Izbijajo I. ID 16, TSRCfj^a meseca. Cena jim je xa celo leto napMj 2 K, aa p»! let» I K. — Dupiie aprejetna urednik, naroùuino in CEnanila tiskamn J. Kmjec natl. v Novem mestiL Omaaija ea p]e6i\jejo od dvostopue petit-vrste la eiikrat 16, za ilvakrat 24 in trikrat 30 vinarjev. Gospodarske stvarL Ločimo fie pri trgatvi! Ako je z& dobroto vina vže to silno slabo da imamo po naŠili goricah vse možne vrste trsja, Wtíj seboj pomešane, ki ob trgatvi romajo vse v eno kad, je vendar še brez primere večje zlo to za vinsko kakovost ali kvaliteto, ako mečemo zdravo z gnjilim, zrelo z nedozorjenim grozdjem vse v en kos, cem reči v eno brento. Tu moramo na vsak način zahtevati b stališča Ic malce zdravega razuma, da se blago brezpogojno ločuje. Ti imaà po vinogradu nekaj trt s krasnimi zdravimi grozdi, tam razdrapene grozde z guji-jocimi in razjedenimi jagodami, tudi take 8 peclji brez jagod, mnogo jih je, kt so močno osiveli plesnobe in imajo mnogo premnogo kislo-gnjijo-èih jagod. Ako vso to mešanico in šaro skupaj trgamo, zbrozgamo in stiskamo, pri tem dobrota vina silno trpi, ker ni meč pri tem dobiti blaga, bi v Čisto pokipelo. Sploh so pri tem težave, vjno napraviti popolno in stalno. Kako lahko Ob dolenjski železnici. (KoDeo.) Oti lu dríi ř.elťziii£[in cesta po rodovitnem St. Vidtkeirt jHjJju v TfnifmĚko dolino s p(>stHÍ»lÍBéi la P"stiijíimi ; St. Vid, lÍHddhovAviis, St. LoM tnc, Velika Li ktt, Ti ebnje in Ponikve, Na obeh stmneh se vidi It-jjo obdelano polje gradove in cerkve. Na levi stia-m ata OateiÈ lu božja pût „Primskovo", z lepim razgledom. Pri prijaznem trgu Trebnjem se vije na levo cesta y jidjlepňo dolenjsko dolino, v St, Eupert in Mokronog, s svojimi kraBDtini rszgledi na žalostni in Veseli gori. Povsod po liribili se razprostirajo vinogradi, Kmidu zn postajališčem Ponikte je niijvedjí predor im tej železnici, pod hribom hv. Ane, kateri .je 450 m dolg. 0(1 tu se pn ga poliigonia nad vasjo Mirno peCjo pn nerodovitneiii svetu spašdii proti novomeški postaji, ki jii v ravnini, dokler ne prida do Bršlinii in se tu od-pie prelep lazgkd na idiliCao in jodovitno novomeško okolico. Nil severu! strani se razprostira vinorodno gorovje „Trskagora", s svojo cerkvijo in premnogimi zi- pa se temu opomore ob trgatvi ! Seveda morda za trenotek to ni ravno prilično in ne verjel bi človek, ako ne bi sam poaknsal, da mora vže biti prav napreden kmetovalec, ki tako ravna, dočim velika večina vinsčakov dela se po starem Bvojo brozgo. Vsak obiralec naj si vzame dve brenti ali naj si vzameta dva trgača vsak eno brento za ločeno blago, ena naj bo za vse zdravo in zrelo grozdje in jagode, ki jih izberemo, druga pa' za vse bolne, gnjile, plesnjive, nagnjite, nezrele grozde in stresa naj se tudi v posebne kadi. Obe vrsti grozdja se posebej stiskati in pustita vreti, vsak most in vsako vino se posebej obravnava. Ce prav ravnaš, dobiš tudi iz slabega grozdja se pitno vino, a pri tem ne pokvariš dobrote prve vrste io ne oblatiš slave naših goric s Bvojo zanikernostjo. Kako pa naj ustreže tej zahtevi oni vini-čar, ki proda svojo trgatev kot grozdje ali mošt? Tu je stvar malce težavna, ker ni vedno še Vřie grozdje prodano, ko visi še v vinogradu. PaČ se zgodi lahko maraikako leto, da kupci pre- danieami. Na zahodni strani moli visoki stolp ka^ji-ttílJ.Hke cerkve novoiiieike, pod krog katere se v po-tuknigu ob vznožju linbn na polu itoku Krke Řii i dolenjska metropola „Novomesto ali Rudolfovo", s svojim prijuzniiii glavnim trgom, z uovimi stavbunii kitkor: okrožno sodišíe, mestu» litsa, most čez Kiko i.t.d. Sedaj se zidu nov vodovod. Nn jugozahodni strani strmé nasjíroti „Gurjmici", visoko goiovje, ki uns loćijo od Bele Krajine. Prvi ptigled rtu to stran obstane n;i novih poslopjih in sicer na šolskem poslopju Ć, eolskih sester v smihelu, na levi svntui kmelijska šola na Ormu in Božji grob in na bolniňn et ć. uamiljenili bratov v Kandiji. Na Ziijiadni stremi se vidi kočevsko pogorje. Rog (H unwald, praïllut» Ahornwald — javorjev gozd.) Na .neverni strani so na vznožju tega gorovja prijazne dolenjske „Toplice", s svojimi do iniajočiml zdravilnimi vrelei, kamor se uie nad 400 lat bodijo zdravit bolniki zlasti z reviUiLtićnimi boleznimi. Po Kadiijtm poiani 1. 1895. so se Toplice lepo povzdignile, največ jft k temu pripomogel .sum knez Turjaški s tem, dii je dal sezidati ii' vo go-itilniiiko po-Bh)pje, — kjer se zbira gospôda, ki se kojilje v toplicah, pil tudi oLčanje se uprav močno trudijo, da vse stoié kai' ie v njih močeh, da so gostje postiežeiii in zadovoljni. vzamejo veČino grozdja v vinogradu ia za ta alučaj se morata viničar iu kupec zediniti ; kupee stavi na pr. zahtevo, da mu đa vintèar blago ločeno, poslednji pa zahteva za obojevrstno blago eno in isto ceno, Viničar in vinogradnik, ki se je celo leto trudil in potil, da bi pripomogel k dobri trgatvi, naj se vendar tudi ob čaau trganja ne straši malega truda, da doseže kolikor ee da dobro vino. Na to mora biti viničar ponosen, na to je tudi ponosen. Zato je naše geslo ob trgatvi : Ločimo vže ob trgatvi slabo od dobrega, kajti le dobro drevo da dober sad in le dobro grozdje dobro vino — pa tudi na opak! F. P. Sadne in grozdne stiskalnice. IMarsikje — žal da ne za sadje — imamo letoa bogato vinsko trgatev in marsikak posestnik ima opraviti z vprašanjem, kakšno posebno priročno sadno ali grozduo stiskalnico naj ai nabavi. Ako v prav bogatih sadnih in vinskih leti-nail ne gledamo ravno prestrogo na to, da se tropine kolikor moč popolno iztisnejo iti smo zadovoljni s kako starikasto stiskalnico, ki jo je napravil še praded, no to bi se Še dalo opravičiti. V resnici pa se ne izplača nobena varčnost, ki prihrani vinar, ki bi ga bilo treba izdati za dobro pripravo, ki delo pospešuje in se da ž njo vse skrbneje napraviti. To velja posebno za sadne in grozdne stiskalnice, kakor se razvidi iz naslednjega. Nepopolne stiskalnice dado skoro 10—20% manj soka nego one najboljšega sestava. Večjo množino soka pri dobrih stiskalmcah imamo smatrati skoro izključno kot čisti dobiček. To kar najpopolnejše iztisnenje pa ima se nekaj druzega drnzega dobrega v sebi. Sok, ki priteče proti koncu ima največ sladkorja v sebi, kakor je tndi nazadnje pomolzeno mleko najboljše, ker najtolsteje; ta sladkor in druge snovi dado sadnemu vinu veliko trpeŽnost in imeniten okus. Vsled večje množine sladkorja, ki se nahaja v mostu dobljenem iz dobre stiskalnice, ima iz njega dobljeno vino v sebi več vinskega cveta (alkohola) nego vino iz slabih preš, in ravno vsled te lastnosti se tudi dalje časa drži. Najboljši dokaz za to trditev je to, da moramo tropinam iz slabe stiskalnice dolivati vode in jih se eno pot iztisniti, ali da dado take tropine zdrozgane in žgane še znatno množino žganja. Kadar napravljaš sadno aH grozdno stiskalnico, glej na to, da ho kolikor se da močna, iz najboljše tvarine in skrbno narejena, ki pri majhnem naporu in kratkem delu doseže največji učinek. Take stiskalnice so najceneje, ako se oziramo na njih učinek, na majhno obrabo in na gotovost, 8 katero nam delujejo. Vsem tem zahtevam gotovo ustreza stiskalnica tvrdke Ph. Mayfahrt & Co. na Dunaju, IT. Taborstr. 7. Ta stiskalnica je, ali bi vsaj morala bití vže splošno znana, zato je bližje ne popisnjem. Omenim naj le, da so železni deli kemično pripravljeni in tam, kjer pridejo s sadnim sokora v dotiko, poateklenjeni, (glazirani), tako da se ni bati, da bi vino počrnelo ali da bi sploh kaj trpelo na moči, okusu ali barvi. — o —. Pol ure nd Toplic ob Krki stoji pod vzaoijetn Rog-à aajveéji ia n^tjlopst grad iia Kvanjskem — Sotesk;'. I;f9t kneza Turjaškcgn, Z^idnja postaja DoJenjske železnice Straža, je postala vaied obilega lesa, ki se liikaj izvaža in v« ed večjega obiříka dolenjskih „Tojilic", važna postaja. Od Novega mesta ntbi vlak tja 20 minut in ae pelje proti zahodni striiiii vedno po lavniiii; na deani strani je v liližini Prečine star grad „Luknja" (Luegg, dolenjska Predjmna), Ta grad je od treh atranij obdan od visokih navpičnih peiiu in se ga zagkda Se le, ko je eiovek od njega komaj sto korakov oddaljen. Prvotni grad je bil v skalovju vsekan in je obstal sani iz treh prcsUrnjv, od k: der se je po podzemeljskem rova pri-èlo še le precej nižje na scitlo, Tikoma pod gradom izvira potok Piečna, ki kot Temenica pri Ponikvah pri Trebnjem ponikne. Tudi glavna prnga vabi s svojo zanimivo okolico izletnike na Dulenjsko. Poleg tega razširjajo se i tu se mogočni gozdi, ki merijo 46.^00 ha in sta zlasti, Gorjanci in Eog hvaležna pot za turiste in hribolazce. Jednako in še bolj hvaležna je pot za one vinske trgovce in krčmaije, ki hodijo semkaj kupovat naso dobro, pristno vinsko kapljico, in že pesnik BI. Potočnik je prav zapel: Pridi, aoretij'e Z mrila p'aciiae! Vabi DalenjV V gnrbe dolina; Mrzel je led, Pridi ee gret'! Stlnc« giirkó Tukaj Hsiu siju TrU Ijithi» Ooť se «viju, Vince IS i{or6 (ireje arcél Pa ne samo iz tega iizlrti je važna (Ipleiijakn želenriica, većjo nalogo izvišnj« ona s tem, da je našo Dolenjsko priklopila svetovnima promelu. Vže'l 1864 se je izrazila v prvić misel, da bi se ta biser Kranjske zvezal z železnico in da bi se njeni naravni zakladi odprli svetovni trgovini. Stoprav iez 30 let so je ta vroča želja vresničtla, potem ko je de/,ela doprinesla najveôje žrtve, da je prevzela garancijo za 470 obrestovanje prioritetnih obligacij v znesku 14 milijonov kron za dôbo 70. let. V kratkem času sedmih let sà je tovorni in osebni promet na dolenjski železnici že toliko visoko razvil, da donašajo imenovane zadolžnicft svojo obresti in da se misli na to, da se bode zamoglo garancijske zneske deželi povrniti. Zanimivo je zvedeti, da se je v preteženem letu nad 354.000 oseb peljalo na tej progi in se je nad devet milijonov meterskih centov (= 100 kg) blaga prepeljslo. Največ je bilo lesa, potem premoga, raznovrste živine in razno drugo blago kakor: maščoba, perutnina, jajca, vino, predivo, pivo, (jcl)cliir v jeseni. Koncem septembra je vže zadnji čas za ieliclarja, da misli iia iizimovanje svojih živalic. V prvi vrsti ima preiskati svoje polke, da ni katerega brczmatiřnjaka mej njimi. Ako bi ee to zgodilo, mora eiroto združiti s sosednim panjem, z dobro kraljico. Tudi slabili panjev ne pušča pameten èebelar kar eamib zaee, ampak jili kasira, to je združuje. S tem prihrani na krmi in ima zato moÈne polke, ki ne samo da lažje prezimijo, ampak dado tudi močne roje in nabcro vec medu. Treba je pravi čas krmiti one panje, pri katerih nam tchtnica ni mogla stati dobro, da bi sc prcrili skozi zimo ako bi prepozno krmili, ne bi mogle čebele krme zgostiti in zadelati, piča bi se skisala in posledice — vsak muliar se jih boji — griža. Foktadati se mora piča v velikih deležih ali porcijali, ker vsako pitanje čebele draži in vznemirja. Ako damo na enkrat le malo, pa zato pogosteje, potem vznemirjenje več potroBi, nego more krma nadomestiti. Zelo dobro krmilo je najboljši kandirani sladkor v kristalih ; na kilo sladkorja se prideva 1 kg Čiste vode in toliko časa kuha skupaj, da ne dela več bel kasto-umazanih pen, ki se pri dnu posnemajo. Voda ima tudi namen varovati čebele pred žejo po zimi. Prazno satovje odstrani, pa ne vse; prvi sat pri žrelcu naj bo prazen, potem dovoljno število medenih in poslednji zopet prazen. Tosebno moramo tudi na to gledati, da ne bodo medene zaloge raztresene sem in tje mej praznim satovjem, ker se po zimi v hudem mrazu lahko pripeti, da zadenejo čebele na tako prazno mesto in vsled počasnega premikanja vsled mraza ne železo in iekzni izdelki, žito, nn^lia, kože, usnje, sol, t'ibak, Ppecei ijRki) in iiiítniifHktuirio blago i, t, d. V tem oziiu zinzenia gozd prvo mesto. Od 442 309 Aa go/dov «a Kianjtikem, 9(>ađa nn oni del Dolenjske po kateri vozi dolenjska železnica 164 103 Aa, torej dobni tretjina vseh gi^zilov. Jako velik pomen bode polngoma dobilo vinarstvo, 8)>d)ai'St\o in poljedelstvo. Z ozirom na naiaMie zaklade je omeniti zvezo St.. Janííi pri Mokionfigu s Trebnjem z želtznićuo progo. Pri tem zamogli bi se ti lepi. rodovitni kraji približati svetDvm trgovini. Jednako koristno bi bilo na novo aiiivotvoriti železne rudnike na Dvoru pri /-uženiberku ; «ko nebi tega hotel sam knez Turjaški, da bi se osnovala akcijska díužba. Jedna ghunili iEelj vstb domoljubov je podiilj-8"i)je dolenjske železnice na Belo Kmrjsko do hrvaške meje in nadalje do Karlovca. Kdor te rodovite kraje pozna, se moia pać řuditi, da se ne doseže uresničenja te prepotrelme želje. KtJiko bi se vsemu prebivalstvu ob Kolpi, na naši in hrvaški strani pomagalo. SlednjiÈ je omeniti želje, da bi se od Novega mesta do Šaitiobora sezidala ozkotirna železnica, katera bi Št, Jeinejeko, KostanjeviŠko, Sv. Križko dolino in nadalje do Hrvaške približala svetovnemu pre- morejo o pravem Času do hrane, ter tako pri polni zalogi žalostno lakote poginejo. Sicer se pa ta smola itak pripeti samo pri teli „kunstnih**^ panjovih s premakljivim satovjem, kjer človek posebno lahko brezobzirno posega v čudapolno gospodarstvo narave, njej seveda in sebi večji del v kvar. Preveč satov se ne sme puščati čez zimo, ker bi se sicer čebele težko dovolj ogrele, premalo pa tudi ne, kajti žalostna majka ubogi „muhi", ce bi morala iskati svoje piče blizu žreka. Prostor v središču, kakor tudi oni mej okni in vratei, se mora zabasati s kako tvarino, ki drži toploto, najbolje s pezdirjem od lanu, suhim mahom ali mehkim senom, ravno tako vmesne prostore mej panjovi, kakor tudi mej panjovi in stenami ulnjaka. Posebno je paziti, da ne nastane kak prepih. Žrelce se sicer lahko nekoliko zoži, pa ne preveč, kajti zrak je čebeli ravno tako življenjski element, kakor človek. Najbolje je se pritrditi pred žrelce majhno mrežo s tolikimi odprtinami, da more čebela skozi, ne pa n. pr. nesrečni spičmoh ali kak podobni naš „prijatelj" v Škarjotovem smislu. Panjovi, ki se odpirajo od zgorej, pa tudi pri koncu, naj se v potrebi odpirajo samo od zadaj, ker sicer ne morejo čebele špranj tako dobro zamazati in zalepiti in bi lahko od zgorej ušla večina topline. Lepilna smola pri zadnjem okencu pa naj se odstrani, da se po zimi brez posebnega vznemirjenja čebel lahko kaj pogleda. Tudi tu rečeno velja po največ za premično satovje. Čebelarji s priprostim stabilnim panjem postavljajo radi panjove tako, da so s sprednjim metu in te jako lepe, rodovitne kraje odprla trgovini. Ako bi se po nasi Dolenjski industrija začela intenzivni) razvijati, ako bi se Ki ko in nje pritoke izkonsćalo za jiridobitev vodne sile pri tovarnah; ako bi se uvedlo hmeljarstvo v Belo Krajini iii dru-z.h krajih na Dolenjskem, pripomoglo bi vse k celot-neQiu povzđigu blagostanja in vsi ti Činitelji bi tato uplivali na doniaře ljudstvo, poselmo mladino, da ne bi v tujini si iskalo kriiba, kajti vsak piiden delavec in spretna delavka imela bi doma dovolj m dobrega Zfisluiika. In kakor jo dosedanji del dolenjske železnice niogoéno in blagodejno v[ilîval na razvoj mise Dolenjske, tako upajva, dragi čitatel), rta se bode v teku prihcdnjega desetletja nadaljevalo dfjsedanje de* lovanje. Tudi naša prijazna, vinorodna Dolenjska bode napredovala sltèno dnigim našim deželam poii modro vlado našega presvitlega cesarja, kateri se je jako zanimal za napravo di-lenjske železnice in tudi v jiri-hodnje ne bode pozabil na njeno spopolnitev, ne on in ne njegova vlada! In a to nadejo končnjva svojo priteliio vožnjo po dolenjski železnici, želeč vsem de-željanom in tujcem, da si mnogokrat ogledajo naše dolenjske hribe-gorice in da posebno v poletnem ip jesenakem ča.su dostikrat semkaj zahajajo, se okrep-iavati ob naši vinski kapljici. delom nagnjeni navzdol. To pa ni prava. Po zimi se namreč v panju na pokrovni deski dela veliko sopare, ki v podobi vodnih kapljic pada na tla, od tod curlja po nagnjeni deski proti želen, kjer zamrzne. Ledena skorja je višji in višji, dokler ne zapre žrelca; ubogi Čebelar pa spomladi samega čuđenja ne ve kam bi se dejal, — satje polno medu, žival pa vsa na tleh. To 80 eicer majhne neprevidnosti, ki ae pa naj-britkeje maščujejo. Sploh je pri vzimovanji marsikaj pomisliti, na marsikaj ae ozirati ; pravilno vzimovanje je mojsterako delo čebelarstva in če tudi se mi je lani sosed zaklinjal pri vseh svetih, da ga ni čebelarja nad njega, pa mu je vendar zima vzela skoro polovico panjev; jaz pa sem si mislil: „ti si rea pravi mojster ! — ekaza." Zato se pa mojatersko delo čebelarstva posreči le onemu, ki pozna laatnije in preredbo čebelnega življenja skozi in skozi. Le v zadružništvu je naša rešlteT! „V tem znamenju zmagaš", je bral ceaar Konstantin pred odločilno bitko in zmago krščanstva nad Maksencijevim paganatvom. „V tem znamenji bos zmagal", te iate besede so mi prišle na misel, ko aem prečital pismo prijatelja, ki je imelo za podlago nekako naslov našega članka. Prijatelj se pritožuje, da je pri nas v Avstriji kmetijstvo uboga sirota „Jerica" ali če hočete deseti brat, s katerim se lahko pometa kakor z brezovo metljo. Za edino in najboljše sredstvo proti temu pa smatra piaec popolnoma po pravici združitev vaeh kmetovalcev. Ne moremo se zdržati, da ne bi objavili del ,tega dopiaa v našem listu. Prijatelj piše mej drugim to-le; -— — — 'i®'' je nasproti kmetijstvu vse mogoče, ker je skor brez vsake obrambe v državi. Ako bi bili kmetje organizovaní in ako bi imeli kako mesto in središče, ki bi branilo njihove koristi, kakor imajo na pr. trgovci in obrtniki svoje zbornice, potem bi bilo kmalu vse drugače. Kaj da je vredna dobra organizacija, to vidimo najbolje pri uČiteljstvu. Učitelji so dandanes moč v državi, in vsi poslanci in vsi Časopisi se trgajo za njihovo naklonjenost. Samo na nas kmetih ai hoče sleherna šema brisati čevlje, ker pač pustimo delati s seboj, kar kdo hoče. Od zbornice na Dunaju nimamo pričakovati, da bi ae za kmeta kaj zgodilo druzega, nego da naklada nova bremena. iiosanska vlada stori za kmeta mnogo več ; tam dobiva ljudstvo n. pr. aadne sušilnice, dobro plemeno živino, da si zboljša domačo živinorejo, kmetijske stroje proti lahkemu plačevanju na obroke itd. Kratko malo, tam se za kmečko ljudstvo v resnici kaj stori. Pri nas pa se boža le velika industrija in trgovina. Posledica tega je, da so danes že občine, kjer veleposestniki in bogati Ijndje pokupujejo kmetije za amesno nizki denar in zasajajo na mesto sadnih vrtov gozdno drevje, ravno tako po polji, kjer se zlata pšenica več ne splača. Kmeta ae pa piiati s srčnim mirom da poginja na ljubo trgovini ; ta bo seveda cvetela, kadar bo prihajala veČina žita in moke brez carine iz inozemstva! Je-li pa bodo uni ljudje, ki imajo tako hitro pri roki krilato besedo „draginja kraha", doživeli ceneji kruh, tedaj, ko dobi trgovina vse pod se in ko Biseri iz Suhe Krajine. Nabral Hinjski. B. Ratsnska vas. Trinajat je vasij, ki po fari etojS, Najlepša meil njimi je Ktiteiiâka raa. Ono pesem, „o smrti", ki je bila tiskana v 17. Številki „Dolenj, Novic", — oai biser — veste-li, kje »em jo pobral? — Na Ratji. To je tista Kateoska ▼as, ki jo opeva Krajinska pesem kot najlepšo. ZareB, TStikemii se mora priljubiti t» aelo, kogar zanese pot tjekaj. Misli si, dragi éitatetj, prostorno dolino, obdelano, obsejano in zasajeno a sadnim drevjem, okoli in okoli obraslo z gozdom — ali ni to za Suho Krajino nekaj posebnega? Ali ne paje že zaradi tega po vsej pravici peaem: „Najlepša med njimi je Batenska vas". Saj je že pot od fare na Ratje nekaj posebnega in veselega, zlasti po letu. Dober íetrt ura se namreô vije skozi lep bukov gozd. Kako se razlega tu spomladi kosova pesem, kako lepo se poda vmes ščebe-t&nje Bčinkovčevo, ki te pozdravlja in ti želi dobro jutro in te opominja, da opravi tudi ti svojo dolinost in hvali Stvarnika v jutranji molitvi. Prisedšemu iz gošéave na piano, ustavi se ti ok» takoj na liénem noTopokritem zvoniku, ki se dviga nad vasj» in ki te tako prijazno vabi, da sam ne veš, kedaj ai dospel od gozda navzdol v dolino. Še predao doapeS do prve hiše, pelje te pot mimo prijazne kapelice, katero Ratljani kaj zelo čislajo, a bi jo še stitkrat rajši imeli, ko bi ae hotela saitia popravljati. A ne glej preveć na pomankljivost te kapele, hiti v vas, v nje središće, kjer gotovo ne najdeš niáesar, da bi mogel kaj pozabavljati. Glej, uprav v sredi vasi se dviguje proti nebu cerkev — božji hram. Okoli in okoli se vrste hiše v lepem redu, večinoma čedno pobeljene, nekatere celo pobarvane, kakor Birtova, Lnkatova in druge. In kako je to lepo ! Nad njimi iuva usmiljeno oko božje Porodnice, katero so si izvolili Ratljani za patrono in ji posvetili v cerkvi glavni altar. Ne bo ti žal, će stopiš v cerkev in malo pomoliš pred podobo brezmadežne Device. Cerkvica je čedna in lepo ozaljšsna. Zato kaj pridno skrbe Ra-tenska dekleta in zaslužijo, da jih tu očitno pohvalim pred vsemi. To je nekaj posebnega, kar ne dobiš po dražili vaaeh ; in tudi v tem oziru — zaradi cerkve — poje pesem po vsej [irayici : „Najlepša med njimi je Katenska vas". Toda Katje — ta biser Suhe Krajine — hrani bo Bamo ona urejala ceno, o tem močno dvomimo. Za sedaj pa delajo javno mnenje Časniki >n ti vidijo naravno, da je zanje od trgovine ve6 dobička nego pri kmetih. 1'omagati zamore tu le dobra organizacija m zastopstvo kmetovalcev in vsakemu, kdor se trudi in prizadeva v tem smislu, smo dolžni livale. Tudi pri prihodnjih državno- in deželno-aborskih volitvah naj bi si kmetje dobro ogledali ljudi, predno jih volijo in potem bi ne kri- brezmiselno za vsakim „štreherjem" in gostilniškim razgrajačem. Dobro bi bilo, ako bi kmetje vedeli, kdo je v zadnjem zasedanji državnega zhora v korist kmetijstvu kaj storil in kdo jo glasoval samo za uravnavo plač, penzi-jonov in drugih izdatkov Najmanj pa, kar zahtevamo, je, da vsak poslanec, ki stavi kako predlogo czircina regulacije plač itd., takoj tudi pové, odkod vzeti večje izdatke; zdaj je namreč za te ljudi kaj lahko in udobno ; da ostanejo na dobrem glasu pri stanovih o kojih vedo, da imajo Velik vpliv na volitve, ni treba druzega, nego ne dotikati se njihovih kurjih očes in zopetna izvolitev je gotova." Dotlej pismo prijatelja. Pristavljam le, da je naš zastop kmetijstva v državnem in deželnem zboru sieer izvrsten, da pa kmetijstvo le ne more na noge, temu vzrok ao liberalni poslanci kmetijstva po dnigih avstr. kronovinab, v nasi ljubi kranjski deželi pa nas tišči za grlo zveza slovenskih liberalcev, po domaČe izdajalcev z nemškimi bogataši, ki odirajo se sedaj nase ljudstvo po graščinali, dasi v isti sapi kričijo, da nam klerikalizem nalaga tlako in desetino. Vprašam, kateri klerikalec plačuje svoje ljudi s 60 (reci šestdesetimi) vinarji ob svojem na dan, kakor se to dela po Dolenjskem v liberalnih graščinah ? Uatar. v sebi àe već dimih biswov, skritih biserov, ki se svetyo ia lesketajo ěe veliko Čistejše, veliko svetlejše, in ta so neknieie dušice, ki se ravntijo po ntinku na ""šega Izvelićarja: „Le eno je potrebno", kateie so Ml pO Zgledu Miirije „boljši del izvolile, kateri jim ne bo odvzet". Nočem jili imenovati z imenom, saj je dovolj, da so njih imena zapisana v bukvah življenja, ■litdi De želijo hvale ne od mene, ne od cenjenili bral-wv „IJol. Novic". One bodo vsejedno prišl« slelieriii dan, a]j yg„j večkTftt v tedcu pol ure daleč v farno cerkev k službi božji, one bodo vsejedno vsak teden z najsťřnejsim hrepenenjem pri obhajihii mizi se združile 2 nebeskim iieninoin in ž njim združene pozabile ïia ves svet. Pać sreène duše, ki išćejo svoje sreCe, Svojega veselja tam, kjer se res dobi, ki srkajo iz 8'udenc«, iz katerega teče res živa vođa. To so biseri, ki se blišéijo toliko lepše, toliko krasnejše, ko-hkor bolj poredkoma se dobe na svetu. Res se nahajajo, bvala Bogu, tudi po družili vaseh naše fare dušice, ki s svojim čistim ali spokornim življenjem in gorečo molitvijo in pridnim obiskovanjem Najsvetejšega odvračajo od fare jezo božjo in rosijo nanj božjega blagoslova, a tudi v tem oziru poje pesem po vsej pravici. „Najlepša med njimi je Ealeni^ka vas". Korist solnčnlce. Kakor ponižnost sploh, tako je tudi soln-čna roža in njena korist mnogo premalo znana in cenjena, po znanem reku; „česar ne poznam, tega ne čislam". Najpreje bi moralo stati v obližji vsakega uljnaka nekaj ducatov sobčnic, ker le malo drugega cvetja da Čebelam tako pašo medu in voska, kakor ta. Kot pica za kokosi je seme solncnice skoro neprekosljivo. Kokoši po njem zelo rade neso, pa tudi spitati se dade ž njim in celo perje postane po njem lepše, volnejse in svetleje. Olje, ki se da iztisniti iz semena solnčne rože da očiščeno izvrstno, okusno namizno olje, dobro olje za luč in se rabi posebno pri izdelavanji mila. L'.tisnjeno zrnje daje pogače, ki kot krma za pitanje goveje živine se prekašajo lanene tropi-naste pogače. Zeleno listje solncnice posušeno, zrezano na slamoreznici in pomešano z otrobi, je izvrstna piča za molzne krave. Čeprav pa je korist solnčnice tako velika, vendar je razun na Kuskcm in Kitajskem le itialokje pridelujejo v večji množini. Tam kjer se prideluje na celih njivah, so posamezne vrste druga od druge oddaljene po 80 cm in na vsakih 50 cm po dolžini se pomeče nekoliko zrnov ali posadi nekaj rastlinic. lîastlinc ne smejo stati pregosto, sicer ženo preveč na kvišku in nastavijo le malo raz-cvetja. Po letu ni druzega opraviti, nego vrste okopati, pa stranski pognanjki naj se na rastlinah potrgajo, tako, da obdrži vsaka rastlina le tri do štiri semenske glave. —od. Politični pregled. Volitve za deželni zbor kran';skt so končane. Katoliška narodna stranka je v kmečkih občinah pridobila 1 mandat, a tuđi v mcatnih občinah si je 19. septembra pridobila 1 mandat: v Idriji je namreč za poslanca izvoljen gosp. dekan Mihael A r k o . Vsega vkup ima katoliška narodna stranka v deželnem zboru 1G glasov ; narodno napredna ali liberalna stranka pa ima 1 mandat v kmečkih občinah in 7 v mestili, ter 2 mandata kupčijske in ohrtnijflke zbornice, torej 10 glasov. Nemški veleposestniki pa imajo v zbornici 10 glasov. liaz-vidno je torej, da je katoliška narodna stranka najmočnejša, a če ne bo vkljub temu mogla nič ali le malo opraviti, bo kriva le zveza liberalcev in Nemcev, čudno se morebiti komu zdi, da se more Slovenec zvezati z Nemcem zoper Slovenca, a žal da je tako. Samo da gospodarijo, tn druge zatirajo, pa je dobro, naj narod trpi ali ne, naj »i dežela opomore aH ne, to je liberalcem vae eno. A teli ni kdo ve koliko. Ljudstvo atoji v ogromni množini za kat. narodno stranko. Grovore naj številke! V kmečkih občinah je bilo letos oddanih 26.714 glasov in sicer za nase kandidate 20.124 glaaov, za liberaloe pa 5680 slovenskili iii 9tO nemških — kočevskih glasov. Torej za kom gre narod ? Katoliška narodna stranka ima ogromno večino naroda za sabo in le po njenih načelih je mogoča rešitev za slovenski narod. Oni pa, ki se družijo z naiimi narodnimi sovražniki, ki svoje krvne sobrate tlačijo in silijo z najbolj umazanimi sredstvi k liberalizmu, oni so grobokopi naroda, će je resnica pri liberalcih, zakaj pa delajo s tako nečuveno surovo silo, z lažmi z obrekovanjem i. t. d. zase? Dan na dan si izmišljajo najgrse stvari, samo da blatijo kat. narodno stranko, zlasti pa nje prvake in tudi druge pristaše. Zadnje volitve so nas podučile, da vse to nasilje oi nič pomagalo. Narod vé kod mu je hoditi po pravi poti, in narod je šel in bo tudi v prihodnje šel pod katoliško zastavo v boj za svoj blagor in srečo. V Trstu je umrl škof Andrej Šterk, goreč ikof in vnet Slovan ; za hrvatske šole v Istri je zapustil svoje premoŽenje. Zato je bil Lahom trn v peti. Slovenski poslanci so predlagali, naj bi dan pogreba ne bilo seje deželnega zbora, a laska večina je to odklonila. Se po smrti so pokazali svoje sovraštvo do blagega pokojnika, katerema 80 zagrizeni, kakor so ti Lahi, neprestano grenili življenje. Ônje ae, da bo ministerski predsednik dr. Koerber odstopil. Pač je to le želja nekaterih rogoviležev Vsenemcev, katere je znal ta mož ukrotiti. Radi bi pač imeli spet v državnem zboru zmešnjave in nered, da bi se aa ta način škodovalo ccli Avstriji, katero le ti hudo sovražijo. Nemci so po zadnjem sestanku ruskega carja in nemškega cesarja že mislili, da so dobili Ruse zase ; ko so pa videli, kako prisrčno in slovesno da so vsprejeli Francozi carja in carinjo in kako sta bila ta dva vesela na francoskih tleh, izginilo jim je to upanje. Nemčija tišči za Rusijo, ker čuti njeno moč. — Nemški cesar hoče svojo državo povzdigniti visoko, visoko, a ni nastopil prave poti, ker si srca svojih podložnih odtujuje. Samooblastno se vmešava n. pr. v občinske zadeve mesta Berolinaj T drugič so izvolili mestni očetje nekega Kauf-manna za župana, ker ga cesar ni hotel potrditi precej prvič. Vse pričakuje, kaj bo sedaj storil (;esar, ali se bo udal, ali še tiščal svojo. Srbski kralj nima potomcev, ki bi za njim zasedli prestol. To ma dela skrbi. A kraljica Draga ga je hotela rešiti iz te zagate, zato mu je priporočila svojega brata. Kralj se je dal pregovoriti in sedaj resno zahteva, da tega moža narod pripozna za prestolonaslednika, dasi ljudstvo in velikaši ne marajo zanj. Amerikanski predsednik Mac Kinley je vslcd dobljenih ran umrl. Globoka žalost za rajnim je prav utemeljena, ker je znal eevcro-amerikanskim združenim državam pridobiti ugled na zunaj, a je tudi znotranje blagostanje povzdignil. Njegov naslednik je bivši podpredsednik Teodor Roosevelt, nekaj nad 40 let star, jako nadarjen, odločen mož, ki sc je že večkrat odlikoval. Hodil bo pota svojega sprednika. Za Bure se Je stvar obrnila dokaj na bolje. V zadnjih 14 dneh so Imeli 17 bitek in v vseh prav pošteno nabili Angleže, katerih so tudi precejšnje število ujeli in Jim vzeli dokaj topov. Buraki predsednik se je tudi pritožil pri avstrijski vladi, katera Angležem prodaja konje in sedla, a je vendar prej obljubila, da se ne bo v vojsko vmešavala ne tako ne tako, a sedaj Židom v dobiček pošilja za Angleže konje in sedla. Lepa nepriatranost ! DomaČe vesti. (Imenovanje.) Vsled državnega zakona 27. sept. 1901 poviša se tukajnoi okrujtii živinozdiavnik g. Otmar Skale v 9. ôinovni razred z naslovtuu „e. kr. viáji okr. živinozdravink-'* (Imenovanje.) C. kr. deielno predsedniHtvo za Kranjsko imenovalo je c, kr. íandrtmierijakegfv slriti-mojstra gosp. Anton a Sproc vladni m kiin- celistr>m in ga ob jednem přidělilo c, kr. okrajnemu glavarstvu v Rudolřiveiti. (Visok gost.) Dne 24. t. m. prišel je v naša mesto ekscelenea presv. g. dr. Jožef Kahn knezD.iknf celovški, v spremstvu mil. g. ljubljanskega t'ro.šta dr. Klofutarja obiskat našega g. proàta. Ogledal si je kapiteljsko cerkev in prav pohvalil prenavljnnje jn-ez-biterija. Popoludne si je ogledal Toplice; k()p.ilišéH in vse njega naprave sn mu prav ugajale. Vračajoč se počastil je s svojim obiskom bidniŇnico uamiljeidli bratov, katere ni mogel doati prehvallti, ter samostan no. frani! iskano v. 25. m, m. je prav zgodaj daroval sv. daritev. Domaéi pevski zbor je med sv. mašo zapel tudi nekaj latinskih skladeb, kar je prevzvi^nemu zelo dopadlo. Sploh mu je petje moćno ugajalo. Potem se je odpeljal v Ljubljano obiskat preav. g, kne-zoškofa ljubljanskega. (Na C. kr. državni gimnaziji) v Novem mestu je letos 270 dijakov. Odkar obstoji gimnazija v našem mestu, jih še ni bilo nikdar toliko. I. razred šteje 67, II. 57, HI. 42, IV. 31, V. 33, VI. 27, VII. 9, in VIII. 14 dijakov. (Deška ljudska šola) v Novem mestu šteje letos 3l& učencev, veliko preveč za teane, premajhne šolske prostore. V I. razreda )ih je 54, v 11. 43, v III. 67, v IV. 51. (Dekliška ljudska sola) v Noveiti meatu je letos tudi dobro obiskana. I. razred šteje 30-}-32=6a UČeuk, II. 304-22=52, III. 14-1-9=23; vkup 137 učenk. (Kapiteljska CHrkev) oziroma nje gotski prezbiretij zadobi v kratkem popolnoma novo ukusno lictí. Slikarij«, bo v par dneii docela dovršena. Kaj lep je strop z gotsko izpeljanimi cvetličnimi okraski in nekoliko temnejšimi, na lahko pozlačenimi rebri. Oko se ne utrudi, marveC spoóijd na teh mehkih, milih, a veiidor Jasnih, ne kričečih barvah. Postavlja se nov g'itsk tabemakelj in menza iz belega kararakega mar-niorja; ves umetno delo g. kamnoseka Tomana Domačin g. Ciber pa izdeluje lesen nastavek v gotskem slogu za krstni kamen. Ta in še nekatera druga dela n. pr. miztii sko in pozlatarsko bodo dogotovljena nekako do srede t m. in v drugi polovici bo slovesno posvećenje alt-irja. Ob tej priliki hoCemo natanfineje ?pra-govorit.i o obnovitvi prez')itenja. Lahko pa že sedaj reieiu da bo to N ivemu mestu v pi hranila toliko lepih, dragocenih umetnin, (Truplo sv. Feliksa,) mučenca, katero leži pod glitvnim alturjeni kapiteljske cerkve, prepeljali so dné 28 t. ni. ob H. uri dopoldne cerkvenim predpisom primerno in dostojno v samostan Č6. šolskih sester v Smihelu Star^islavna svetinja, ki se časti v kap. cerkvi ie nad let in kakeršnih je na Kranjskem in tudi drugod le malo, treba po preteku tolikih let gledé obleke in okrasja popravila in obnovitve. Ako bo mogoče, pr eneslo se bode po dokonOaiiem popravilu truplo sv. Feliksa slovesno na svoj stari prostor. (Deželni odbor) kranjski oddajal bo mesca oktobra 1901 bike plemenjake cikaate in sive pasme proti povračilu polovice nakupmh stroškov, in sicer v prvi vrsti obéimm, v drugi tudi zasebnim žipínorejcem. Prošnje je vložiti do 6. oktobra 1901 pri deželnem od-Wu v Ljubljani in vsaki prošnji je priložiti 20 kron katere zapadejo, Če prosilec noče prevzeti odkazitnega mu bika. (Deželni odbor) dobil je od deželnega zbora naroČilo, da se pri nakupovanji bikov pietuenjakov iz deželnih sredstev ozira na domaČo prirejo ter kupuje v deželi take b)ke, ako se v ćistih pasmah in primerili kakovosti na razpolagi». Deželni odbor bo jeseni v priliki preniovanja goved, nakupoval sposobne bike po posebni komisiji, na kar že sedaj opozarjamo živinorejce, ki imajo čistokrvne sposobne bike v reji. (Nakup plemenskih bikov.) Dodatno k notici o nakupu plemenih bikov po deželnem odboru, prijavljamo dotične đne?e in sicer: v Ljubljani dne 8, okt»»bra 1.1. ob 9. uri zjutraj, na dvorišču c kr. kmetijske drnibe na Poljanski cesti; v Jeličneni vrhu pri Idriji dne 14 oktobra t. 1. ob 11, pred-poldne na živinskem trgu; v Mokronogu dne 16, oktobra t. 1, ob 11. predpoMne na živinskem trgu, v Kranju dne 17. oktobra 1.1. ob 9. zjutraj, na živinskem trgu. (Domobranski pešpolk Celovec ít. 4,) od katerega sta bila do sedaj 2 bataljona v Ljubljani in 2 b,italjona v Celovcu, se bo s prvim oktobrom t. 1. razcepil v dva pešpolka z imeni c. kr. domobranski pešpolk Ljubljana št. 27 in c, kr. domobranski_ pešpolk Calovec št. 4. Vsak polk obstoji iz 3 bataljonov in bode prvi imenovani cel polk v Ljubljani in zadnje imenovani v Celovca. Ljubljanski domobr, pešpolk dopolnuje se iz primorskega okr. glavarstva Volosca in iz vseh okr. glavarstev Kranjske, raïun Kranja in Radoljice. Celovški domobr. pešpolk dopolnuje se iz okr. glavarstev Kranj in Radoîjica, iz primorskega okr. glavarstva Tomin (Tolmein), iz žtajerskega okr glavarstva Slovenski Gradec (Wiudischgraz) in iz vseh okr. glavarstev Koroške. V Ljnbljano pride tudi 5e 44. domobransko brigadno poveljniátvo. (Neljuba pomota) vrinila se nam j« v naznanilu g. Dav. Zajca v Zagrebu. Mesto „Zemljišče obsega 14 oralov itd.," glasiti se ima „Zemljišče obsega 14 njiv itd. " (Učiteljski tečaji.) Vstrezaje vsestransko izraženi želji in putrebi, da se i })«tem ljudske šoie kolikor mogoče intenzivno širi kmetijska v^a med narodom, posebno med mlwd no, ki je namenjena za dom in kmetovalcev stan, numerja s prihudnjim letom visoka C, kr. deželna vlada kranjika s pomočjo veleslav-nega deželnega odliora zopet upeljati o velikih počitnicah po 14 diiij dn 3 tedne trajajoče učiteljske tečaje za določeno število ljudskih gospodov učiteljev na kmetijski šoli na Ormu pri Novem mestu, da si tu sp*)-polnijo Hvoje znanje v nekaterih za našo deželo najvažnejših kmetijskih strokah zlasti o trtarstvu, sadjarstvu, živinoreji, mlekarstvu i, t d, , da zamorejo potem dejansko z zgledom v šolskih vrtih in s kmetijskim podukom v soli v višjih razredih, v ponavljavni šoli in izven šole, toliko vspesnejše v prospeh kmetijstva delovati. Obširneje o tem bndemo poročali o svojem Času, ko bode vsa zadeva definitivno rešena in določena, (Učenci vinorejske in sadjarske šole iz Kremsa na Kranjskem.) UvažajoČ jako pod-učljivi smoter napravili so letos (»d 18. —24. neptembra t. 1 ditljšo pftovauje v vinorodne krnje na Kranjskem, v Ljubljano in Trst učenci \inorejske in suđjarake šote v Kremiu na Nižje Avstriiskem pod v« dstvi m in spremstvom svojega ravn-itelja F. Kec ke ndo rfe r j a, strokovnega učitelja Loschnig a in vinščaka, V ta na men jim je naklonil nižjeavstrijski deželni odbor večjo pod)»oro. — Dne 18, septembra t, 1. so prišli ekskurenti — 30 in njih učitelja in vinščak v KrŠko. Tu jih je sprejel gosp. dež. potovalni učitelj za vinarst\o gosp. F. Oombač. Iz Krškega so se podali dné 19. sept, zjutraj v obširne, z ameiiškimi trtami zasajene vinograde gospoda Gregorič-av Gadovo peč; od tu »o se peljali v Kostanjevic i, kjer so si ogledali državno trtnico in vinograde. Zvečer so došli v Novo mesto, kjer so učenci v kmetijski šoli na Oi'mu dobili vso postrežbo. hrano m stanovanje. Drugi dan zjutraj so si ogledali deželni vinograd v Trski giu-i, knteri je ie z novimi ameriškimi trtami «zorno zasajen, potem nasade g. dr. Suppan-a, nazaj gredé drevesnico in trtnico kmetijske podružnice novomeške; popoludne pa se jim je razkuzalo vse posestvo, nasade, sohke in gospodarske prostore kmetijske šole na Grmu, slednjič so st ogledali erarično poskusno klet v Novem mestu. Z zve-cernim vlakom so se odpeljali v Ljubljano. Dné 21. sept, so 3i ogledali dopoludne mesto in njega najvažnejše znamenitosti, s popoldanskim vlakom so se «dj^eljali preko Postojne v Vipavsko dolino, kjer so si naslednji dan 22. septembra ogledati državno trtnico in od tu so se podali naravnost v Trst, kjer so si f^gledili največje znamenitosti. Iz Trsta povrnili so se direktno domov. Ćeravno je bilo poprešnje 15 dnevno deževanje na Kranjskem osobito na Dolenjskem v vinogradih neizmerno škodo povzročilo, ter so bila i pota zelo raztrgana in izprana, vendar sta se gospoda strokovnjaka v vinarstvu jako pohvalno izrazila o vinogradskih kulturah v novih vinogradih, o marljivosti prebivalstva, o uspehih novega vinogradništva in o uredbi kmetijske šole na Grmu. Na izrek te sodbe smemo tim večjo važnost palagati, ker smo si v sveati, da smi doslej hodili pravo pot gledé regeneracije vinogradov, kar naj naša prebivalstvo v vinorodnih krajih na Dolenj- «kem apodbnđi k nadaljnenia ustrajcemu delovanju, da sadobimo naše nekdanje vinograde vse prenovljene. Tudi glcdé podoka naše mladine v poljedelskih stroknb, T yinarstvu in sadjarstvo smo ne le na višini časa, smpak smo v izgkd sosednim kronovinam, kar naj nva-iojejo Teč)i posestniki na deželi, ki namerjajo podati atrokevno izomiko svojim za dom namenjenim »inovoni. Objavljamo te vrstice z namenom, đa ee áiiše občinstvo ■eznani, kako v drugih deželfth marljivo in z vsemi sredstvi delujejo na to, da izgojé dober in izobražen naraščaj na polju splošnega kmetijstva da pa tudi naša deitela in nje poklicani in izvršnjoći faktorji storè vse, kar je v njih močeh, da bi se pri nas kmetijska véda širila med našimi posestniki in kmetovalrj in da je obžalovat, da je ravno na Dolenjskem premalo zfinimanja za življenje kmelijske izobrazbe med našo mladino, ki ima namen enkrat sama gospodariti tia nnši d«;-maii grudi. Zato pospeniajmo nase sosede, če tudi so tujci, kar nam bode enkrat le hasnilo, prilike se nnm dovolj ponuja ! (Druiba av. Mohorja.) Naša družba šteje Jetos 76.110 udov, to je 2486 udov manj, kakor lani. Udje se razdelé po postiineziiib škofijah tako-Ie: 1. Gorišk» aadàkoj^a .... 11 manj kfikor kni. 2. Krška Škofija...... 6208, ICO „ „ 3. I^TantiiiHka Škofija .... 23771, 20^6 „ „ „ 4. LjnbljniMka škufija .... S9567, 619 „ » n 5. Tržnlko-kopersk« Ňkofíja . . 4041, veě „ „ 6. Sftkovska èkoftja.....698, 34 „ „ b 7. aoiiib;>teljskft àkofîj» . . . S61, 1 „ b ■ tS, ZAgrebSkft nndSkolîja . . . 479, C6 manj „ „ 9 SeujBkft .škofija.....Ï06, 7 „ n » 10. P, r(ika ikoaja.....136, G veĚ ^ 11. Djatiovsk» škofija .... 3 „ „ „ 12 Bo^uiúka íkofíja.....Il tnanj „ „ 13. Videmska nadfikofija . . . 18ti, 9 „ „ 14, Eaini kraji.......541, 15 veí , „ 16. Aofiprikanci.......908, 104 „ b » te. la Afrike in Aiîie .... 209, 128 „ b t, Z razpošiljanjem letošnjih družbenih knjig smo začeli dné 18. septembra in prizadevali se bndemo, da Částiti udje dobijo knjige najprej ko mogoče. Od pravili bodemo zabobayni razpis za male obrtnike.) C!, kr. ministerstvo za deželno hrambo namerava potrebščino raznovrstnih oblačilnih in opravnih predtr etoy dobaviti pri malih obrtnikih. Dobave se sme udeležiti ■wak samostojen obrtnik, ki stanuje v tostranski državni polovici, in sicer samostojno ali kot ud obrtne »adruge. — Predmeti, ki jih je dobaviti, so: bluze, lilače, ulanke, životni opasniki, črevlji rszh6ne velikosti, nsnjeni pasi z zaponko, različni jermeni za puške, plašče, kubinjs'i^o orodje, kavalarijiiike sablje, stremena i t d. jeimla('no. Zato prav ponižno in prisrčno pn»sim pnđptu'e od dosedanjih dobrotnikov želeč, naj se jim pridružijo še novi, Število je naraslo, naj naruse tudi podpotRi da se bo moglo izhajati. Upam trdno, da bodo dobri Novomeščani in drug! kakor doslej tako tudi dalje \elediišno ptid-pirali blago napravo. Prosim denarnih doneskov; ravno tako ali še ljubši pa so mi živila, bodisi kakoršnakoli. Ljubi Bog bode g*»tovo dal posebni blaîïoglov tistim, ki imnjo usmiljeno sicé do ubogih dijakov. Prepričan .sem pa tudi, da bodo podpirani dobrote sprejemali s hvaležnim srcem, ter svojo hvaležnost kazali s pridnostjo in lepim vedenjem. Dr. Jos. Marinko. Smešnice. (Služkinje.) Marica: „Čemu pa nameravaš zopet o.staviti svojo službo?" — Lenka: „Ker sem, tam že predolgo časa in mi hoče gospa celo — ukazovati." (Skrajna zvitost.) Dolžnik: „Tukaj vara vrnem dolžnih trideset tolarjev. Vidite toraj, da sem pošten in da mi_ lahko zaupate; sedaj mi posodite — petdeset tolarjev." (V vojašnici.) Podčastnik: „Pri dnnaSnjih vajah sem opazil, da ste kašljali, na kar je jel tudi gospod poročnik kašljati. Zapomnite si za nadalje, da mora gospod poročnik prvi kašljati, potem šele vi." (Naravno.) Sodnik; „Ste li oženjen?'' — Toženi: „Da, toda ne živim s svojo ženo." Sodnik: „Zakaj pa ne?" Toženi: „Ker sem vedno zaprti" (Sarkastično.) A. : „Pomisli vendar, moj krojač je zblaznel." — B. : „Za Boga, ali si mogoče tvoj dolg poravnal V" (Red m 0 1-a b i t i.) Občinski sluga : „Gospod župan, pol vasi gori!" — Župan: „To ni istinn, naj-preje moraš tiobiti." (Dobrosrčnost.) Sodnik: „V kazensketn zapisniku sem se prepričal, rta ste bili tekom vašega Življenja že 23 let v ječi." Star lopov: „Lepo Število, jeli gospod sodnik, sedaj je že skrajni čas, da grem V zasluženi pokoj." (iŽ el j a.) Učitelj (ki razlaga o človeSkem veselju): „Ali mi zatnnreš povedati, ked^ij človeško srce veselo tolče?" ~ Utienec: „Kadar se nastavi novi sod vina!" (Poz a bij i v.) Sodnik: „In kaj ste storili po tem?" — Toženi: „Potem sem mu vrgel cvetljice na gUvt)." — Sodnik: „Cemu hžete, cvetljice vendar ne morejii raniti?" — Toženi: „Da, pozabil sem povedati, da so bile ct^etijice v — loncu." Ustnica uredništva. Drft?o iu Ijiibi) nam veliko Število doiiisnikov in onih, ki V naS lift v|n)Siljftjo nnznanila. Ta kolikrát se ïgoili, »!a ilopis ali uaziiiinilo pride prepolno! Da iiríh bo mogoĚe veiliio poBtreči, naj veleĚagt. tíí^. dopisniki poSljejo dopise vsnj do 11. oziroma 26, vifttîcya laesBua, oni pa, ki žele vposiati kako naznanilo, naj to Btii-e gotovo do 12. oziroma 27. vsace^a ineBeta, Potem ne bo nepotrebnega povpraiieTania: znkaj ni priSIo / list. Úlovek se ii6i, doklesr živi; vsak, tako tmli urednik. Zato je hvaležen vedno za djbre svate in oyomine. Kakor jja ne (nore vaiirejeinati dopisov brez podpisa, tako se inu fudi ni ozirati na take breïlmetie opomine. Kdor misli kaj pisati in svetovati, rodpiši Hvoje ime, d» vetno s kom imamo opraviti, Brai podpisov pošiljajo piarna ia Ijndje, ki nimajo poiçnma kornn kaj povedati v obraz, ali pa imajo svoje posebne zulirbtne namene pri tem. Mož pjdpiše svoje ime in sa ne boji tudi ue zamere. Urednik. OirovI za novomaško dltaška kuhinjo. a VilJ. PrinliH, kapetan 10 ft. iç. Anton Knkelj, župnik 10 K, visoki dež, zbir 100, g. dr. J. Scbsgiiia, žnpan 25 K. Loterijske itsvilke. Gradec 14. septembra 58 53 5 69 43 Trst 21. „ 35 74 18 43 71 Gradec 28. „ 23 21 54 46 27 Zahvala. Potpisana se stem iskreno zali valj njeva za vbo litraza sočutja, molitve iu udeležbo pri pogrebu «voja prerano nmrle sestre Marije Porenta. Ojobito dolgnjeva bvalo prem. g. proatn novomeskemti Dr. Seb. Elljertii, da so v preveliki prijaznosti sprejeli poa;rebiio opravilo, preS, g. kftiionikïi Fr. Povset.n za večkratno dnSevno porai»5, velei. g. gvardijanu P Otokar AleS-u za vodstvo obrednega in uaiïrjbnega petja, velei. g. P. Viljema VindiSar in prei. g.žiipiiiko podgrajskeraii And, Čeaenj la častno spremstfo; dalje Se g. žnpan« iz Stare loke in vsem od daieS prihitelim aorodnikom, ne pozabivSi domačih mladeničev pevcev in dobřili sto-piSkih župljanov, ki so v ogromnem Števila iakazali pokojnici zadnji fiast. Priporočujoí"! predrago pokojuioo v blag spomin in gorečo molitev, klifteva vsem „Bog povrni tisočkrat 1 " V Stopičah, 14. sept, Jakob in Gašpar Porenta, (263) žnpnik ia kaplan. Zahvala. Za prit-rnie dokaze blaEpf^a sočutja o smrti nase iskreuo Ijnbljene hčere, oziroma matere, sestre, tete iu svakinje, gospodićne Julijane Jazbec izrekamo itajerčnej.^o lahvalo. Ravno tako Ťskreaa la-hvala vsem mnogobrojnim častltim udeležencem pof^reba in p »sebno Se blag. gospodičinam, t prvi vreti gospicam Levčevi in M, Fiecher-jevi, katere eo svečami tak« izvanredno gioljivo in za nas tolažljivo spremile drago ranjko k zadnjemu poíitku. Novo mesto, 2G. sept 1901. _ (200) Zftlnjoća rodtiinu. Oklic. iiiep mlinarja in iu ali tri hlapce konjarje z meaeuno plačo 16—20 kron, hrano ju stanovanjem se potrebuje. — Kje pove iz prijaznosti iipravnisLvo našega lista. (209-1) Firm. 107/). 0«n.I. 96/1 Podpisana kot trgovska sodnij» nainaiij«, da se je t zadružnem registru na podlagi pri ustanovnem zbora đoe 1. julij» 1901 sprejetih pravil iîvrSil 1. vpis tvrdke „Dulenjsko kletarsko drnštvo v Novem mesta, registrovana zadruga i omejeno zavezo", nemSki „Cati-rkraiBer Kallereiverein in Rudolfmvert, registrirte Geno^iensrhaft mit be-schriinkter Haftung", kterega iloba j« nedoločena, ki ima svoj sedež v Novem mestu io kterega namen je, pospeševati napreilek in raivoj vinarstja s kupovanjem in prodajanjem grozdja in vin» eventuelno tudi s posredovanjem vinske kupdje «adrninikov, ■ napravo pivnie in skladišč tndi izven novomeškega iiolitiiSaeg* okraja; 2. vpis članov prvega naeelstva gg.; 1. Bohuslav Skalický, telin voditelj državnih vinarskih MideT r Novem mestn, načelnik, a. Viljem Rohrmaii, pristav kranjske kmetijske Êole n» Grmu, nai^einika namestnik. 3, Josip Bergman, lekarnar in posestnik v Novem mestu, blagajnik. 4, Josip Dular, posestnik v .Turka vasi st, 7. odbornik. 5! Avgust Schneider, oskrbnik (jrajSćiiie y Pog«.ncib pri Novem meptn, odbornik. Rîizglasila v iinenn ïadruge izhajajo pod zadruiiiio tvrdko in se podpisujejo po dveh u iih iiaĚelstva. Javna razglasila zadruge ee vriijo po jedenkratni objavi v Kmetovalun", „Dolenjskih Novirah' in .Lalbadier Zeitnog'. " NaČelstvn je svobodno, razglaiati vrhu tega Se v drugih listih in zadružnikom — v posfbno važnih stačajih — dostaviti posebna pismena obvestita. — C. kr. okroina sodnija v Rudolfovem, odd. i. dne 23. septembra 1301.__ Ět. 32 v Vel. Poljanah pri Ortenekn daje v najem Franc Andoišek za. več Ift H.sa «II je sedrtj na novo prezidana in obsega 2 sobi za stanovanje, prodajalnieo in klet; k hiši aimda tndi nekaj zemljiška za potrebe. Vas Vel. Poljane Šteje 45 številk in ni sedaj nobene prudalalne. Tu je tndi sedaj nu » fara ustanovljena. — Cena po dogovora. — Kedor bi hotel prevzeti, naj se osebno oglssi v VeL Polja«;»!» pri Franc Andolšek-11 h st 32,__tsT) Nova enoiiadstropna hiša z gostilno itt kegliH^eiu ter z zraven spadajofiimi njivami, tri minute od koludvora, za vsako obrt pripra-na je takoj iz proste roke na jnodaj. Plačilni |>"giiji so jako ugodili ter je cena vsemu skupaj 9 000 kron, toraj polovica manj, kakor je lastnika veljal». Lalik» se plačuje v obrokih; takoj plačati je treba okoli 300 kron, — NataniSneje se izve pri lastniku Anton Šali-ju T Rudolfovem št 245.__<270 1> ^l^onrkvailîa ^ ^ decembrom t 1 v i^LdillUVOillJC v pritličju biňe št. 17S v Novem mestn. Isto obstoji iz dveh sob, kabineta, kuhinj« in kleti. faos-l) Prostovoljna prodaja posestva! v Dragi st Z občine Belacerkev, okrajao gla-TftTBtyo Rudalfovo na Kranjskem, se proda iz proste Tolje posestvo ki leii na jako lepem kraja Ysa zemljišča leže okola gospodarstvenih poslopij in bile. Iz-Tanredni zdravi zrak in izvrstna zdrava gorska studeněna Toda. Pet minut daleć od hiše teče reka Krka, ktera se v poletnem času za kopanje priporoča. Pred ^išo pa teèe mali gorski potok, kteri nikdar ne usahne is se lahko o snii na travnike napelje. Z vozom pride se v 20 minutah v Šmarješke toplice; T eni uri na kolodvor v Eudolfovem, in v dveh in pol ure na kolodvor na Vidmu pri Krskem. Hiša leži na prostoru, kjer se križajo štiri ceste T Belocerkev, Uadolfovo, âmarjeto, Mokronog, ékoci-îan, Butïko, Sr^nt Jernej in most pred hiSo, V hiši, ktera je zidana, se iialiaja več sto let obatojt^ča gostilna. Hiša je tudi pripravna za vsak drug obrt. Zraven je zidana kovačnica, zidana klet, lilev v eno nadstropje, žitnica s podom in orodjem za aeno in slamo kozolc in svinjaki. ZemljišĚe obsega 14 njiv, štiri krasne lepe travnike, dva Esdna vrta, tri nove z amerikanskimi izvrstnimi cepljenimi trtami zasajene vinograde, kteri letos vsi rodé. To posestvo prodam prostoToljno, ker mi je pre-oddaljfno. Posestvo se priporoSa gospodi, ki v miru živi. Kdor bi želel to posestvo kupiti, naj so pismeno obrne na lastnika Davorina Zajca^ fl63—a) « Zaijrebn ti Novoj veai broj 36. Prave kranjske klobase velike po 18 kr., šunke brez kosti (Rollschinken) po 90 kr., presičje glave po 40 kr., speh in suho meso po 70 kr., salame po 80 kr. kilo, brinovec 1 gld. 20 kr. liter, pošilja proti povzetju J. Ev. Sirc v Kranju. Anton Bolte, Brod št. 9, fara Šmíbel pri Novem xaestu, prodaja îz proste loke vse StanoTanje obstoječe iz novo zidane liiŠe s 4 sobami, hleva, kozolca, poda, s sadnim vrt(m, njivami itd.; Se «tiri njive posebej in 6 delov hoste, vse skupaj za 2700 gld. — Natančneje ravno tam. (247—2) T hiši st. 204 v Novem mestu daje se v najem s 15. decemb. t, 1., obstoječe iz 3 sob, kuhinje, kleti in vrta. — Več se izve ravno tam. {2G7—1) ,261) Lep majhen psiček, ■ Ëpiéestimi in po konci stoječimi hscb), črne barre In beliti nog, ki iliši till tUe „Tlok" se je c^nliil. Keikr vé kaj o njem, ali ga zasledi, je proien to proti dobri pltči bodisi naznaniti ali psa nazai privesti v grail Sreberniče (Silberao) pri Novtm mestu. m Dne 3. oktobra 11, dopoludno ob 10. uri se bode potom prostovoljne dražbe prodala na licu mesta nji^a Anton Kob-ovih dedičev zraven Plantana v KardijI. it v na lepem kriiju, z vsem po^podanskim poL n^ slopjem in vrtom ter z 2 iijivirma je takoj I uf ^^ prodati iz proste roke. — Nntančneje ae 1J.IUU. ^ajju Leopold Strel u, Dol. Stara vas pri Št. Jerneju št. 19. (2G3—1) Lepo semensko pšenico, katere 1 hektol. telita 80 kilogramov, ima na prodaj kmetijska šola na Ermu, in sicer po 18 kron 100 kg. — Kavno tam je na prodaj en nirjašček križane jorksirske pasme in (204) 20 i»raŠiČkov, ki se bodo postavili na trg o sejmu sv. Luke ž a. ]Va prodaj je posestyo! Zidana hiřa, lepi zidani obokani lilevi, oboje z opeko pokrito, novi svinjwki z opeko j okriti in dvojnat kozolc z desetimi šianli, vse v dobrem stanu. Poleg tega od 10 do 20 oralov prav dobrih njiv, ravno toliko izvrstnih travnikov in 20 ornlov ali več legfga gozda. Vsa zemljišča leže v ravnini okoli hiše. Dalje je na prodaj sedem oralov prav izvrstnega travnika, kteri leši pii vasi Hiîdejp, blizo okrajne ceste iz Noiega mesta v Škocjan. Končno je na prodaj več gozdnih parcel \ilizu ëkocijana. Već se iz^e jiri oskrbiili^tvii grnjŠCinc y Rndtílci, poàta Bučka na Dolenjskem. Čast mi je najvljudneje naznanjati, da bodem otvoril dne 5. oktobra 1.1. z manufakturnim blagom v Novem mestu na Ljubljanski cesti h. št. 39. Založil hodem svojo novo trgovino z najnovejšim sezijgkim blagom, v katerem bode posebno velika izbera v suknu, hlačevini, platnu in volnenem blagu. Prepričan sem, da bodo ti predmeti z ozirom na izredno nizko ceno vsestransko ugajali. Dovoljujem si opozarjati tndi Č. g. trgovce po deieli, da bodem v diugem nadstropju te hiše priredil posebne oddelke — zaloge na debelo. Vzorei se bodo razpošiljnli na zahtevo poštnine prosto. Kupoval bodem yvsakl množini sledeče; Oešminjevo lubje od palic in korenin, berje in korenine od beladone, maslo, laneno Berne in razne druge poljsiie pridelke, ter bodem plačeval po najvišjih cenah. Potrudil se bodem svoje č. kupovalce in prodajalce v vsakem oziru najbolje zadovoljiti ter se priporočam ÎS velespoStovanjeni Franc Woka(. Moja stara trgovina v Dvoru C2C1—1) — ostane neizprtmenjena. iS '3 'S' y o a . N a ri ■ a. CO ctzi £ a cs c3 f» tiC ■(J Hišu v Mokronogu St. 52. s stranskimi poslopji in Trtom, z bližnjimi njivami, travniki in gozdom proda se pod prav ugodnimi pogoji. To posestvo je pripravno za strojarijo ali sličfio obrt. — Natančnej poizve se pri lastnici g. Mariji Strel v Mokronogu. (2S6-3> Stîj treh malih sobic iinovailje - „dda na Drski (254-a) jos. Medred. na Trški gori eno ietrtinko že nn novo prmgolan, s hišo, klfitjoj novimi sodi za 70 esterajhov in z vsem orodjeiii zi vse v najItoljsein stHnu, je iz proste roke takoj na prodaj. — Natančneje se izve pri Upravništvu _Dol. Novic." (2-24-3) sa Z vsem gospodarskih posopem Dr J z vrtoTii s sadnim drevjem zasajenim, njivo in nekaj g«ziia je ix proste loke za prodiiti. Vse je v dobrem stanu. ~ Veô se izve v Riitnan;! vasi, fara Vavta vas pí"! Francetu Mausir. (243-2) V. n. Slavnem« občinstvu in gostilničarjem uljudno naznanjam, da sem iz svoje že dobro znane zalnge pive v sodčkih letos zaćel prodajati tudi pivo Î steklenicah po pol litra. En zaboj s 25 steklenicami velja samo 4 krone. Imam tudi v zalogi izvrstna istrska vina od 32 vinarjev liter naprej in ne 32 Itrajcarjev, kakor je bilo vedno po tiskarski pomoti tiskano. z odliinim si)oSfovnnjem Anton Jakaz, založnik Steinfeldske piva bratov Reininghaus v Gradcu, NOVO MESTO, U aprila J901. Za napravo vsakovrstnih ^^ vencev in šopkov o vsakem času, posebno o Veih svetih. se priporoîa , .. Ian. Plecity, (266 - 1)_ vrtnar kmet. Sole »a Ormu. za napravo dobre domače pijsč« vže iz sprešaníh tropin, jednsko vinskemu moštu. Vsa zraven pripjL-dajiiča, popolnoma neškodljiva snov za pripravo 60 litrov vflja samo 1 gld. 85 kr. Navodilo za vptirabo je zraven priloženo. Pro-<1a)a]c-m dovoljujem primeren popust. Razpošilja pa pošti, večjo množino po železnici tvrdka Franc Wokač, Dvor. — Dtdenjsko. (?50-2) i IS Lepo stanovanje v I, nadstropju, s 3 sobami, kuhinjo in kittjo je titkoj za oddt\ti pri Jarez Košak-u, gostilničar v N ivem mesto, ^adi preselitve je hiša na proda^ pod prav ugodnimi pogoji v Črnomlji na glavn«» trgu nn voglU) pripravna za vsako trgovino in obrt. Natančneje se izve pri Davorin Fran&iču v Novem mssiu.__i 1 .ïô»—I) 1*. II. gosp. naročnikom afine -ovega apna za poklajol Naznanjamo, da našega 40®/^ gnrantiranegfl, čistega apna za poklajo, od I. okt. t. I. iz zaloge Ljubljana po ravno Isti ceni pošljemo, kot do sedaj z Dunaja, pa samo v yrečah po 50 kg. Svarimo Vas pa pred malo-vreduim apnom za pokinjo, kateri ima samo 30 — 32% fosiorne kisline, tem več pa Chlor& Arsen v sebi. — P i s tn a in naročila prosimo pod naslovom: Mihael Barthel ia dmg, Dunaj X,, Keplergasse 20. ÏYAN SCHÏNBXxKK, DUNAJ, lit. HrdborgstraeoB èloT, 12 >*< razpošilja gratis in franko katalnge v slovenskim jezikn z več kakor 400 slikami o \seli vrstah aparatov za stroje, potrebnih predmetih za kmetijstvo, linaratvo, zn obrtne in gospodarske namene. Cene nižje kakor drngod. 9 Za reelno postrežbo se garantira. 0 Ugodni plaÈtlni pogoji. Solidne zastopnike se išče, (m_ii) IVAN SCHINDLEE, ces. kralj. SC^ DUNAJ, III ; pri V. lastnik. Erdbergstr. št 12. Posestvo na prodaj, Vsled družinskih i-^zmer prodam tnkuj prosto-Tolino, lepo, 10 minut ( d fiune cerkve leîet'e posestvo B htisio, travniki, vinogradom ter z gospodiirskim poslopjem in kmetijskim orodjem vred. Re<Íi se lahko S glav goveje živine in 10 prasiiev. Cena 9000 kron. V Št. Janžu na Dolenjskem, 18. sept. 1901. (255) Marko Koter. Crozdni Suvaj samec, kateri tndi nmé pomoêi pri kmetijstvu in zna slovensko in nemško, se takaj sprejme v Toričen gradu (Kuckm-Stein) p Radna pri Sevnici. (2M—1> Najloljše, isjcBiijše in DailiirijSe kosilo in večerjo naprayi vsnka gospodinja iz „Ilirskih testenin" kakor so nndcljni, rezanci, makaroni itd., ktere so pa le zunesljivo prave v řkallah po Vï % z napisomi se taknj sprejmeta v atrojarijo pri Hotievarju v Novem m^stii. (s;3tî—3> Prva kranjska tovarna testenin Žnideršič & Valentič JI. Bistrica. Zahteinjte jih v vseh prodajal-iiicah jestvin. • » Ne pustite se varati, dii so morda dmge enako dobre kot naiie. Ceniki tigijvcem zastonj in franko. (198-5) Janez ku "^a^ najstarejša in največja ^^^ V tovamiSta zalcia áivalnih. strojev T Ljubljani, Dunajska cesta št 13, OdgoYomi urednik Fr. Sal. Watzl. Zastopnik za Dolenjsko: Friderik Skušek, trgovec v ITetliki. (210—60) Iitlajafclj ia «alciiiik Urban Horvat, TiBk l.Krajec nast.