegne.
§ 11.
Strežba projekcijskih aparatov (upravičen operatêr).
Projekcijskemu aparatu sme streči samo operatêr, ki je o svoji strokovni usposobljenosti za to
z uspehom naredil preskušnjo, se more o tem izkazati z izpričevalom političnega deželnega oblastva (upravičen operatêr) in je tudi, kolikor je potrebno, zanesljiv in pripraven v nravnem in fizičnem oziru.
Da naredi preskušnjo, za to je potrebno:
1.	starost najmanj 18 let,
2.	dokaz najmanj šestmesečne porabe v obratovanju projekcijskega aparata pod nadzorstvom upravičenega operatêrja,
3.	dokaz potrebne nravne zanesljivosti s službenim izpričevalom ali oblastvenim izpričevalom nravnosti in dokaz fizične sposobnosti z izpričevalom uradnega zdravnika.
Politično deželno oblastvo postavi za preskušnjo preskuševalne komisarje in določi mesto, kjer je delati preskušnjo. Te odredbe se razglašajo v deželnem zakoniku.
Preskuša se tako, da dotičnik ustno odgovarja na stavljena vprašanja in da se poskusi v praktični porabi.
Ako se preskušnja ne naredi z uspehom, se lahko ponavlja šele po preteku dobe dveh do šest mescev, ki jo določi preskuševalna komisija. V tem primeru se naznani ime prosilca preskušnje vsem drugim podelilhim oblastvom.
Višino stroškov preskuševalne komisije, vštevši odškodnino za trud preskuševalnih komisarjev (preskusno takso) določa politično deželno oblastvo. Preskusno takso mora predložiti prosilec preskušnje hkratu z dokazi, oznamenjenimi v drugem odstavku.
§ 12.
Porabljanje otrok in mladostnih oseb v obratovanju.
Otroci in mladostne osebe pred dopolnjenim 16. letom starosti se ne smejo porabljati v obratovanju.
8 13.
Zunanje oznameuilo.
Imetnik dopustila je dolžen se posluževati primernega zunanjega oznamenila obrata.
Izbrano oznamenilo mora obsegati polno ime imetnika dopustila in navesti ga je v prošnji za dopustilo. Oznamenilo mora biti takšno, da se ne more zamenjavati z drugimi v občinskem okolišu obsto-
ječimi obrati ter da se ne vidi, kakor da bi "šlo za človekoljuben ali znanstven zavod. .
Oznamenilo se zapiše v dopustilno listino.
§ u.
Dopustilni kataster.
Vsako podelilno oblastvo piše o dopustilih, obstoječih v njegovem upravnem okolišu, kataster, ki ima naslednje razpredelke:
1.	Ime in stanovališče, pri posameznih osebah rojstveni podatki, domovinska pravica in stan imetnika dopustila;
2.	datum in številka dopustila;
3.	stojališče podjetja, pri popotnih obratih: okoliš, za katerega se je podelilo dopustilo;
4.	zunanje oznameuilo obrata;
5.	doba dopustila;
6.	obseg dopustila;
7.	namestnik (poslovodja);
8.	opomnja.
Kataster je ob določenih dneh v uradnih urah vsakemu odprt na vpogled in prepis.
II. oddelek.
Cenzura.
§ Ib.
Dovolilo predstavljanja.
Za javno predstavljanje vsake slike je potrebno dovoljenje podelilnega oblastva.
Imetnik dopu-tila ne sme predstavljati slike, o kateri ne more dokazati, da je zanjo podeljeno dovolilo.
Slika se sme javno predstavljati samo s svojim oblastveno dovoljenim oznamenilom.
§ 16.
Poskusno predstavljanje.
Da se dobi dovoljenje za predstavljanje, se mora vsaka slika podelilnemu oblastvu kinematografsko pokazati.
Priloga A
k
ukazu o prirejanju javnih predstav s kinematografom.
Zahtevki,
ki jih je staviti na obratila, zlasti na aparate, in na obratoval išče v stavbno-, požarno- in varnostno-policijskem oziru.
A.
Obrati s stalnici stojališčem.
I. Izključni kinematografski obrati.
Loffii, izhodi.	1. Poslopje, ki služi edino le kinematografskemu obratu in ima prostora
za do 800 gledalcev, mora biti tako urejeno, da vodijo izhodi iz prostora za gledalce na cesto ali trg in da so najmanj. 10 metrov oddaljeni od nasprotne meje ceste ali trga. Ako je prostora za 800 do 2000 gledalcev, morajo voditi izhodi v najmanj dve različni smeri cest. Ako je prostora za več nego 2000 gledalcev, mora poslopje stati na vse strani prosto, biti ob javnih prehajajočih cestah in imeti izhode na vse strani.
2.	Ti predpisi o legi in izhodih veljajo z narejenimi razlikami po tem, za koliko gledalcev je prostora, tudi za poslopja, ki niso določena edino le za kinematografski obrat. V tem primeru pa morajo biti izhodi za gledalce stavbno popolnoma ločeni od komunikacij drugih delov poslopja.
3.	Ako je za kinematografski obrat določena dvorana na eni strani ali na več straneh prosto stoječe zgrajena v dvorišče, smejo biti vrata in okna narejena samo na tistih delih njenih ozidnih sten, ki so vsaj 6 metrov oddaljeni od sosednjih mej ali od obližnjili stavb na istem zemljišču. Manjša .razdalja najmanj 3 metrov je dopustna samo tedaj, ako je dvorišče ob sosednjih mejah, ob katerih se naj naredé komunikacije za gledalce, v svoji celi razsežnosti odločeno od sosednjih zidov proti ognju ali primerno visokih ograjnih zidov. Širino komunikacij za gledalce je odmeriti po razmerju 1 metra za vsakih 100 oseb, ki so odkazane na dotično komunikacijo.
Površje (nivo) prostora za gledalce.
Garderobe in čakalnice.
Stopnice.
komunikacij'.ki hodniki in vrata.
4.	Prodajalnice ali skladišča za snovi, nevarne gledé ognja, in naprave z obrati, nevarnimi gledé ognja, ne smejo biti nameščene niti v poslopju dvorane samem niti v obližnjih delih poslopja na istem zemljišču.
5.	Širina prevoza in vež mora znašati najmanj 3 metre, in ako je prostora za več nego 450 oseb, za vsakih 150 oseb za 1 meter več. Ostanki pod 50 se ne vpoštevajo, ostanke nad 50 je šteti za polne.
1.	Prostor za gledalce je ločiti od prostora za aparate popolnoma varno proti ognju.
2.	Prostor za gledalce naj leži v pritličju; prostori za gledalce za ne več nego 800 oseb pa so lahko nastanjeni tudi v podzemlju (suterênu) ali v prvem nadstropju poslopja. Pod prostora za gledalce v obeh primerih ne sme ležali nižje nego 6 metrov pod, oziroma nad cestnim površjem ob glavnem vhodu.
Za občinstvo morajo biti pripravljene primemo velike odlagalnice za obleke in čakalnice. Gledé izhodov iz čakalnic veljajo določila za prostor za gledalce.
1.	Širina stopnic mora znašati najmanj P50 metra, in ako je prostora za več nego 150 oseb, za vsakih 100 oseb za 1 meter več. Ostanki pod 50 se ne vpoštevajo, ostanke nad 50 je šteti polno. Ako je prostora za več nego 250 oseb, je narediti na različnih straneh naprave oznamenjenemu razmerju ustrezajoče število stopnic. Stopnice morajo biti narejene nepregorno, varno, da se ne podrö, in teči ravno. Prosto noseče stopnice so prepovedane.
2.	Stopnice naj imajo, kjer je mogoče, okna, ki gredö pod milo nebo ali v hodnike, ki so docela varni pred ognjem in dimom in se dado naravnost zračiti, in skozi nje pod milo nebo; ob obeh straneh stopnic morajo biti nameščeni držaji.
1.	Število iu širina hodnikov in izhodnih vrat prostora za gledalce se ravna po tem, za koliko gledalcev je prostora in kako so nameščeni sedeži. Ysak prostor za gledalce mora imeti najmanj dvoje izhodnih vrat. Širina hodnikov in izhodnih vrat mora znašati najmanj 1 '20 metra, in ako so določeni za promet več nego 100 gledalcev, za vsakih 100 nadaljnjih gledalcev po 1-20 metra več. Temu razmerju ustrezno je preračunih širino hodnikov in izhodnih vrat tudi pri ulomkih pod 100.
2.	Izhodi iz prostora za gledalce morajo kolikor mogoče voditi naravnost pod milo nebo in ne smejo nikakor voditi skozi čakalnice, določene za občinstvo.
3.	Vse duri se morajo odpirati na zunaj, morajo biti najmanj 2-10 metra visoke in praviloma tako narejene, da odprte durnice ne molé v hodnike in stopnišča. Naprej moleče in loputajoče durnice smejo na hodnikih štrleti naprej k večjemu O-15 metra.
4.	Duri ne sinejo imeti trdno stoječih durnic in zapahov na robu. Zapore duri, ki jih je namestiti prilieno 1‘20 metra nad podom, se morajo dah od znotraj z enim samim ročajem lahko odpirati. Nastavni zapahi so do -pustni; spodnji zapahi pa morajo biti odprti, kadar je občinstvo navzoče.
5.	Pred durimi ali poleg duri, nad njimi ali nad odprtinami prostora za aparate ne smejo biti nameščeni zastori. Lahko gorljive dekoracije se ne smejo porabljati niti v dvorani niti na hodnikih ali v čakalnicah. Veterniki smejo biti nameščeni samo pri izhodnih durih, ki vodijo pod milo nebo, in samo v isti širini kakor izhodna odprtina,
Okna.
Sedeži.
Stojišča.
Koliko je prostora.
Razsvetljava.
6.	Izhodne duri ali Veterniki ne smejo biti nameščeni neposrednje pred stopnicami.
7.	Vse izhodne duri morajo biti očividno oznamenjene za „Izhod“.
8.	Najbližnja pot k izhodu mora biti s pušicami razločno zaznamovana.
9.	Izhodne duri morajo biti znotraj popleskane z belo lakovo barvo ali pri kljukah ključavnic z belim ozadjem tako opremljene, da vzbujajo pozornost, tudi če se prostor zatemni.
10.	Posamezne stopnice so na. hodnikih nedopustne in pri izhodnih durih dopustne samo, ako je izstop pred durimi najmanj 45 centimetrov širok.
11.	Razlike površja morajo biti izravnane s klančinami, ki se vzdigajo k večjemu 1:5.
12.	Prosti prehod skozi hodnike ne sme biti oviran med predstavami.
13.	Koridori, ki so določeni za to, da se izprazni prostor za gledalce, morajo biti najmanj 2 metra široki ; v ostalem veljajo za njihovo širino in za širino njihovih izhodov za hodnike in izhodne duri predpisane mere.
Okna, skozi katera bi se moglo eventualno pobegniti, se ne smejo zamrežiti.
1.	Vsi sedeži, izvzemši sedeže v ložah, morajo biti nepremično pritrjeni. Za sedeže se lahko porabljajo sedeži zaklopniki, klopi ali stoli. Razdalja vrst sedežev druga od druge mora znašati pri sedežih zaklopnikih najmanj 0-70 metra, pri klopeh in stolih pa najmanj 0-90 metra, širina posameznega sedeža najmanj 0'50 metra. Noben sedež ne sme biti od bližnjega hodnika prostora za gledalce ločen z več nego 10 sedeži.
2.	Prva vrsta sedežev .mora biti od ploskve za podobe oddaljena najmanj 2-50 metra. Zadnja vrsta sedežev mora imeti najmanj 2-30 metra višine do stropa.
3.	Ako projekcijska odprtina ni nameščena najmanj 2 metra nad podom prostora za gledalce, ne sme biti mest za gledalce spredaj in na strani v razdalji najmanj 2 metrov od zadnje stene prostora za gledalce.
1.	Za stojišča se smejo računiti k večjemu 3 osebe na 1 kvadratni meter talne površine; za vsako stojišče je določiti najmanj 50 centimetrov širok prostor.
2.	Prvo vrsto stojišč je namestiti tako, da občinstvo stojišč ne nadleguje tistih, ki sedé v zadnji vrsti.
3.	Zadnja vrsta stojišč mora imeti najmanj 2-30 metra višine do stropa.
Najvišje število obiskovalcev, ki se smejo pripustiti v prostor za gledalce (koliko je prostora), se oblastveno določi po ložah, sedežih in stojiščih, kar jih je. Čim je to najvišje število doseženo, se ne sme pripustiti noben obiskovalec več.
1.	V vseh delih obrata je porabljati za občo razsvetljavo edino le električno luč.
2.	Motorji za obratovanje strojev za luč morajo biti, ako imajo kurišča, nameščeni izven poslopja, v katerem se prirejajo predstave.
3: Električno razsvetljavo prostora za gledalce je urediti tako, da se more stakniti tako iz prostora za aparate kakor tudi od mesta v prostoru za gledalce, v čigar bližini se stalno mudi oseba obratnega osebja.
4.	Čakalnice, prostori pred dvorano in komunikacije izven prostora za gledalce se ne smejo zatemniti, kadar je navzoče občinstvo; prostor za gledalec
Kurjava.
Ventilacija.
Stranišča.
Gledé ognja varna konstrukcija.
Podi.
Naznanila ognja.
Zdravniška pomoč. Gasila.
Pnsitl je prepovedano.
Redno zračenje.
sme biti zatemenjen samo toliko, kolikor zahteva razločnost podob. Po koncu vsake predstave je popolnoma razsvetliti vse prostore.
5.	Razen obče razsvetljave je urediti v vseh gledalcem dostopnih prostorih od nje popolnoma ločeno razsvetljavo za silo in jo pustiti razen glavne razsvetljave delovati tako dolgo, dokler je občinstvo navzoče. Razsvetljava za silo je lahko ali električna ali razsvetljava z mastno snovjo, izvzemši porabljanje rudninskih olj.
6.	V prostorih za gledalce ter v zunanjih komunikacijskih hodnikih in na stopnicah mora biti razsvetljava za silo tako urejena, da so, tudi če bi odrekla glavna razsvetljava, poti do izhodov dobro razsvetljene in da se izhodne duri vidijo od daleč.
7.	Vse izhodne duri iz prostora za gledalce je označiti z rdečimi svetilkami za silo.
■ 8. Nameščati prosto viseče lestence v prostoru za gledalce je nedopustno.
Vse prostore, ki se rabijo pozimi, je kolikor mogoče ogrevati s centralno kurjavo. Kurilne predmete je namestiti tako, dane ovirajo prometa; razen tega morajo biti s trdno stoječimi pečnimi zaslonjači ali trdnimi pregrajami zavarovani, da se jih kdo ne dotakne, kar hi bilo nevarno, ali da jih občinstvo ne prevrne.
Za ventilacijo prostora za gledalce je poskrbeti tako, da ustreza temu, za kolikor ljudi je prostora, in da je izdatna, in sicer, ako naravna ventilacija ne zadošča, s tem, da se vzidajo elektroventilatorji. Pri tem velja za pravilo, da je vzeti za obnavljanje zraka najmanj 20 kubičnih metrov na osebo in uro.
Tudi stranske prostore je treba primerno prevetrovati.
Za gledalce mora biti primerno število stranišč urejenih s poplakhje-vanjem z vodo in z zadostnim zračenjem in biti morajo ločena za moški in ženski spol.
Vsi konstrukcijski deli v prostoru za gledalce in v stranskih prostorih morajo biti varni gledé ognja.
Pod prostora za gledalce in stranskih prostorov se ne sme pokriti s preprogami. Dopustno je porabljanje na podu zanesljivo pritrjenega obložka iz linoleja ali naprava podov brez špranj, ki se dado umivati.
V	obratih, ki imajo prostora za več nego 800 oseb, mora biti nameščen električni aparat za naznanjanje ognja, s katerim se lahko, ako nastane požar, takoj pokliče krajna požarna bramba.
Za prvo pomoč mora biti na pripravnem mestu primerno opremljena skrinja z zdravili, ki jo mora znati porabljati nameščenec obrata.
V	prostoru za gledalce in v njegovih stranskih prostorih morajo biti pripravljena navadna gasila, ako niso napravljeni hidranti.
V	vseh prostorih za gledalce je prepovedano pušiti in to prepoved je treba narediti razvidno, da bije v oči. Samo v prostorih, ki jih je oblastvo spoznalo, da so pripravni za to. se sme pušiti; v tem času mora nameščenec obrata nadzorovati te prostore.
Med dvema predstavama mora biti najmanj deset minut odmora. V odmoru je treba prostor za gledalce dodobra prezračiti.
Načrti.
Prostor za aparate.
1.	Da se poda po § 6 ukaza potrebni dokaz, je predložiti o uredbi in obratu načrte v premerno veliki meri v treh izvodih, v katerih so natančno razvidne obstoječe naprave sedežev in komunikacije. V teh načrtih je zarisati tudi vse instalacije za razsvetljavo, kurjavo, oskrbo z vodo in napravo za na-znanjanje ognja.
2.	Ko se je podelilo dopustilo, se položi en izvod izmed načrtov pri političnem oblastvu prve stopnje, eden se izroči stavbnemu oblastvu, tretjega je razpoložiti v obratovališču imetnika dopustila. Načrte je imeti vedno v soglasju z dejanskimi razmerami.
1.	Prostor za aparate mora biti popolnoma ločen tako od prostora za gledalce kakor tudi od njegovih stranskih prostorov, narejen popolnoma varno proti ognju in mora imeti krepko delujočo ventilacijo ali vsaj naravnost pod milo nebo vodeče okno, ki se dâ lahko odpirati. Prostor za aparate mora biti tako velik, da operaterju ni na razpolaganje samo prostor, ki ga rabi za pri-kazivanje podob, temveč da more neovirano izvrševati tudi druga opravila n. pr. uporabljanje gasilnih uredb. Najmanjša mera tega prostora znaša 2-50 metra širine; 2 00 metra globine in 2-20 metra višine. Prostor za aparate mora imeti svoj vhod, ki je popolnoma ločen od prostora za gledalce in od čakalnic za občinstvo in ki ga je zapirati z ognjebrambnimi durimi, odpirajočimi se na zunaj. Te duri je imeti med obratovanjem zaprte.
»
2.	Ako se pride v prostor za aparate naravnost s ceste ali z dvorišča in ako mimo njega ne vodijo prometne poti, zadoščajo, da se zapre, navadne, na zunaj se odpirajoče duri.
3.	Dohod do prostora za aparate, oziroma izhod za operatêrja mora biti na tisti strani prostora, na kateri ima operater, kadar prikazuje podobe, svoje stojališče. Ta terjatev se lahko izjemoma opusti tedaj, kadar je prostor za aparate najmanj tri metre globok, tako da ostane operaterju širja pot za ubeg.
4.	Prostor za aparate sme biti s prostorom za gledalce v zvezi samo po potrebnih, kolikor mogoče majhnih projekcijskih odprtinah in po opazovalni odprtini, zaprti z močnim steklom. Zvezne odprtine morajo biti zavarovane z železnimi zapahi ali zaklopnicami, ki so tako narejene, da se samogibno zaprö, če film gori.
5.	Prostor za aparate je razsvetljevati električno z žarnicami; žarnice morajo biti z obrambnimi košarami iz žice zavarovane, da se ne razbijejo. Prepovedano je v prostoru za aparate pušiti in shranjevati lahko gorljive predmete — izvzeinši za eno predstavo potrebne filme — porabljali odprto luč ali kuriti prostor z odprtimi kurišči; poprave na filmih je opravljati, če se uporablja zaponlak, aceton itd., samo z največjo previdnostjo. Gorljiva lepila se smejo imeti v prostoru za aparate v zalogi samo v najmanjši množini (10 gramov). Zvitke filmov je hraniti v zaprtih pločevinskih kapicah, ki ležč v nepre-gorni, kolikor mogoče daleč od aparata postavljeni kaseti. V aparatu vstavljeni film se mora odvijati s kovinskega vretenca, ki mora biti obdano s trdno nameščenim nepropustno zapirajočim obrambnim bobnom iz najmanj 1 milimeter debele železne pločevine, in se mora, ko je šel skozi stožec luči, z enako hitrostjo navijati na drugo, istotako zavarovano vretence. Izstopna in vstopna odprtina bodita tako ozki, da se zapreta s filmom, ki gre skozi nju. Odvijanje filma na tla je nedopustno. S pripravnimi ukrepi na aparatu je zabranjevati, da se film ne segreje preveč, tudi če se pram mahoma ustavi. Nadalje mora biti narejena uredba, s katero se onemogoči, da bi, če se pram filma vname, odgorelo več nego kos prama, ki je pred virom luči.
ti. Nadalje je ukreniti uredbe, ki povzročijo, da se obča razsvetljava prostora za gledalce samostojno stakne, ako film gori ali tudi če je projekcijski aparat moten.
Projekcijski aparat.
Vir luči za aparat.
Električna instalacija.
Gasila v prostoru zn aparate.
7- Previjati filme v prostoru za aparate je prepovedano, kadar je občinstvo navzoče v prostoru za gledalce. Priprava za previjanje mora biti kolikor mogoče oddaljena od aparata.
8.	Ako je pod prostora za aparate iz kovine, mora biti pokrit z osamu-jočim gradivom, ki ne zgori.
Za predstavljanje se smejo porabljati samo aparati, ki jih je preskusil c. kr. tehnološki obrtni muzej na Dunaju ali preskuševalni komisar, ki ga je za to postavilo politično deželno oblastvo in je bil razglašen za komisarja, in o katerih se je spoznalo, da ustrezajo gledé strojnih in varnostnih uredb. To je dokazati z uradnim potrdilom c. kr. tehnološkega obrtnega muzeja, oziroma dotičnega preskuševalnega komisarja.
Vir luči za projekcijski aparat mora biti nameščen v skrinji, narejeni iz železne pločevine, ki je na vseh straneh zaprta, izvzemši za regulacijo potrebne odprtine, in se med produkcijo ne sme odpirati. Na notranji strani je to skrinjo varovati proti žareči vročini z dvojnim ostenjem, z zračno plastjo ah z obojem iz azbesta. Zračne luknje (dušnike) v stenah je zapreti z gosto mrežo iz žice.
1.	V prostoru za aparate je namestiti stiskalno desko, na kateri smejo biti samo za strežbo projekcijskega aparata potrebni merski instrumenti, stikala, zavarovala in pomirjevalni opornik. Stikala in zavarovala je konstruirati tako, da tekoča kovina ne more brizgati okoli.
2.	Vsi stalni vodi v prostoru za aparate morajo ležati v kovinskih cefreh. Zveze in odcepke teh vodov je obdati z obrambnimi dozami iste vrste kakor kovinske cevi.
3.	Porabljati se smejo samo odtrgalna stikala, ki so pokrita z osamujočo, gledé ognja varno obrambno čepico, da se jih kdo slučajno ne dotakne.
4.	Regulacijske opornike je montirati, kar se tiče lege in oddaljenosti od obrambnega tulca, tako, da ne more priti do kontakta obrambe in opornika, tudi ne če se njuni posamezni deli zlomijo ali poškodujejo. Regulacijske opornike in transformatorje je namestiti izven prostora za aparate. Za to porabljam prostori morajo biti obdani s stenami iz nepregornega, kolikor mogoče gorkoto osamujočega gradiva in se morajo dati po potrebi dobro zračiti.
Da se zaduši požar, ki nastane v prostoru za aparate, mora biti pripravljena najmanj 20 litrov držeča posoda za vodo in gasilno vedro, nadalje impregnirana gasilna odeja, ki meri prilično 2 kvadratna metra.
II. Kinematografske produkcije v gledališčih, varietejih, dvoranah i. dr.
1.	Aparat mora biti tako postavljen, da občinstvo ne more priti do njega. Za osebo, ki streže aparatu, je urediti zavarovano pot, da se umakne.
2.	V gledališčih mora imeti gledé ognja varna kabina za aparat naravnost izhod pod milo nebo. Ako razsvetljava gledališča ali dvorane in strežba aparata nista združeni v eni roki, mora biti pri aparatu signalna priprava (električni zvonec ali kaj enakega), s katero se lahko razsvetljevalec vselej obvesti, kadar je aparat moten. Razsvetljevalec mora biti poučen, da na dogovorjeno znamenje ali, ako sam opazi nevarnost za občinstvo, takoj razsvetli gledališče ali dvorano.
3.	Gledé kakovosti prostora za gledalce in stranskih prostorov veljajo predpisi za izključne kinematografske obrate z omejitvijo, da se lahko opusti predpis, po katerem pod prostora za gledalce ne sme biti več nego 6 metrov nad cestnim površjem, in da so dopustni premični sedeži, ako se zabrani njihovo premikanje s primernimi napravami, na pr. z latami.
4.	Za gledališča, varietéje itd. v katerih se vršč stalno posamezne predstave s kinematografom, veljajo tudi gledé prostora za aparate predpisi za izključne kinematografske obrale.
B.
Popotni obrati.
1.	Platnene šotore ali lesene barake je postavljati popolnoma osamljene in najmanj 6 metrov oddaljene od sosednjih konstrukcij.
2.	Aparat mora biti nameščen izven šotora ali barake v posebni, gledé ognja varni kabini za aparat, ki je najmanj 1 meter oddaljena od šotora ali barake. Za ventilacijsko pripravo je namestiti na strehi kabine izzračevalno cev na tisti strani kabine, ki je obrnjena od šotora ali barake. Gornja odprtina te cevi mora segati čez višino šotora ali barake.
3.	V ostalem veljajo določila oddelka A o zračenju, o prepovedanem pušenju, o prostoru za aparate in o projekcijskem aparatu.
4.	Gorljive stene v bližini projekcijske odprtine in nad njo morajo biti najmanj 2 metra na široko in na stropu najmanj do 10 metrov na dolgo nad projekcijsko odprtino znotraj in zunaj obdane s tvarino, varno proti plamenu (azbest ali kaj enakega) tako, dr. se, če gori fdm v prostoru za aparat, zabrani, da se ne vname stena ali streha šotora ali barake.
5.	Gasilno orodje (velike brizgalnice z bednjem, kadi za vodo in gasilna vedra), ki je izdatno in s katerim je lahko ravnati, je treba imeti pripravljeno.
6.	Ako so za proizvajanje luči postavljeni električni stroji za luč, za kojih obratovanje se porabljajo kotli, ki se kurijo s premogom ali koksom, morajo biti dotični vozovi postavljeni tako daleč od šotora ali barake, da se ne more vneti streha šotora ali barake z iskrami, ki leté iz njih.
Dodatek B
k
ukazu o prirejanju javnih predstav s kinematografom.
«
Podelilno oblastvo:
	I.	II.	III.	IV.	V.
Štev. katastra	Prosilec (ime, naslov)	Izdelovalec filma	Dolžina filma	Oznamenilo podobe	Vsebina podobe
	•				
VI.						VII.	
	D o v o	1 j e n j	e				
a) se je odreklo			b)	e je podelilo			
1.	2.	3.	1.	2.	3.	Datum	
popol- noma	za naslednje dele	za predstave, na katere imajo pristop otroci in mladostne osebe	neome- jeno	z omejitvami, ozna-menje-nimi v raz-predelku VI, a) 2	samo za predstave izvzemši otroke in mladostne osebe	in številka odločbe	0 p o m n j a
■				-			



......







" : » ■- ■



■


... ■"
' i • ' -
'
'
;
.







’ <










■