KRANJ, torek, 14. 9. 1982
CENA 9 din
Št. 70
j Leto XXXV
! 35 let
: GLASILO SOCIALISTIČNE
Giavni urednik Igor Slavec
Odgovorni urednik: v. d Jože Košnjek
"Janez Vipotnik, predsednik Zveze združenj borcev NOV Slovenije:
Vsak razvoj ima težave, samoupravljanje tudi
Strahinj pri Naklem - Več ti-
^ Gorenjcev, nekdanjih borcev, ^Uivistov, mladine, tabornikov, kra-i^iiov vasi okrog Udinega boršta, od 4 fžiča pa do Ljubljane in od drugod, danes žive nekdanji borci Ko-^škega odreda, se je v nedeljo opoldne zbralo pri obnovljenem ^omeniku padlim borcem v Strahi-^iu. na robu Udinega boršta. Miri-^setletnico bojev v Udinem borštu, ^ je bil 13. in 14. septembra 1942 tu ^žbit večji del KokrŠkega odreda, počastili kar najlepše, kar nai-slovesno. Množice, prelep son-^n dan, vasi v zastavah, Čudovit ^uiturni program, ki je ponesel lamo nesem v zadnii kotiček
program, pesem v linega boršta »Slavnostni
Slavnostni govornik Janez Vipot-Uc predsednik Zveze združenj Dor-Slovenije, je v svojem govoru po-"Uaril, kako veliko je Udin bor*t Omenil našim borcem. Vanj so se ^tekali tu sredi naselij in gostih Umetnih žil, ki ga obkrožajo Vsa ^n leta jim je pomenu zatočišče, "?prav je bil ves obkoljen z nemimi postojariKami. Tod so bile J^tanovljene prve gorenjske partijske čete, se odvijali zbori gorenjih aktivistov, tod so bila postavlje-
na taborišča partizansku*. < Od tu so odhajali v napade -a lovražin-ka tod so vodila Kurirska pota, tod okrog so Nemci streljan taice. Največji dogodek pa je bil prav ta pred
w množična je bila nedeljska slovesnost v Udinem borštu. V kulturnem ^gramu so sodelovali igralci Prešernovega gledališča iz Kranja, Linhartov u Radovljice, kranjska godba na pihala in Akademski pevski zbor ^nce Prešeren u Kranja. Slavnostni govornik je bil Janez Vipotnik. -D. Dolenc
tca bitke iški planini
Čas ne izpere krvi
C neenakovrednem boju z Nemci je^septembra 1942 na
^knttki olanini padlo "25 borcev Selške čete in i grupe
med 3m? tudi komandant, predvojni revolucionar m
T •	r^tfnrčič-Gorenjc. Krvave dogodke je
heroj Jože Gregorčič uu ^	' krptar
Vdanim ob spomeniku padlim orisal Štefan Nemec, sekretar ^doobčinskega sveta ZKS za Gorenjsko.
S upniška planina - Čas ne izpe-JVkrvi hrabrih borcev, zastavonoš JV&Iucije, ki so sejali seme upora in Segali baklo svobode in iepše pri ^Hhosti TnHi
tTosti. Tudi po štiridesetih letih ne zbledi, na kraju krvavih S^odkov v zavesti Še Živečih udele-fV^cev bitke naglo oživijo smrtonos-i« ^treli iz sovražnikovih pušk. krva-CK^hadeži od še vročih telesih bor-komaj slišno stokanje ranje-
k* ^ptember 1942. Borci Selške čete J. grupe odredov se nenehno K^i^ikajo zaradi nemških ha jk. Pre-tgo so oboroženi, preveč imajo ncev v svojih vrstah, da bi se rotili za neposredni spopad. Ko-K^dant Jože Gregorčič in komisar Kebe-Štefan se odločita za preko Jelovice. V ranem K^jU 9. septembra krenejo borci v C^Vi1 tišini na pot, previdno ^ ^kajo cesto Raztok - Dražgoše in opuščajo v dolino med Pašnjim ^m in Dražgoško goro. Med
\
sestopanjem jih presenetijo Nemci, ki užgejo po zaščitnici. Janko Prežel j-Stane je ranjen v nogo, razpo-tegnjena četa nadaljuje pohod. Na I ipniški planini nov ogenj švabskih svinčen k. Borci se ne predajo, prebijajo se skozi obroč. Večini ne uspe. Sredi temačnih jelovških gozdov je našlo prerano smrt 25 borcev, osem je bilo ranjenih. Komandant Jože Gregorčič je ob hudih bolečinah še zmogel toliko moči, da je odvil detonator bombe in si pred pretečimi nemškimi kremplji vzel življenje. Ziv ni hotel priti v njihove roke.
Tako je pripovedoval mladim iz radovljiške in z jeseniške občine, vojakom, aktivistom in vsem zbranim, ki so se na Upniško planino povzpeli i z več smeri — z Rovtarice. iz Bod-lajka in prek MofenMce planine sekretar medobčinskega sveta ZKS za Gorenjsko Štefan Nemec. V nadaljevanju je orisal revolucionarno pot Jožeta Gregorčiča-Gorenjca; kako je na Jesenicah nagovarjal napredne delavce za bofbo proti kapitalistič-
nim oderuhom, organiziral prostovoljce in z njimi sam odšel v Španijo, pobegnil iz francoskih zaporov in se v času preteče fašistične nevarnosti zopet vrini lu Jesenice kier je ob okupaciji organi/,ir*i iuui prve partizanske enote.
Zatem je slavnostni govornik namenil besedo, dve pisanju o narodnoosvobodilni borni. Na Gorenjskem imamo precej monografij, ki opisujejo borbe posameznih partizanskih enot,« je dejal. »Potrebujemo pa celovit pregled in vsebinsko oceno NOB ter predvojnega revolucionarnega gibanja. To naj bi bila temeljna naloga gorenjskih muzejev in bodočega muzeja revolucije. Velja pohiteti, saj se čas slavnega obdobja zgodovine naglo odmika. Se žive priče več pripomorejo k vsebinskemu prikazu narodnoosvobodilne borbe kot še tako popolni dokumenti,« je ob koncu poudaril Štefan
Nemec.	. . .
Svečanost na Lipniški planini so pripravile osnovne organizacije borcev in medine radovljiške in jeseniške občine. V domiselnem kulturnem programu so sodelovali recita-torji iz Radovljice in železarska godba z Jesenic. Po slovesnosti ob spomeniku je bilo na Rovtanci partizansko srečanje.
C. Zaplotnik
štiridesetimi leti, ko je v zagrizenem boju s sovražnikom, ki jih je obkolil z vseh strani, v udinem borčtu padlo 24 borcev, 33 pa je bilo uje' a, B; e to čas najhujšega nemškega . orja, najhujši čas vsega našega partizanstva. Venda donili niso ne borci, ne ljudstvo. Pod uspešnim vodstvom Partije in osvobodilne fronte, čeprav z veliko žrtvami, smo zmagali.
Danes bijemo nov boj. Boj za stabilizacijo. Ne obetajo se nam najlepši časi. Lahko pričakujemo, da bo našemu gospodarstvu šlo še slabše Kot danes. Toda kloniti ne smemo.
»Vsakdo se . ora zavedati, da je le od dela lastnin rok dvisen njegov standard,' Da s :a rast blagostanja
eb.- tndi bolje . več delati, da se •i -ogoce brezskrbno rediti na račun tujih kredkov, k; ah ho treba • z visokimi obrestmi vračati,« je poudaril tovariš Vipotnik. Ver delovne discipline ihteva a še gospodarstvo, .».aiij nedela in vsakdo se mora zavedati stvarnosti v kateri živi. Niso le potrebe in želje, tudi obveznosti.
Idejo samoupravljanja moramo razvijati naprej ne samo zaradi izjemne vsebine, ki je temelj za svobodo in pravico delavca, da sam razpolaga s svojim delom, ne samo zaradi družbene ureditve ki io. nenadomestljivo, moramo utrjevati in razvijati, temveč audi zaradi podjarmljenih in zatiranih ljudstev po svetu, ki vidijo v ideji samoupravljanja svojo prihodnost in uresničevanje svojih sanj. Vedeti pa moramo da ima vsak razvoj težave, tudi samoupravi janje, je poudaril tovariš Vipotnik.
Udin boršt naj postane zbirališče množic. Sem naj prihajajo po svoj počitek delovni ljudje, tu naj se rekreirajo mladi, taborniki, športniki. Ostane na; ;v spomin na najtežje um.
Novo ploščo na spomeniku je odkril nekdanji komandant Ko-krškega odreda Frapc Šiško-Črto, Janez Mohar-Potok iz Strahinja pa se je kot predstavnik krajevne skupnosti Naklo zahvalil vsem, ki so prispevali za ureditev Udinega boršta in spominskih obeležij v • njem in obljubil, da bodo krajani spomenik z okolico varovali in kar najlepše urejevali.
Se dolgo v popoldne je na robu Udinega boršta odmevala partizanska pesem.
D. Dolenc
Kako preseči razkorak
Kongresna stališča in usmeritve za uresničevanje gospodarske stabilizacije so znana. Toda kaj dosti naprej od kritičnih ugotovitev na republiškem in zveznem kongresu nismo prišli. To dokazujejo tudi najnovejše analize uresničevanja razvojnega programa za letos, ki dokazujejo, da se najvažnejši cilji ne uresničujejo, da nam pesa proizvodnja in, da kljub visokim indeksom izvoza ni pričakovanega deviznega priliva in je s tem ogrožen najpomembnejši cilj gospodarske stabilizacije — zagotavljanje zunanje likvidnosti države in zagotavljanje vsaj doseženega obsega proizvodnje.
Vse to zahteva dosledno akcijsko naravnanost vseh organiziranih političnih sil, posebej Še Zveze komunistov. Vse to z | enim ciljem - za boljše gospodarske rezultate, ki bodo vodili k
i gospodarski in družbeni stabilizaciji in za to je potrebno dosledno premagovanje idemopolitičnih vprašanj pri uresničevanju gospo-, darske stabilizacije.
Komunisti morajo biti vodilna idejnopolitična sila, zato morajo svojo aktivnost nameniti iskanju poti za premagovanje idejnopoli-tičnih težav, ne pa obravnavi podatkov in informacij o gospodarskih gibanjih. Skratka, oceniti morajo razkorak med nujnim in doseženim in razprave usmenti v vprašanje, kako pre-I seči ta razkorak.
_ Tako je treba še posebej obravnavati izpolnjevanje planov, delitev dohodka in osebnih dohodkov, izgube in sanacijske programe, investicije in izvozne obveznosti, dohodkovno povezovanje in ne nazadnje tudi izpolnjevanje samoupravno in zakonsko sprejetih obveznosti. V reševanje teh problemov se morajo vključiti I prav vsi komunisti in organizacije ZK morajo biti pobudniki za obravnavo in reševanje teh vprašanj v delegatskih skupščinah jjj na vseh ravneh.
L. B.
ne novi sklepi
KRANJ — Kongresni dokumenti, dolgoročni program stabilizacije ter drugi že sprejeti dokumenti dajejo komunistom dovolj izhodišč, da se že pred sejo CK ZKS in CK ZKJ lotijo tekočih gospodarskih in družbenopolitičnih vprašanj. Gre za to, da komunisti v vseh sredinah ocenijo, kje so odpori in odkloni pri uresničevanju zastavljene politike in da ugotovijo, kje so temeljni razlogi za premajhno aktivnost komunistov. Pri zagotavljanju osnovnih pogojev za naš nadaljnji razvoj, so poudarili na posvetu, ki ga je v petek sklical Medobčinski svet ZKS za Gorenjsko in se ga je udeležil tudi predsednik CK ZKS Andrej Marine.
V uvodnih besedah je Štefan Nemec poudaril, da je gorenjsko gospodarstvo sicer v prvem polletju doseglo ugodne poslovne rezultate, vendar se na indeksne primerjave ne gre preveč zanašati, ker se zlasti v zadnjem času pojavljajo težave zaradi pomanjkanja materialov za proizvodnjo tudi v izvozno izrazito usmerjenih delovnih organizacijah kot so iBI, Planika, Alpina, Peko, Iskra in še nekaterih drugih. Zato je treba -se •ule usmeriti v to, da se ohrani proizvodnja.
Predsednik slovenskih komunistov Andrej Marine pa je še posebej opozoril na zaostrene gospodarske razmere tako v Sloveniji kot Jugoslaviji, kjer je ključno vprašanje zagotavljanje likvidnosti Jugoslavije. Osnovne usmeritve razvoja za leto 1982 se namreč ne uresničujejo, najslabše pa je v proizvodnji, ki je sposobna in pnmerna za izvoz. Indeksi, je poudaril predsednik slovenskih komunistov, so sicer ugodni, toda deviznega priliva ni. Zvezni izvršni svet je ugotovil, da organizacije združenega dela in banke, ki imajo ekspoziture v tujini zadržujejo devize in tako rešujejo redvsem svoje likvidnostne pro-skupne težave pa prelagajo na ramena drugih. Zato je nujno potrebno takoj pogledati, kdo se tako oonaša in komuniste, ki so za take razmere odgovorni, poklicati na odgovornost.
Dr. Andrej Robič ie spregovoril o razmerah v zdravstvu in opozoril, da je sedanjim težavam vzrok ne-uresničevanje svobodne menjave dela na eni strani ter preslabo izko-nščanje ndtranjih rezerv na drugi. Predvsem se bo treba v zdravstvenih
organizacijah spopasti z uresničevanjem nagrajevanja po delu. Stane Plrnat je spregovoril o razmeran v kmetijstvu, kjer so bili v zadnjem času doseženi ugodni rezuitati, vendar bodo komunisti morali več skrbi posvetiti boljši oskrbi z mesom in izgubam v klavniški industriji. Povedal je tudi, da zamrznjene cene veljajo le za finaliste, medtem ko si surovinarji spet režejo večji kos kruha s »samoupravnimi sporazumi o cenah materialov«. Albinca Tu-šarjeva je opozorila na neusklajenost planiranja in težave, ki jih imajo pri izgradnji eiektrojeklarne na Jesenicah, ker ne vedo, če je ta investicija vključena v prednostni načrt investicij republike. Dr. Branko Berčič je poudaril, da je nujno potrebno zaostriti odgovornost vseh kadrov v gospodarstvu in v negospodarstvu in da bi se morala ZK bolj ukvarjati z načrtnim kadrovanjem. Ivanka Šulgajeva pa je govorila o kršiteljih dogovora o delitvi dohodka in opozorila da je težko dosledno izvajati predvidene ukrepe, če se dogovora ne držijo celo nekateri izvršni sveti in občinske uprave.
Gospodarske razmere zahtevajo, so poudarili na zaključku posveta, da se komunisti v vseh oblikah delovanja borijo za uresničevanje dogovorjenih ciljev. Prevladati mora spoznanje, da je treba izločiti prav vse, kar v sedanjem trenutku ni nujno potrebno, da bi izboljšali reprodukcijsko sposobnost gospodarstva in da uredimo blagovno denarne odnose. Hkrati pa mora iz vseh razprav izveneti tudi resnica, da nam zaostrene razmere omogočajo, da uveljavimo kvali ■ tetno gospodarstvo in uskladimo celotni razvoj z reainimi možnostmi-	N L. Bogataj

m
Sporočila / v Glasu imaj'o vedno uspeh
GLAS 2. STRAN
NOTRANJA POLITIKA
torek. 14. SEPTEMBRA 1$
Končne aktivnosti letošnje akcije NNNP
Dva dni v kranjski občini
KRANJ - Sklepne dejavnosti med letošnjo obrambno zaščitno akcijo Nič nas ne sme presenetiti bodo potekale v krrnjski občini, kot je sklenil odbor za akcijo, dva dni. V njih bodo prvi dan posvetili osrednjo pozornost
uresničevanju ukrepa zatemnje-vanja, drugi dan pa odpravljanju posledic letalskega napada.
V petek, 1. oktobra, bodo sirene ob 20. uri naznanile začetek polurne delne zatemnitve na območju celotne občine. V tem času bodo v mestu
Kranj - V soboto so se ob spomeniku bazoviškim žrtvam v Prešernovem gaju v Kranju zbrali občani, borci, mladina in delovni ljudje Kranja, prišli pa so tudi iz Trsta, da bi počastili spomin padlih bazoviških borcev. V imenu mladine Kranja, ki skrbi za spominsko obeležje, je v spomin žrtvam spregovorila Nada Bogataj-Kržan, predsednica kranjske mladine, za njo pa še član tržaške delegacije Oto Kalan. Delegaciji Kranja in Trsta sta k obeležju položili vence, dijakinje ekonomsko-administrativne šole pa so izvedle kulturni program. Foto: D. Z.
Delavcu nedostopen plan
V Savi je minuli teden zasedal republiški odbor delavcev nekovinske in kemijske industrije - Pred bližajočim se 10. kongresom slovenskih sindikatov so spregovorili o vlogi sindikata pri samoupravnem planiranju in gospodarjenju
obveščenost
Kranj — Ena izmed tematskih razprav, ki jih slovenski sindikati prirejajo pred svojim desetim kongresom, je zadevala tudi samoupravno planiranje. 0 njem so spregovorili minuli teden v Savi, kjer so gostili predstavnike republiškega odbra delavcev nekovinske in kemijske industrije. Razprava sicer ni imela velikega odmeva, vendar je v strnjenih okvirih vendarle pokazala, kakšen je današnji odnos do plana v gospodarstvu in koliko more delavec o njem odločati.
Razpravljavci so omenili, da trenutno v gospodarstvu prevladuje stihijsko podrejanje tržnim zakonitostim, saj nestabilno gospodarstvo otežkoča načrtno usmerjanje nacionalne ekonomije. Deloma to drži, pogosto pa je sklicevanje na stihijska gospodarska gibanja le zavesa, za katero se skrijemo pred odgovornostjo. Značilnost tržno-planskega sistema je ravno v tem, da s planom skušamo obvladovati trg.
Po formalno-pravni plati smo s planiranjem že napredovali, saj skorajda ni delovne organizacije, ki ne bi imela kratkoročnega, srednje-ločnega in dolgoročnega načrta razvoja. Strogo začrtano planiranje pa je težko, saj ga otežkočajo resne motnje v preskrbi s surovino, trganje reprodukcijskih verig, slaba preskrba domačega trga, prekomerne cene deviz... Rešitev je zato v celoviti strategiji družbenega razvoja, ki je možno na osnovi povezovanja gospodarstva.
Odločanje o planiranju je močno orožie, ki naj bi ga imel delavec v rokah na poti k odločanju o dohodku, njegovem ustvarjanju in razporejanju. Vendar so delavcu planski hrami še dokaj nedostopni, saj načrtovanje razvoja terja ne le enkratno informacijo, temveč tudi znanje. Za zdaj odloča delavec zgolj o zaključenem in periodičnih obračunih s tem pa gospodarjenja še nima do zadnjega dinarja v svojih, rokah. Prva konferenca zveze sindikatov Slovenije je podrobno razčlenila svojo vlogo na področju planiranja, kot pogoj za vpLv delavca na sprejemanje tehtnih odločitev o gospodarskih načrtih pa je navedla dobro informiranost in usposobljenost. Razprava se je dotaknila tudi konkretnih Drimerov.
V Savi so za ----------
usposobljenost delavca res že veliko storili, vendar se monopol odločanja o planiranju še vedno zadržuje pretežno pri strokovnjakih.
Medla razprava pa je na kraju vendarle navrgla važno ugotovitev: planiranju manjka odgovornosti! Presoja o tem, ali je prasa docela izpolnila v planu zapisana izhodišča in kakšne sankcije sledijo, če je ostalo le pri zapisanem, pripada smdi-
katU>	D. Z. Zlebir
in drugih naseljih prebivalci ugasnili oziorma zatemnili vsa svetlobna telesa razen prometne signalizacije. Zatemnitev bodo prav tako izvedli v industrijskih in drugih javnih objektih, k njeni uspešnosti pa bo pripomoglo tudi izogibanje uporabe vseh vrst vozil. Medtem ko bodo uresničevanje ukrepa zaternnjevanja nadzorovali pripadniki civilne zaščite, bodo pomembnejše objekte zavarovali pripadniki narodne zaščite.
Uspešnost zatemnitve bodo iz zraka ocenili člani občinskega štaba za civilno zaščito. Izkušnje iz tokratne akcije bodo omogočile pripravo in izvedbo ukrepov za zmanjšanje ogroženosti pred napadom iz zraka, zato bi se morali vsi kar najbolje pripraviti na zatemnjevanje. Zal so že priprave na končne aktivnosti pokazale nekatere pomanjkljivosti. Ker v večini večjih organizacij združenega dela lahko izvedejo zatemnitev le ob izklopu električne energije, so morali zaradi zmanjšanja stroškov prvotno predvideno enourno zatemnitev omejiti za polovico.
V soboto, 2. oktobra, ob 13. uri bodo v mestu Kranj in krajevnih skupnostih Naklo ter Šenčur doživeli namišljeni napad letal, krajevnima skupnostima Kokra in Jezersko pa bo grozila nevarnost plazov. Po letalskem napadu bodo vsi nosilci sistema splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite z združenimi močmi odstranjevali njegove posledice; izvajali bodo ukrepe zaklanja-nja, RBK zaščite, zaščite in reševanja ob rušenjih, zaščite in reševanja ob požarih, prve medicinske pomoči ter zaščite in reševanja živali. Potrebnih ukrepov se bodo lotili tudi zaradi posledic plazov.
Akcijo bodo v organizacijah združenega dela in krajevnih skupnostih vodili na osnovi sprejetih programov z enotnimi izhodišči. Da bo uspešna, bodo povsod morali zagotoviti množično in aktivno udeležbo delovnih ljudi in občanov. Odraz njihovega sodelovanja bo tudi sprotno sporočanje ocenjenih razmer prek sistema zvez iz posameznih okolij v občinski center za zveze, kar bo osnova za spreiemanje pravilnih odločitev v občinskem štabu za civilno zaščito in nadaljnje učinkovito ukrepanje. Aktivno sodelovanje in s tem usposabljanje za hitro ter učinkovito pomoč v morebitni vojni pa je tudi osnovni namen vsakokratne akcije Nič nas ne sme presenetiti.
S. Saje
Delavce skrbi za delo
Občinski svet zveze sindikatov je ocenil, da so bile razprave o polletnem gospodarjenju v kranjskih organizacijah združenega dela letos najkvalitetnejše - Zaskrbljujoča rast vseh oblik porabe in padec reproduktivne sposobnosti gospodarstva terjata natančno analizo - Kako daleč so prizadevanja tistih organizacij, ki bi lahko izvažale, pa ne?
zadevanja tistih oreanizacii. ki bi
Kranj — Razprave o polletnem gospodarjenju v kranjskih organizacijah združenega dela so bile letos dosti širše in kvalitetnejše kot minula leta. Delavci so načenjali vrsto vprašanj. Niso jih zanimali le osebni dohodki in delitev sredstev za skupno porabo, ampak so se dotaknili predvsem težav v zvezi z zagotavljanjem surovin in reprodukcijskim materialom za nemoten potek proizvodnje, torej vprašanja dela, ki jim pomeni osnovo za obstoj.
Kot je ocenil občinski svet zveze sindikatov na ponedeljkovi seji, se je izboljšala tudi obveščenost delavcev tako po obsegu kot po kvaliteti polletnih poročil, ki so bila razumljiva in zgoščena.
V prvem polletju so kranjske organizacije združenega dela ustvarile 46 odstotkov celoletnega izvoznega plana. Prizadevanja delavcev za povečanje izvoza so očitna. Tako je bil konvertibilni uvoz 90-odstotno pokrit z izvozom, v celotni zunanjetrgovinski menjavi pa je bil izvoz za 32 odstotkov večji od uvoza.
Kljub temu pa so člani .občinskega sveta menili, da v nekaterih delovnih kolektivih še niso storili vsega, da bi zunanjetrgovinsko bilanco že izboljšali. Sklenili so, da bo treba ponovno oceniti, kako daleč sežejo pri-
organizacij, lahko izvažale, pa ne.
Posebej so se dotaknili tudi vseh oblik porabe. V primerjavi z lanskim polletjem je kranjsko gospodarstvo letos razporedilo za splošne družbene potrebe 51 odstotkov več denarja, za skupne družbene potrebe pa iz dohodka in . iz osebnih dohodkov zaposlenih 33 odstotkov več. Zaradi visoke rasti osebne, skupne in splošne porabe, predvsem pa rasti dela družbenega proizvoda za obresti in delovne skupnosti, so se v prvem polletju sredstva za reprodukcijo v primerjavi z enakim obdobjem lani povečala le za 21 odstotkov. Ža rastjo družbenega proizvoda so zaostajala za 38 odstotkov, njihova udeležba v družbenem proizvodu pa se je od lanskih 32 odstotkov zmanjšala na slabih 29 odstotkov.
Občinski svet zveze sindikatov zato od izvršnega sveta skupščine občine Kranj terja takojšnjo analizo splošne in skupne porabe, podobno analizo skupne porabe pa bodo morali izdelati tudi v vseh organizacijah združenega dela. Glede na to, da reprodukcijska,sposobnost gospodarstva pada, stabilizacijskih ciljev ne bo mogoče doseči, če vse oblike porabe ne bodo spravljene v realne okvire.
H. Jelovčan
O I A S Ustanovite,i'	občinske konference SZDL Jesenice, Kranj, Radovljica. Skofja Loka in Tržič — Izdaja Časopisno podjetje Glas
'	Kranj — Glavni urednik Igor Slavec — V. d odgovornega urecfciika Jože Košnjefc — Novinarji: Leopoldina Bogataj, Oanica Dolenc, Duian
Humer, Helena Jelovčan, Lea Mencinger, Stojan Saje. Darinka Sedej-Kuralt. Marija Volčjak. Cveto Zaplotnik, Andrej 2alar in Oanica 2lebir — Foto reporter Franc Perdan — Tehnični urednik Marjan Ajdovec — Oblikovalci: Lojze Erjavec, Tomai Gruden, Slavko Hain in Igor Kokalj — List izhaja od oktobra 1947 kot tednik, od januarja 195« kot poltednik, od januarja 1960 trikrat tedensko, od januarja 1964 kot poltednik ob sredah in sobotah, od julija 1974 pa ob torkih in petkih. — Stavek TK Gorenjski tisk Kranj, tisk ZP Ljudska pravica Ljubljana. Naslov uredništva in uprave lista: Kranj, Moie Pijadeja 1 — Tekoči račun pri SDK v Kranju Številka 51500-603-31999 — Telefoni: direktor in glavni urednik 28-463. redarja 21 860 odgovorni urednik 21-835, tehnični urednik 21-835, komerciala, propaganda, računovodstvo 28-463. mali oglasi, naročnina 27-960 — Oproščeno promet nega davka po pristojnem mnenju 421-1.72 — Polletna naročnina 300,— din.
NAŠ SOGOVORNIK
Delegat na 10. kongresu zveze sindikatov SI oveni-
Papirji ne smejo obležati v predalih
Kram - Od sedanjega kongresa zveze sindikatov Slovenre delavci veliko pričakujejo. Tako nam je zagotovil tudi eden oc kranjskih delegatov, Cveto gušteršič sicer tehnolog v Ikosu. Čeprav na prakso minulega kongresa glede dokaj kntično saj ni poufc delavčevih pričakovanj, pa je glede sedanjega večji optimist. Pravi. Ji upanje zbuja zavzeta aktivnost sindikata pred sedanjim kongresen, tudi resolucijske določbe so konkretnejše, bolj akcijske, nenazadnje p»
nas tudi čas sili od papirnatih sklepov k praksi	*
»Prejšnji kongres je obetal izboljšati družbeni in osebni standarc delavca, sedanji težki časi pa slednjega postavljajo v še težji poloii] Tudi zdaj bo moral kongres reševati socialno pot saj je življenje ved* ttfie. Pričakovali smo tudi, da bi sindikat več storil glede zmanjšan* administracije in boljšega vrednotenja prmzvo^ega dela.^ \ n* tovarni so že opazni premiki, vendar težko rečemo, da je storjeno vse
kar je bilo obljubljeno.«
So delavci v razpravah opozorili na kake probleme, ki a*
jim kongres da pravi odgovor?
»Kot sem že omenil, je za standard delavca v Ikosu dob* poskrbljeno, tem bolj ga zato zanimajo cenovna razmerja, dohodkom uolitika vprašanje možnosti samoupravnega odločanj Najbolj šo kajpada zanimiva dohodkovna vprašanja. Našemu delavca ne ere v glavo kako je lahko tovarna poslovno med najuspešnejšimi < občini med prvimi v izvozu, pa tudi samoupravno zelo razvita, p* vendarle^ne sme gospodariti z dohodkom tako kakor bi rada. Kij* dobremu, kvalitetnemu delu in visoki produktivnosti se namreč « smejo povečati osebni dohodki. To je .v nasprotju z vso log* nagrajevanja. Kako naj bo potem delavec motiviran da Us nap* dosega dobre uspehe na delu, če se pa tega dela ne ceni dovolj Delav:, teži tudi cenovno nesorazmerje. Surovina je dosti dražja od končne?
izdelka čeDrav ie le-ta oplemeniten z delom.
Delavca seveda najbolj zanima tisto, kar mu je zaradi dela biift vendar se pri nas v tovarni kljub temu niso ustavljali 2goIi p vprašanjih proizvodnje. Tudi preskrba jih teži, prosti čas, otro^ varstvo, skrb za starejše osebe, delovanje samoupravnih organov. Ni omenim, da jih moti tudi pomanjkanje informacij in znanja, ki bi? lahko uporabili pri odločanju. To skušamo reševati prek sindikat
SkUPDelavec od kongresa torej pričakuje, da bi uresniči] ti
kar mu že leta in leta obljublja?	n
»Tako je. Delavčeva pričakovanja niso nič novega. Dovolj Je b«* in zapisanih resolucij. Tokrat pa časi ne dopuščajo več besedom Mnogim bi bilo dovolj že, če bi se uresničila tretjina tistega, kar a* obljubljajo. Kongresu, ki mora pokazati, kdo, kdaj m kako se mora*
uresničiti postavljene naloge, morajo slediti dejanja.«

Se študentje bojijo žuljev?
Tržiški brigadirji so se na letošnjih delovnih akcijah izkaz* dobrim delom - Študentov v mladinskih brigadah tudi totf ni bilo
Tržič - Iz tržiške občine sta letos odšli na delovišči dve mladinski delovni brigadi. Brigada Ko-krški odred, v kateri je bilo dvajset domačinov in prav toliko mladih iz pobratenega Zaječarja, je v Beli krajini popravljala in gradila vodovoda Veliko Liješče-Glavica ter Bušinja vas-Brezovica, dolga skupaj 2100 metrov, razen tega pa je sodelovala še pri obnovi oziroma ureditvi športnega igrišča v Metliki. Brigadirji so se izkazali s pridnim delom. V Tržič so prinesli vrsto priznanj za udarništvo, izredno udarništvo in za družbene dejavnosti.	, j.
Druga dvajsetčlanska mladinska delovna brigada, ki so jo poimenovali po Tinki Sedej, je odšla na delovišče v pobrateno občino /.a-ječar. Tudi tam so tržiški mladinci osvojili vrsto priznanj za delo ter najvišje mogoče priznanje: plaketo
V Beli krajini so razen pionirjev iz kranjske in škofjeloške občine tudi letos sodelovali tržuJu osnovnošolci v sestavljeni pionirski birigadi Franceta Prešerna. Z-ani-manje za akcijo je bilo med otroKi, iz Tržiča jih je odšlo deset, izredno veliko. Tako z evidentiranjem ni
bilo težav.
Nasprotno pa so težave s sestavo mladinskih delovnih brigad že tradicionalne. Letos so bile v tržiški občini še očitnejše, ker brigadirjev iz vrst delavcev ni bilo toliko kot prejšnja leta. V zaostrenih pogojih
gospodarjenja delovne orsj pač nerade pogrešijo vsakep brega mladega delavca. Raaec* pa se je večje zanimanje u med njimi vnelo Šele par cku f odhodom na delovišča. s pc* odločanjem so občinski koet^ ZSMS Tržič onemogočili, da -k pravočasno in samoupravno * varjala z delovnimi organizmu** njihovi odsotnosti.
Vsekakor so v tržiški leli za akcije navdušiti čim v*!; dentov in učencev. Učence* * obeh mladinskih brigadah tik { dovolj, nekaj manj kot pok*' študenti pa se tudi letos niso vabilu mladinske organizacije.
Glavna vzroka za štute* manjko sta dva; v tržiški ni nobene srednie, višje ali ^ šole. Studenti, ki se odločaj* brigadirsko življenje, se obtX" prijavljajo v brigade občin, k*'"i izobražujejo. Na drugi strani
njihovega nezanimanja kriva
., ... - —
Kljub razumljivim vzrokcua.. kaj se tržiški študenti ne poj*^* na mladinskih delovnih akciji podobnimi težavami se pri srljanju brigad ubadajo tudi v občinah, pa hkrati velja ispoeB* §e vprašanje nepovezanosti šttf* tov, ki so v Tržiču prepuščen > bolj ali manj sami sebi in jih nir> bu študentov ni uspelo združiti H. Jelovi
HJIIIU'VfiU ----------—J — &ll>*
najbrž še bolj, želja po počite^ zaslužku, s katerim si lahko jo drago študijsko leto.
f/li..L m« mi*vt liitrim
Za boljša delegatska razmerja
™ ____; o r»ri ohčinski skun
Radovljica - Predsedstvo Občinske konference SZDL Radovljica je julija letos posredovalo vsem občinskim družbenopolitičnim organizacijam v razpravo osnutek poslovnika o delu koordinacijskega odbora za kadrovska vprašanja pri predsedstvu Občinske knference SZDL Radovljica. V preteklosti je bilo glede dela tega organa precej pripomb, predvsem zaradi njegove sestave, ki ni ustrezala delegatskim razmerjem. Očitali so muMudi zaprtost. Novi predsednik predvideva, da bo koordinacijski odbor uskajevalno .telo, ki bo sestavljeno iz delegatov vseh občinskih družbenopolitičnih organizacij ter delegata paritetne komisije in komisije za volitve in imeno-
vanja pri občinski skupščini. EVf ti naj bi se menjali. Tak _ cijski odbor naj bi s tesnejšo po«* nostjo z delovnimi organizacij* skupnostmi omogočil podrug - i kadrovske politike. Poleg v>sw*s sedanjega dela naj bi skrbel r-uresničevanje družbenega o oblikovanju in izvajanju k^ ske politike v občini Rado*.
Mandat delegatov, ki bodo sas^J
ni v odboru, bo trajal dve let:, t*1
nostjo ponovne izvolitve.	H
Osnutek poslovnika bo v razpravi do 15. septembra. M 7hrane pripombe m predlog .v j navalo 'predsedstvo občini ■
ference SZDL.
torek, 14. septembra 1982
GOSPODARSTVO
3. STRAN O LAS
Devize za usnje ali čevelj
Gospodarske težave, predvsem pa zakon o razpolaganju z ustvarjenimi devizami, rušijo že prej oporečno ravnovesje v usnjarskopredelovalni reprodukcijski verigi — Samoupravni sporazum med slovenskimi udeleženci, ki sloni na dohodkovnem povezovanju, težav z oskrbo surovin ne bo rešil, dokler za njegovo uresničitev ne bo trdnejših gospodarskih pogojev — Večji ostanek ustvarjenih deviz, realna vrednost dinarja in zmanjšanje družbene režije so po mnenju delavcev iz usnjarskopredelovalne industrije pot, ki vodi k boljšemu poslovanju
Žiri — Kongres zveze sindikatov, tako iovenski kot za njim jugoslovanski, bo moral spregovoriti o problemu odstopanja od začrtane gospodarske politike, s katerim je tesno povezana tudi zaostritev odgovornosti in sprememba nekaterih zakonskih določil, če bo treba, celo zakona o združenem delu.
Tega dela naše družbene prakse, ki v zaostrenih pogojih gospodarjenja kaže še večji razkorak med sprejetim in uresničenim, so se dotaknili predstavniki največjih delovnih organizacij v slovenski usnjarsko-pre-delovalni industriji, ki so v petek v Žirovski Mpini razpravljali o povezovanju na dohodkovnih osnovah.
Menili so, da povezovanje kljub Pravkar osvojenemu samoupravnemu sporazumu ne bo uspelo, dokler udeleženci v reprodukcijski verigi ne bodo dobili pogojev za to. To pa v prvi vrsti pomeni, dokler se delež razpolaganja z ustvarjenimi devizami ne bo dvignil in dokler njihov dohodek zaradi izvoza ne bo trpel 30 do 50 odstotkov izgube, to je, dokler ne bo realnega tečaja dinarja. Izvozne stimulacije, ki izgub ne pokrivajo,
so namreč precej ponesrečeno nadomestilo umetnemu ohranjanju vrednosti dinarja, ki daje pofuho velikim dolžnikom.
Slovenska usnjarsko predelovalna industrija bi za uspešno delo, to je za zagotovitev surovin in reprodukcijskih materialov, le tako bi še naprej lahko vzdrževala in celo povečala raven izvoza, rabila vsaj 60 do 65 odstotkov deviz, ki jih ustvari. Čevljarji tožijo, da je tretjinski ostanek za uvoz in za združevanje v domači reprodukcijski verigi odločno prenizek. Kot finalisti nosijo najtežje breme. Usnje morajo plačevati celo po dvakratni ceni, medtem ko za uvoženo, ki je cenejše in običajno boljše, nimajo več dovolj deviz. Razen tega bi vsakdo rad iz izvoženega čevlja potegnil svoj delež dolarjev: klavničar, usnjar, tekstilec, gumar ...
Najhuje pri tem pa je, ker se devizni problem v usnjarskopredelovalni industriji vrti v začaranem krogu. Tudi usnjarjem, kot so povedali predstavniki industrije usnja z Vrhnike, se ne godi bolje, čeprav jim čevljarji očitajo monopolni položaj
na domačem trgu. Uhojenih izvoznih poti, ki so si jih težko priborili, ne morejo dopustiti kljub temu, da v Jugoslaviji uvozimo kar polovico potrebnega usnja. Za to polovico pa seveda rabijo devize.
S tem se poraja vprašanje, kdo naj pravzaprav izvaža. Usnjar usnje, ki je čevljarju surovina, ali čevljar čevelj, ki je izdelek višje vrednosti? Prav bi vsekakor bilo, da surovina ostane doma, vendar pa čevljarji zaradi novega zakona o razplaganju z devizami usnjarjem ne morejo zagotoviti dovolj konvertibilnega denarja za uvoz predvsem govejega usnja. Hkrati usnjar kot udeleženec v reprodukcijski verigi dobi od izvoženega čevlia, ki je opremljen z nizom družbenih in drugih stroškov, dobi manj kot od izvoženega usnja. Njegova izvozna prizadevanja je torej treba razumeti tudi po tej plati.
Spoštovanje samoupravnega sporazuma, sklenjenega v slovenski usnjarskopredelovalni industriji, bo zaradi številnih nespodbudnih go-darskih vplivov vsekakor zelo zahtevna naloga. Nihče trenutno tudi ne pozna recepta, po kakšnih enotnih merilih bi dohodkovno povezovanje v reprodukcijski verigi lahko kar najbolje speljali, in to brez povečanja administrativnih stroškov, ki jih tako povezovanje prinaša. Gospodarske razmere namreč tej branži že resno zajedajo dohodek in ogrožajo obstoj. Zato tudi ni neupravičena zahteva delavcev, ki jo prenašajo na oba kongresa zveze sindikatov, da je treba zmanjšati družbeno režijo, začenši pri vrhu.
H. Jelovčan
Za materiale zmanjkuje deviz
Kljub 92-odstotnemu povečanju izvoza na konvertibilni trg bo delavcem Peka do konca leta zmanjkalo za nakup materialov 1,8 milijona dolarjev - Posojilo lahko dobijo, a jih skrbi, kako bodo denar vrnili, saj ne vedo, s kakšnim deležem deviz bodo takrat razpolagali
Tržič - Čeprav do polletja v tržiškem Peku zaradi pomanjkanja surovin in reprodukcijskih materialov niso" ustavljali proizvodnje, Pa se težave spet kažejo v zamu-
janju dobavnih rokov za izvoz obutve za jesen in zimo, kar slabo vpliva tudi na sklepanje poslov za
naslednje leto.
V sedmih mesecih letos so delavci
koristna menjava
Radovljica — S slavnostno sejo delavskega gveta je več kot 500-član-ski delovni kolektiv Tovarne merilnih instrumentov v Otočah proslavil krojni jubilej: 36-letnico ustanovitve Iskre, 21-letnico tovarne v Otočah ter 25-letnico zglednega sodelovanja * avstrijsko firmo Goerz Electro. **riložnost so izkoristili tudi za podelitev jubilejnih priznanj dela. Afetka Bešter, Štefka Laharnar, Vera Praprotnik in Ivanka Sodnikar kolektivu Iskre zveste že 30 let, ^dmerica delavcev je prejela pričanje za 25 let dela v Iskri, 16 de-^vcev za 20 in 28 članov klektiva za %»aet let dela. Veliko število jubilantov potrjuje, da so delavci zadovoljni J tovarno, z odnosi v njej, z delitvijo jjnhodka in vsem, kar delavca tako ^olgo veže na kolektiv.
Malo so na slavnostni seji govorili J preteklih obdobjih, na katera so Rezani veliki delovni uspehi. Več ^rbi povzroča delavcem sedanjost prihodnost gospodarjenja, v prvi J>sti nezavidljivi gospodarski kazalci v prvi polovici letošnjega leta. ^mokritično ugotavljajo, da za to
krivi le neugodni pogoji gospodarjenja. Tudi v lastnih vrstah so ^bosti.
v »Minili so časi, ko smo brez poseb-£&ga truda dosegli ugodne rezulta-je na slavnostni seji dejal direk-J^r tovarne Jernej Vrtačnik. »Prišli ^ časi. ko vse bolj prihaja do izraza
delo ne samo sedanje, tudi minulo. Korenito moramo zato spremeniti odnos do dela in do reprodukcijskih sredstev če hočemo poslovno leto kakor tudi vsa nadaljnja v tem srednjeročnem obdobju končati bolje kot prvo polletje.«
Slavnostne seje delavskega sveta so se udeležili tudi predstavniki dunajske firme Goerz Electro, priznanega podjetja s področja merilne tehnike, s katerim Tovarna merilnih instrumentov Otoče uspešno sodeluje 25 let. Prvi dogovor, podpisan v takratni Iskri Elektromehaniki v Kranju, je vseboval določila o nakupu licence za izdelavo univerzalnega merilnega instrumenta in o dobavi nekaterih sestavnih delov. Deset let zatem je bila podpisana prva kooperacij ska pogodba. V 14-letnem obdobju tovrstnega sodelovanja je vrednost menjave med dunajskim partnerjem in Iskro OtoČe dosegla 11 milijonov šilingov, že v naslednjih petih letih pa naj bi narasla na načrtovanih 25 milijo-
n°Delovni kolektiv iskrške Tovarne merilnih instrumentov Otoče je ob četrtstoletnici vzajemnega sodelovanja z dunajskim Goerz Electro predstavnikom podjetja podelil posebno priznanje z željo, da bi menjava med njimi še naprej potekala v obojestransko korist.
J	C. Zaplotnik
S slavnostne seje delavskega sveta Tovarne merilnih instrumentov Iskra Otoče v sindikalnem izobraževalnem centru Radovljica. - Foto: C. Z.	'	____
Peka izvozili za odstotek več izdelkov kot v enakem lanskem obdobju in ustvarili 14 milijonov dolarjev. Kljub »skromnemu« povečanju izvoza pa je njegova struktura bistveno drugačna. Kar za 92 odstotkov ga je več na zahodni trg in za 44 odstotkov manj na vzhodni. Izvoz v celotni Pekovi proizvodnji predstavlja 52 odstotkov parov obutve. Na drugi strani je uvoz za petnajst odstotkov nižji, tako da znaša pozitivna razlika v menjavi s konvertibilnim trgom blizu' pet milijonov dolarjev. Lani v istem času presežka ni bilo.
Zaradi prednosti, ki jo Peko daje izvozu, so bile v prvih mesecih domače prodajalne nekoliko osiromašene. Izbira se je izboljšala šele aprila, kljub temu pa zamude še niso uspeli povsem nadoknaditi. V svojih trgovinah so prodali za šest odstotkov manj obutve. To se odraža tudi na dohodku. Načrtovanega niso dosegli predvsem zaradi skokovite podražitve materialov in razkoraka med njihovimi cenami in cenami obutve, ki jo prodajajo na konvertibilnem trgu.
Ne glede na težave so pogledi tržiških čevljarjev še naprej uprti v čim večji izvoz, ki jim ga narekuje Zlasti skromen ostanek ustvarjenih deviz. Zato so že junija izoblikovali predlog dopolnitve letnega plana. V njem so dali prednost konvertibilnemu izvozu in iskanju novih izvoznih poti, prihranku pri potrošnji materialov in s tem tudi deviz, medtem ko z domačimi dobavitelji materialov iščejo načine, da bi se proizvodnja čim bolj nemoteno odvijala, kar je tudi pogoj za uresničitev izvoznih obveznosti.
Za normalen potek proizvodnje, katere 55 do 60 odstotkov je usmerjene na konvertibilni trg, bi v Peku potrebovali 66 odstotkov ustvarjenih deviz. Ker jim jih ostane komaj polovico manj, se z zunanjimi kupci dogovarjajo za posle v obliki dodelave, čim več uvoženih materialov skušajo nadomestiti z domačimi, kolekcije za jugoslovanski trg prilagajajo domačim materialom, ki ne zahtevajo toliko deviz, prek gibljivega dela osebnih dohodkov pa spodbujajo delavce k boljšemu delu in nižjim stroškom. Razen tega se trudijo, da bi težave porazdelili tudi na domače dobavitelje materialov, ki zahtevajo devizna združenja, da hi bila obveznost Peka nekoliko manjša. Izkoriščajo tudi možnosti najemanja bančnih posojil.
Kl jub temu ho delavcem tržiškega Peka za nakup tujih in domaČih materialov do konca leta zmanjkalo približno 1,8 milijona dolarjev. Dobijo jih sicer lahko v banki ali pri dobaviteljih, vendar pa jih skrbi, kako bodo denar vrnili, saj ne vedo, s kakšnim deležem deviz bodo takrat razpolagali. Zato bi radi čimprej vedeli, tako kot vsi izvozniki, koliko deviz jim bo ostalo prihodnje leto.
H. Jelovčan
Dobri izvozni rezultati
V letošnjem prvem polletju je v jeseniški občini fizičhi obseg industrijske proizvodnje porasel za 0,2 odstotka -Jeseniško gospodarstvo uspešno izpolnjuje zahtevne naloge na področju zunanjetrgovinske menjave - Največja izguba na Gorenjskem, pretežni del nastal v Železarni
Jesenice - V jeseniški občini ocenujejo, da kljub visokim nominalnim rezultatom gospodarjenja v letošnjem prvem polletju z rezultati ne morejo biti zadovoljni. Skoraj izključno so posledica rasti cen, saj beležijo le 0,2 odstotni porast fizičnega obsega industrijske proizvodnje, visoke pa so tudi izgube. Dobri pa so rezultati na področju zunanjetrgovinske menjave ter dejstvo, da porabljena sredstva brez obvezne amortizacije niso naraščala hitreje kot celotni prihodek.
Načrtovali so 4 odstotni porast fizičnega obsega proizvodnje, ob koncu prvega četrtletja je bil še dober, do konca polletja pa je upadel na samo 0,2 odstotkov. Družbeni proizvod se je nominalno povečal za dobrih 26 odstotkov, kar je odstotek več kot so načrtovali. Vendar moramo vedeti, da so tudi cene precej višje od predvidenih. Pozitivno pa je, da So porabljena sredstva brez obvezne amortizacije, ki je porasla za 60 odstotkov, porasla za 26 odstotkov, kar je toliko kot se je povečal celotni prihodek.
Dobri so uspehi jeseniškega gospodarstva na področju zunanjetrgovinske menjave, kjer so si zadali zahtevne naloge. Izvoz se je povečal za dobrih 36 odstotkov, na konvertibilno tržišče celo za dobrih 97 odstotkov. Uvoz je bil' večji le za 8,4 odstotke, s konvertibilnega tižišča za 6 odstotkov. V prvem polletju so tako dosegli dobrih 43 odstotkov načrtovanega izvoza, na konvertibilnoi področje 55,5 odstotkov načrtovanega. Pokritje uvoza z izvozom tako znaša nekaj več kot 70 odstotkov, na konvertibilnem tržišču skoraj 85 odstotkov. Največji izvoznik je seveda Železarna, saj je udeležena kar z 88 odstotki. Izvozila je za 648 milijonov dinarjev izdelkov, kar je dobrih 40 odstotkov več kot lani v istem razdobju. Izvozni načrt je uresničila 44,4 odstotno in dosegla 63 odstotno pokritje uvoza z izvozom.
Manj razveseljive so izgube v jeseniškem gospodarstvu, največje na Gorenjskem, saj 230 milijonov dinarjev izgube jeseniškega gospodarstva 63 odstotkov^ gorenjske. Pretežni del je nastal v Železarni, saj nekaj več kot 200 milijonov dinarjev izgube v devetih temeljnih organizacijah Železarne predstavlja skoraj 88 odstotkov celotne. Nastala je zaradi izpada dohodka vsled krepko povečanega izvoza, slabe oskrbe z materialom, neplačanih prihodkov v višini 156 milijonov dinarjev in neusklajenosti cen surovin, izdelavnega materiala in končnih izdelkov. Z izgubo so poslovali še Hidroelektrarna Moste, Elektro Žirovnica in Izolirka Jesenice. Pri prvih dveh je izguba odsev polletnega poslovanja vsega slovenskega elektrogospodarstva, Izolirki pa kot kaže izdelki posebej na tujem ne gredo dobro v prodajo, saj je načrtovani izvoz dosegla le 12,8 odstotno, v primerjavi z lanskim polletjem pa je več kot
za polovico manjši.	.. .
J	M. Volčjak
Stara navada — železna srajca
Ze lansko jesen je družbeni svet pri Službi družbenega knjigovodstva v Kranju pričel z akcijo, da bi gorenjske delovne organizacije svoja izplačevanja osebnih dohodkov »razpršile« čez ves mesec. Da bi ne bili plačilni dnevi le štirinajstega ali petnajstega v mesecu, pač pa vsaj pet, šest dni, tQ je tam od desetega pa do šestnajstega v mesecu. Kakšne težave si povzročamo, dobro vemo: tiste dni, ko je plača, so polne trgovine, pošte, banke. Povsod vrste, povsod negodovanja, slaba volja in tudi — slabše usluge. Kako radi bi, verjemite trgovci videli, da bi ves mesec solidno stregli strankam, in tudi veliko lažje bi te izbirale. Tako pa pol meseca stoje, se prestavljajo sem in tja po trgovini in se dolgočasijo. Ko pa pride tisti petnajsti, pa ne morejo podelati vsega. Prav tako hudo je na okencih
Eošt in bank, kjer tudi hočemo vsi krati njihove usluge. In potem se jezimo vsi: oni, ki hite in mi, ki čakamo. Pa kaže, da nas vse skupaj ne izuči. Stara navada — železna srajca.
Služba družbenega knjigovodstva bo te dni spet poskušala pri posameznih delovnih organizacijah predlagati koledar izplačevanja osebnih dohodkov. Ne gre zaradi njih. V Službi družbenega knjigovodstva so danes tako tehnično
opremljeni in delavci pripravljeni delati tudi po urah, da so kos še hujšim konicam in obvladajo tisoče in tisoče nalogov na dan. Toda problem je drugje. Pa ne samo v trgovinah, na okencih pošt in bank. Problem je tudi v tem, da iz bank naenkrat dvignemo toliko denarja in s tem ogrozimo normalno poslovanje bank. Če bi izvršni sveti po občinah dali temu problemu malo več poudarka, bi mogoče lažje šlo. Tako pa so ti prav zdaj preobremenjeni s problemi preveč izplačanih osebnih dohodkov, s kršitelji družbenega dogovora. Pa vendar bo treba tudi v prihodnjem letu nadaljevati akcijo prerazporeditve datumov izplačevanja osebnih dohodkov. Nekaj se je v tem letu vendarle že premaknilo. 2e tisto, da so nekatere delovne organizacije začele z izplačevanjem večje vsote akontacij osebnega dohodka v denarju takoj po prvem v mesecu. Veliko pomeni tudi večje število imetnikov tekočih računov in plačevanje računov storitev s trajnimi nalogi. Toda veliko bi se z dobro voljo in pametno organizacijo dela v delovnih organizacijah še dalo storiti. Upajmo, da pobuda družbenega sveta Službe družbenega knjigovodstva ne bo naletela na gluha ušesa. Ne gre zanje, verjemite, temveč za vse nas.
D. Dolenc
Izlet vendarle bo
Zapletlo se je tistega dne, ko je tajnica že pisala vabila, direktor pa ji je prepovedal, da jih odda na pošto. Varčevati moramo, je dejal. V Gozdnem gospodarstvu Bled se je to zgodilo, na izlet bi morali kmetje, združeni v temeljni organizaciji kooperantov.
Zgodbe s tem seveda ni bilo konec. Da bi nekdo kar tdko na hitro pravil z našim izletom, to vendar ne gre, so vzkipeli kmetje. Če bi nam na sestanku pojasnili, da izletov ne bo več, bi razumeli. Tako pa smo sklep sprejeli na našem centralnem svetu temeljne organizacije, izlet je vključen v program našega izobraževal'i a. Sicer pa naš izlet m nikakršni razmetavanje denarja, vselej je izredno dobro organiziran, marsikaj lahko vidimo, kar nam koristi pri našem delu.
Slednje, lahko rečemo, drži. oetos so si hoteli ogledati Istro posebej okolico Poreča, kjer so zadnja leta na področju kmetij stva veliko naredili. Na nekdaj zapuščenih njivah zori pšenica, na novo so zasajeni vinogradi, kmetje oziroma zadruge unajo trden dogovor s hotelirji in gostinci, tudi čez cene se ne pritožujejo. Marsikaj koristnega bi naši kmetje tam videli in slišali. pose-
bej, ker so se o strokovnem vodstvu dogovorili z Zadružno zvezo Hrvatske.
Izletu brez zadrege torej lahko rečemo strokovna ekskurzija. In prav to se mi zdi pri vsem tem najbolj pomembno. Posebej, če se spomnim koliko manj koristnih izletov smo in jih še prirejamo po naši deželi.
In kakšen je zakjuček zapleta. Kmetje so se na svojem centralnem svetu ponovno odločili, da na izlet gredo. Le skrajšali ga bodo za en dan in sami prispevali namesto tisoč din, polovico potrebnega denarja.
Volk je torej sit in koza cela. In v čem je poduk zgodbe, da smo jo zapisali. Brez dvoma v tem, kako znamo — ne le v Gozdnem gospodarstvu Bled - narediti vihar v loncu vode. Vihar, ki sam po sebi ne more narediti veliko škode, krepko pa lahko okruši naše medsebojne odnose.
Še nekaj se nam lahko utrne ob tej zgodbi. Res se varčevanje začne pri vsakem dinarju. Toda, če bi se tako ognjevito pogovarjali o dinarju, ki ga moramo še zaslužiti, kot se o dinarju, ki ga želimo porabiti, bi bila naša stabilizacija lažje uresničljiva.
M. Volčjak
4. STRAN
DELEGATSKO ODLOČANJE
torek. 14. SEPTEMBRA
a
KRANJ
PREDLOGI DNEVNIH REDOV ZA
5. sejo Zbora združenega dela
5. sejo Zbora krajevnih
skupnosti 5. sejo Družbenopolitičnega zbora
zbora Skupščine občine Kranj
za sredo, 22. septembra 1982, ob 15. uri v sejnih dvoranah poslopja Skupščine občine Kranj
Dnevni red
1.	Izvolitev komisije za verifikacijo pooblastil in ugotovitev sklepčnosti
2.	Odobritev zapisnikov 3. in 4 seje zborov in skupnega zasedanja ter poročila o izvršitvi sklepov
3.	Poročilo o gospodarskih rezultatih v 1. polletju 1982 v občini Kranj
4.	Pretilog za izdajo zakona o spremembah v občini Kranj
5.	Samoupravni sporazum o usmeritvi dela prodajne cene bencina in plinskega
6.	Predlog dogovora o podeljevanju domicilov enotam in službam NOV in POS
7.	Odlok o davku za intervencije v kmetijstvu in porabi hrane v. občini Kranj za obdobje do leta 1985
8.	Odlok o spremembah odloka o ureditvi nekaterih vprašanj s področja obrti v občini Kranj
9.	Odlok o spremembi odloka o urbanističnem načrtu Kranja
10.	Odlok o zazidalnem načrtu Drulovke
11.	Odlok o prenehanju lastninske pravice in drugih pravic na zemljiščih, ki so po ZN Drulovka namenjena za kompleksno stanovanjsko graditev
12.	Uporaba sredstev solidarnosti za odpravljanje posledic naravnih nesreč v SR Sloveniji
13.	Podelitev velike plakete občine Kranj za najboljšo selekcijo na IX. filmskem festivalu »Šport in turizem« v Kranju
14.	Kadrovske zadeve
15.	Predlogi in vprašanja delegatov in delegacij
Odprava škode v občini Brežice
Lansko pomlad je močna pozeba in plazenje terena v občini Brežice povzročila na vinogradnih površinah in komunalnem ter stanovanjskem gospodarstvu za 103,948.350 din škode, ki presega 3 odstotke družbenega proizvoda občine Brežice v letu 1980.
Odbor podpisnikov družbenega dogovoia o načinu uporabe in upravljanja s sredstvi solidarnosti za odpravljanje posledic naravnih nesreč v SRS zato predlaga vsem občinskim skupščinam, da dovolijo uporabo sredstev solidarnosti SR Slovenije v višini 5,275.300 din kot delno sanacijo posledic naravne nesreče občine Brežice.
4>	*L
----N,
Podelitev plakete občine Kranj
V Kranju bo od 13. do 18. oktobra letos IX. mednarodni festival športnih in turističnih filmov. Do 1. septembra je bilo prijavljenih že 112 filmov iz 26 držav z vseh kontinentov. Nagrade na festivalu podeljuje V skladu s festivalskim pravilnikom mednarodna žirija, ki jo imenuje upravni odbor festivala. Upravni odbor za pripravo športnega in turističnega filma Kranj predlaga družbenopolitičnemu zboru Skup-ftčine občine sklep, po katerem naj se za najboljši izbor filmov na IX. mednarodnem festivalu v Kranju sodelujoči državi podeli velika plaketa občine Kranj.
DOGOVORIMO SE
Predlogi
in osnutki odlokov
predpišejo sbnega do-
Odlok o davku za intervencije v kmetijstvu in porabi hrane v občini Kranj za obdobje do leta 1985 (predlog) — Zakon o zagotavljanju in usmerjanju sredstev za intervencije v proizvodnji hrane v obdobju 1982—1985 določa, da za zagotavljanje sdredstev za intervencije v proizvodnji hrane na ravni občin lahko občinske skupščine z odloki posebni občinski davek i? osebnega hodka delavcev in da se tako zbrana sredstva zbirajo v skladih za intervencije, ustanovljene po določbah zakona o intervencijah v kmetijstvu in porabi hrane.
Ker se za intervencije v kmetijstvu v občini Kranj zbirajo sredstva že na podlagi samoupravnega sporazuma, predloženi odlok izenačuje podpisnike samoupravnega sporazuma in tiste delavce, ki niso pristopili k sporazumu. Obveznost po samoupravnem sporazumu je 0,3 odstotka, po odloku pa 0,45 odstotka od bruto osebnih dohodkov. Obnveznost po odloku
izračunana tako, da bodo glede na odpl
njeročnega obdobja delavci, ki plačujejo
C.
ajšo dobo odplačevanja do konca sred-
sredstva po samoupravnem sporazumu ali odloku, plačali realno ena
por
iko višino
sredstev v samoupravni sklad za intervencije v kmetijstvu in porabi hrane.
Zavezanci po odloku bodo plačevali davek iz osebnega dohodka, medtem ko imajo zavezanci po samoupravnem sporazumu še vedno možnost, da kot vir financiranja sklada izberejo med osebnimi dohodki, skladom skupne porabe in skladom rezerv.
— Odlok o spremembah odloka o ureditvi nekaterih vprašanj s področja obrti v občini Kranj, (predlog) - Skupščina občine Kranj ie osnutek odloka o spremembah odloka o ureditvi nekaterih vprašanj s področja obrti v občini Kranj obravnavala in sprejela na sejah zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti 23. junija letos in ga dala v razpravo.
Glede na pripombe dane v razpravi se predlog odloka od osnutka razlikuje pri oddajanju turističnih sob in opravljanju prodaje na drobno. Glede turističnih sob je v predlogu odloka natančno določeno, da občani lahko v svojih zasebnih gospodinjstvih, počitniških hišicah ali kmečkih gospodinjstvih sprejemajo domaČe goste preko organizacij združenega dela ali preko turističnih društev, inozemske goste pa le preko organizacij združenega dela, ki so registrirane za opravljanje zunanjetrgovinskega prometa.
Glede opravljanja prodaje na drobno
Ea je predlog odloka v primerjavi z osnut-om dopolnjen tako, da bo v izvenmest-nih krajevnih skupnostih občan lahko pridobil obrtno dovoljenje za prodajo na drobno le v primeru, če tudi v sosednji krajevni skupnosti v oddaljenosti 2 km (v mestu 200 m) ni ustrezne prodajalne, seveda pod pogoji, da je za obe krajevni skupnosti skupaj zadostno število kvadratnih metrov prodajnih površin na prodajalca. Ta omejitev ne bo veljala za prodajo sadja in zelenjave.
V primerjavi z osnutkom pa ie predlog odloka dopolnjen tudi z odločbo, po kateri bo občan lahko pridobil obrtno
dovoljenje za prodajo na drobno v tistih krajevnih skupnostih, kjer je iz planov organizacij združenega dela sicer predvi-
ka
dena gradnja zadostnih prodajnih kapacitet, pa v srednjeročnem obdobju ta ni realizirana, ne glede na to, da se bo ponovno pojavila v planskih dokumentih.
— Odlok o spremembi odloka o urbanističnem načrtu Kranja (predlog) — Podjetje za PTT promet Kranj je zaprosilo za izdelavo lokacijske dokumentacije za gradnjo rajonske avtomatske telefonske postaje (RATC) v Bitnjah na zemljišču pare. št. 1507 in 1509/1 k. o. Bitnje, ki predstavlja kmetijsko zemljišče na tako imenovanem Križnarjevem polju. To je delno zamočvirjen travnik ob potoku Zabnici. Kmetijska zemljiška skupnost je k lokaciji dala soglasje.
Po urbanističnem načrtu mesta Kranj leži zemljišče v območju označenem z oznako Fl kot kmetijsko zemljišče. Da pa bi se omogočilo družbenoekonomsko ute-
meljeno gradnjo RATC, je treba ustrezno spremeniti urbanistični načrt na tem območju tako, da se okoli 2000 kvadratnih metrov kmetijskih površin spremeni v površine za komunalne servisne dejavnosti za gradnjo RATC v Bitnjah.
Vsa soglasja so že pridobljena, med javno razpravo pa k osnutku sprememb UN Kranja ni bilo pripomb, zato izvršni svet Dredlaga občinski skupščini, da predlog oaloka sprejme.
— Odlok o zazidalnem načrtu Drulovka (predlog) — Osnova za izdelavo zazidalnega načrta Drulovka je družbeni plan občine Kranj za obdobje 1981—1985 in sklep zborov skupščine občine o izdelavi ZN. Ta je bil izdelan v skladu z veljavnim urbanističnim načrtom, programsko nalogo, smernicami in mnenji upravljal-cev prostora, propombami komiteja za urbanizem, gradbene in komunalne zadeve in izvršnega sveta ter v seznamu s pripombami iz javne razgrnitve osnutka zazidalnega načrta.
Zazidalni načrt Drulovka obsega izgradnjo 160 stanovanjskih enot v kolektivni in 184 enot v individualni gradnji na nekvalitetnih gozdnih površinah. Zasnova zazidalnega načrta izhaja iz naravnih danosti, tako da v največji možni meri ohranja obstoječi gozd ter tako oblikuje tip gozdnega naselja. Zazidava obsega 12 ha, celotno območje skupaj s površinami za širšo rekreacijo pa 21,8 ha. Oblikovanih je 8 sosedstev. kar omogoča boljše socialne kontakte, izgradnjo po fazah na način, ki ne bo oviral življenja v že izgrajenem sosedstvu. Posamezna sosedstva so predvidena ob glavni dovozni cesti, tako da se v največii možni meri ohranjajo obstoječi gozd in omogočajo samostojno bivanje v enem sosedstvu ter hkrati navezavo posameznega sosedstva na centralni del naselja ob vhodu vanj in stik z danimi naravnimi kvalitetami (gozd, kanjon Save). Zasnova se tako v največji možni meri vklaplja v dani naravni prostor ter obstoječe naselje, hkrati pa omogoča nov in humanejši način bivanja.
Čitljivost dajeta naselju dve dominantni dokaj močno izoblikovana os poselitve, pa tudi sečišča prečnih peš povezav z glavno osjo ter na ta način oblikovana vozlišča oziroma znamenja ob poti gibanja. Južna enota, ki leži ob cesti Kranj—Mavčiče je oblikovana kot vhodna enota sosedstva, obogatena pa je tudi z nekaterimi objekti spremljajočega značaja, kot so trgovina za osnovno preskrbo, kioski za časopise, cvetlice, tobak itd. Posamezna sosedstva sestavljajo samo individualni objekti (5 sosedstev) ali pa so ti mešani z blokovno gradnjo (3 sosedstva). Sosedstvo ima oblikovan centralni prostor namenjen skupnosti. Stanovanjske enote, ki so nanizane okoli centralnega dela nudijo možnost fleksibilnosti tako same soseske kot v enotah samih. S tako zasnovo je v največji možni meri omogočen odnos skupno—individualno.
— Odlok o prenehanju lastninske ravice in drugih pravic na zemljifilih i so po ZN Drulovka namenjena za kompleksno stanovanjsko graditev (osnutek) - Pridobitev zemljišča na podlagi občinskega odloka je v skladu z zakonom o prenehanju lastninske pravice na kompleksih, kjer je predvidena graditev z zazidalnim načrtom. Sam zazidalni načrt je izdelan in pripravljen po Dogovoru o temeljih družbenega plana občine Kranj ter po družbenem planu občine Kranj za srednjeročno obdobje 1981-1985.
Osnutek odloka o prenehanju lastninske pravice in drugih pravic je potrebno sprejeti hkrati z odlokom o zazidalnem načrtu Drulovka zaradi pridobitve na času (razprava o osnutku, potrebne geodetske meritve). Sama zazidava predstavlja usmerjeno in organizirano blokovno stanovanjsko gradnjo z ustreznimi objekti, zato mora biti vprašanje zemljišč rešeno hkrati s sprejemom tehničnega dela zazidalnega načrta, da bo možen
B
takojšen začetek gradnje.
Samoupravni sporazum o usmeritvi dela cene bencina in plinskega olja
Skupščine republiške skupnosti za ceste Slovenije je na 24. seji 3. junija 1932 obravnavala in sprejela finančni načrt Republiške skupnosti za ceste za leto 1982. Posledice nastalega finančnega stanja presegajo pristojnosti in odgovornost same Republiške skupnosti za ceste, zato Skupščina skupnosti seznanja z jkastalo situacijo tudi skupščine vseh občin v SR Sloveniji ter druge dejavnike odgovorne za urejanje nastalega stanja in jim ponuja v sprejem samoupravni sporazum o usmeritvi dela prodajne cene bencina in plinskega olja.
Priloženi samoupravni sporazum predvideva v prehodnem obdobju do 31. decembra letos usmeritev celotne višine sredstev iz dela prodajne cene bencina in plinskega olja na Republiško skupnost za cene, za kritje vseh njenih obveznosti po finančnih načrtih za leto 1981 in 1982.
Sredstva za ceste vsebovana v maloprodajni ceni bencina in plinskega olja po 146. členu zakona o
Gospodarjenje
doslej še ugodno
V prvem polletju letos so bili gospodarski rezultati v kranjski občini ugodni - Z izgubo je poslovalo temeljnih organizacij združenega dela - Izvoz zmanjšuje pa se uvoz	«
Kljub težkim pogojem gospodarjenja v prvem polletju, pa bi
polletne gospodarske rezultate organizacij združenega dela ocer__
splošno kot ustrezne, kar pa verjetno ne bo držalo tudi do konca tep
leta.	. ,	,	.
V prvem polletju letos je kranjsko gospodarstvo izvozilo »S odstotkov več kot v enđkem razdobju lani, uvoz pa je bil manjši xa£ odstotkov. Gospodarstvo občine je doseglo v polletju ugod pokrivanje skupnega uvoza s skupnim izvozom kot v prvih mesecih, medtem ko se je pokrivanje konvertibilnega u konvertibilnim izvozom malenkostno poslabšalo.
Kljub predelovalnemu značaju kranjske industrije m razmerno visoki uvozni odvisnosti je bila dosežena v šestih letos, zlasti pa junija v primerjavi s povprečjem leta 1981 »t primerjavi z enakim obdobjem lani visoka rast proizvodnje.
Delitvena razmerja družbenega proizvoda v prvem polletju hm kažejo, da z resokicijskimi nalogami 111 bilo usklajeno gibanje sredsfie* za zadovoljevanje skupnih in splošnih družbenih potreb. Hitrejšo 1* kot družbeni proizvod so imela v prvem polletju letos v primerja«: lani razporejana sredstva za republiške interesne skupno^ razporejena sredstva za zadovoljevanje skupnih družbenih potreba* ravni občine pa so se povečala za manj kot pa družbeni proizvod.
Vplačila za občinske interesne skupnosti so se v primerjavi z de*> vorjeno porabo v prvem polletju lani, kar je obenem tudi osnova spremljanje dovoljene porabe letos, povečala v prvih šestih mesec* letos za 25 odsotkov. Za rastjo družbenega proizvoda so ta sredsrrt zaostajala za 25 odstotkov (resolucijsko določih) je 22 odstotn-zaostajanje).
Zaradi povečanja davčnih stopenj na dohodek tozd m delov^s skupnosti in osebni dohodek ter krčenje davčnih olajšav so bistvi hitrejšo rast kot družbeni proizvod imela sredstva za splošne družben« potrebe. Pretežni del teh sredstev je namenjen za splošno porabo •
republiki.	.
Nižjo rast, kot je dovoljeval dogovor o razporejanju dohodks letos, so imela v prvem polletju sredstva za osebne dohodke. Ta so s povečala za 33 odstotkov, dogovor pa ob upoštevanju uvois* rezultatov dovoljuje 36 odstotno povečanje. Povprečni čisti osebi dohodek na zaposlenega se je v gospodarstvu občine Kranj v pnec polletju letos glede na lansko obdobje povečal nominalno za Ž odstotkov (realno za 3 odstotke), znašal pa je 14.048 din.
V	primerjavi z lanskim enakim obdobjem se je letos zmanfe udeležba sredstev za reprodukcijo in za akumulacijo v dohodku, kar* predvsem posledica visoke rasti dela družbenega proizvoda za obrest: s delovno skupnost, delno pa tudi rasti osebne, skupne in splošne porabe
V	prvem polletju letos je imelo izgubo šest temeljnih organiraci združenega dela. Vsota izgub je manjša kot v prvem trimeseč -zmanjšala pa se je tudi njihova udeležba v družbenem proizvodu.
V	prvih petih mesecih letos je bilo zaposlovanje v združenem cki* občine Kranj v resolucijskih okvirih. Konec junija letos je bilo v obfca» 297 iskalcev zaposlitve, kar pomeni 0,92 odstotno s nezaposlenosti	, 'SaT
Investicijska dejavnost letos teče v skladu s strogimi meni: s kriteriji o družbenoekonomski upravičenosti investiranja in nekateri® zakonskimi omejitvami.
Kljub sorazmerno visokemu nominalnemu povečanju izplačil i investicije v osnovna sredstva v gospodarstvu in negospodar«** občine (spremembe v zajemanju izplačil za investicije), so bila izp]^ za investicije v osnovna sredstva v prvem polletju letos udeleženi manjšim deležem v družbenem proizvodu (s 17 odstotki), k$t je b^l predvideno z resolucijo, v primerjavi z enakim obdobjem lani pa a * i izboljšala tudi struktura virov financiranja. V prvem polletju lani š ! bila v skupnih izplačilih lastna sredstva udeležena s 60 odstotki prvem polletju letos pa z 71 odstotki.
_-—---—I
•I
Spremembe in dopolnitve zakona
o samoprispevku
cestah (Ur. list SRS št. 38/81) in po 30. in 31. členu zakona o javnih cestah (Ur. list SRS, št. 51/71) pripadajo republiški skupnosti za ceste za vzdrževanje, rekonstrukcijo in gradnjo magistralnih in regionalnih cest, del sredstev pa pripada občinam za potrebo lokalnih cest in nekategoriziranih javnih cest (146. Člen zakona o cestah in 31. člen zakona o javnih cestah). Sredstva vsebovana v maloprodajni ceni bencina in plinskega olja se lahko uporabijo za druge namene le, če presegajo obseg sredstev, potrebnih za vzdrževanje 111 varstvo cest.
Izvršni svet po obravnavi zadeve predlaga zborom občinske skupščine, da predlog sporazuma sprejmejo s tem, da se 4. člen spremeni tako, da se usmerjena sredstva uporabljajo za obveznosti Republiški skupnosti za ceste na področju vzdrževanja in varstva magistralnih in regionalnih cest za leti 1981 in 1982 in ne za kritje vseh njenih obveznosti po finančnih načrtih.
S predlaganimi spremembami in dopolnitvami zakona naj bi ureditev samoprispevka uskladili z načeli nove ustave in ga oblikovali kot finančni instrument za samoupravno urejanje odnosov občanov v krajevnih skupnostih. Uvedba samoprispevka bo morala biti usklajena s plani razvoja krajevne skupnosti in plani SIS, ki zagotavljajo sredstva za posamezno dejavnost v srednjeročnem obdobju. Krajevne skupnosti lahko uvedejo samoprispevek za celotno območje ali samo za njen del, medtem ko naj bi občinske skupščine uvajale samoprispevke samo za potrebe občanov na širšem območju občine. Pravico glasovanja na referendumu za uvedbo samoprispevka naj bi imele le osebe, ki bodo obvezane plačevati samoprispevek. Obenem naj bi zakon razširil krog zavezancev plačevanja tudi na osebe, ki v krajevni skupnosti nimajo stalnega bivališča, imajo pa nepremičnine, katerih vrednost se bo povečala po izvedbi programov samoprispevka. S tem se uvaja tudi
pravica glasovanja oziroma nega izjavljanja za te lastni premičnin. Za samoprispev* : bodo uvedeni v delu ali v 3*v spremembe in dopolnitve ^ omogočajo valorizacijo vrednosti v skladu z uradno * ljenim porastom cen v pre^* letu.
Predlagane so tudi oprostit čila samoprispevka za ob&P > prejemajo samo z zakonom čene osebne dohodke in doh<>*j kmetijstva, ki ne presegajo ij minimalnih življenjskih ' glede na ustrezne predpise.
Iz posebnega poročila sveta skupščine občine Kran^I priložen k predlogu zakona k^i formacija, je podan od leu 1 dalje pregled o načinu zbifjl sredstev za zadovoljevanje potreb občanov v krajevnih sWj stih občine Kranj, število referendumov za krajevni spevek, višina zbranih srecs-- > namen njihove porabe.
Podeljevanje domicilov
Predlog dogovor«, ki gaje občinam ,kl,oS6namuredloJ.(aZv^
domicila na skupnem vseh zborov skupščine. Utefl* J pripravi za podelitev domicila oziroma službe občinski odbet/j NOV, za aktiviste OF pa oK" konferenca SZDL. Skupščina občine
■ • ____noclfi
3
hKUpscm«	7 ' KrsV
doslej podelila nufednje f^J Prešernovi brigadi (19bt>>. hc-
lov enotam in siuz.m... - v - t Skupnosti borcev enot n ^ ^
OF skrbijo predvsein.za ohranjanje
prenašanje m razvijanje
KOB m revolucije, pn ceme	JsKemu VUJ,
povezuje o z vsemi dejavnAi n	re^ j Remu komiteju h£
oodročju domicilnih enot, ki v svoje	1	celotnemu po**|
programe vključujejo .izročila NOB	Gorenjsko^^ QF m ^
In socialistične revolucije.	^"v
Domicil podeljuje Hkupščma oW.-ne lahko pa tudi
cije in ustanove na F^J®™ skega odbora ZZB NUV oz občinske konference SZDL. ^MJ na občine sprejme sklep o podelitv
ITeseriiuvi	— —-r.
partizanskim enotam (lSrn^ •enjskemu vojnemu področni . ~ l..::««^!! komitetu M>
sketnu aktivu OF za (1970), prostovoljcem za*,
mpio 1918/19 (19/3), Konf,
S« NOV in /OJ (1977,
XXXl'di vizij iNOV^PlU vV
akih občinah (1980).
torek, 14. septembra 1982
KULTURA
5. STRAN O LAS
Mali Peter je trikrat udaril s palico ob tla in napovedal naslednjo sliko lepljenke »Taki ste — taki smo«.
Poljane — V spomin na velikega rojaka, pisatelja Ivana Tavčarja so poljanski kulturni delavci že drugičj pripravili Tavčarjeve dneve. Člani kulturno umetniškega društva so s pomočjo krajevnega turističnega društva pripravili več prireditev, ki te dni bogate poljanski utrip.
Kulturne prireditve minule nedelje so že zgodaj dopoldne najavljale stojnice, ki so jih pred kulturnim domom postavile žene, članice poljanskega aktiva žena zadružnic. Obiskovalcem so ponudile domače dobrote, ki so hitro pošle. Na stojnicah z domačo potico, krofi in piškoti ter seveda šilcin krepkega smo lahko našli tudi Tavčarjevo Visoško kroniko, Loške razglede, revijo Gorenjska, skratka na hitro roko izbrane knjige in publikacije, ki popisujejo Poljansko dolino.	.. ''
Popoldne ob štirih so v galeriji osnovne šole odprli razstavo ilustracij VisoŠke kronike akademskega slikarja Janeza Vidica. Niz ilustracij sta dopolnili dve oljni sliki akademskega slikarja Iveta Subica - portret Ivana Tavčarja in pisateljeva rojstna hiša. Otvoritev je zbrala veliko obiskovalcev, nenadno veliko, če se spomnimo, koliko se jih običajno zbere v znanih razstaviščih. Razstava bo odprta do 29-septembra, vsak dan razen sobote in nedelje med 7. in 16. uro.
Z razstave so obiskovalci krenili v kulturni dom, kjer so nastopajoči že nestrpno čakali, da se dvigne zastor. S skupino sedemindvajsetih otrok, starih od sedem do petnajst let, je
Marchel
v ljubljanski Mali galeriji
Ob Marchlovih slikah ljudje vedno sprašujejo, kaj te slike predstavljajo. Odgovor je lahko samo eden: Marchlove slike ne predstavljajo iiičesar, ker so predstava barv, ker so kot take same zase zadostne, ker so slike, ker so »opajanje nad barvami in njihovimi kombinacijami, nad globokim barvnim prostorom, ki se fcoraja sam iz sebe kot čudež m nad iluzijo gibanja, kier barve vro kot razbeljena lava«. Slikar je do pomiritve uravnal dvoje nasprotij: Realno in abstraktno. V realnem hajde izvir vzpodbud, simbolov, intuicij; abstraktno je med drugim ideja, bavna struktura, občutljivost
celoto slike. Tisto kar imenujemo abstraktno, je pogosto samo nek drugačen, bolj zavesten m globlji
" .	.	, —i—ker D)
fctfgled slikarja na konkretno, Ha prvem mestu vprašanje umetnosti kot simptoma nekega občutja *mpak simbola te občutljivosti. "Torej Marchel ne slika tistega kar vidi, ampak slika tisto kar občuti. Materija se spreminja v barvo, barva v svetlobo, svetloba v prostor. Vse to sestavlja Marchlovo sliko, ki ima še posebno sporočilo in ekspresijo. Gibanje in prepletanje barv kot Električni naboj obvladuje vsako Wrvno plast in element slike in ^mogoča stalno pretakanje barvne Strukture v ekspresijo in ekspresije v barvne nanose. Enkrat vidimo, kako Se rumene, modre, zelene, rdeče in tiruge barve združujejo v napeto tiramo, drugič zopet se ta drama Podaljšuje v barve, linije, svetlobe, ^lika je postala predmet in ta v trajni konsekvenci ideja povsem Pretopi jena v barvni rit" m. To je tisto pač. kar predstavljajo March-
slike.
A. Pavlovec
Dela Bajka Šubica v loški galeriji - V sredo, 8. septembra so v galeriji na loškem gradu odprli razstavo del akademskega slikarja Rajka Subica, ki se predstavlja s risbami, slikami in grafikami Razstava del slikarja, ki nadaljuje tradicijo znane slikarske in podobarske rodbine Subicev iz Poljanske doline, bo med loškim občinstvom gotovo vzbudila veliko zanimanja. Ogledate si jo lahko do konca septembra, med tednom od 10. do 17. ure, ob sobotah in nedeljah od 9. do 17. ure.
Združuje jih pesem
Mešani pevski zbor Iskra Kranj bo v četrtek, 16. septembra 1982, ob 18. uri pričel z rednimi vajami v novi sezoni 1982/83. Vaje bodo dvakrat tedensko (ponedeljek in četrtek) od
18.	do 20. ure, v poletnem času pa od
19.	do 21., v dvorani nad Iskrino delavsko restavracijo v Savski loki 1 v Kranju.
Zbor šteje okrog 50 članov, od teh polovico žensk, ki obvladajo veliko borbenih, narodnih in umetnih pesmi. Največkrat nastopajo ob praznovanjih in na proslavah v okviru delovnih organizacij Iskre v Kranju. Poleg samostojnega letnega koncerta sodelujejo tudi na drugih prireditvah, na občinski reviji pevskih zborov in tradicionalnem taboru slovenskih pevskih zborov v Šentvidu
pri Stični ter na samostojnih koncertih po Sloveniji.
Pevski zbor Iskra Kranj je bil ustanovljen leta 1971 ob 25-letnici Iskre. Pevcem so se lani pridružile Še Iskrašice in članice nekdanjega učiteljskega pevskega zbora France Prešeren. V novi sezoni je pred Iskrinim zborom vrsta nastopov, zato pevci in pevke želijo k tej lepi ljubiteljski dejavnosti pritegniti nove člane. Vsi, ki želijo peti v zboru, naj pridejo v četrtek, 16. septembra 1982, ob 18. uri na prvo vajo. Dodatne informacije lahko dobijo pri predsedniku zbora Alojzu Florjančiču (tel. 22-221 interna 27-67), pri tajniku zbora Antonu Benediku (interna 34-10) ter pri ostalih članih.
Iskrin zbor od leta 1976 vodi pevovodja Marko Studen. Alojz Boc
Fantazijski svet Ferkoljevih plastik
Oblike v naravi, ki spominjajo na podobo človeka, so Že od nekdaj pritegovale pozornost ljudi in budile njihovo domišljijo. Človek je take oblike občudoval, jim dajal različna imena — spomnimo se samo kamnitega obraza »ajdovske deklice« v severozahodni steni Prisan ka in mnogih drugih - bile so del njegovih fantazijskih, včasih celo mitoloških predstav.
Slavko Ferkolj, kipar - domačin iz Preddvora s pozornim očesom odkriva v drevesih, njihovih deblih, vejah in koreninah speče oblike in jih z rezbarskim dletom skuša priklicati v življenje. Ravna podobno kot tisti kiparji, ki v globini kamnite ali lesene gmote zaslutijo spečo obliko in jo z močjo svoje domišljije in svojih ustvarjalnih rok rešijo tesnega oklepa Kadar je kipar nosil podoho v sebi, v svoji fantaziji, je poiskal v naravi primernega nosilca, da se je naslonil nanj, včasih pa mu je oblikovalno idejo narekovala sama rast drevesa, moral je le slediti njenim oblikam.
Čeprav je narava Slavku Ferkolju večkrat priskočila na pomoč in mu
prišla nasproti z bolj ali manj pripravljeno oblikovno zasnovo, je vendar kiparjeva roka pri nastajanju njegovih del odločilna in nepogrešljiva. Pri številnih kompozicijah bi lahko govorili o bolj ali manj čistem kiparstvu.
Ko smo ugotovili prevladujoč delež kiparjeve ustvarjalne prisotnosti pri oblikovanju motiva, smo s tem naznačili tudi obseg vsebinske poglobljenosti kiparjevih del. Močno osebna prizadetost avtorja je pri nastajanju večine del očitna. V nekaterih primerih se kipar motivno izraža v simbolih, vendar ne v strogi realistični obliki, saj mu obstoječe naravne oblikovne danosti tega ne dopuščajo, uporablja jih. da z njimi poudarja izraz upodobljenih figur. Iz razstavljenih del pogosto govori kipar sam, vanje vnaša svoja hotenja, upe, spoznanja pa tudi razočaranja. Pri tem do kraja izkorišča obliko, barvo in strukturo lesa, njegove tople in hladne tone, kar ga uvršča-med njegove najboljše poznavalce in oblikovalce.
Cene Avguštin
Likovni odsevi
Združenje likovnih skupin Slovenije in odbor za likovno dejavnost pri Zvezi kulturnih organizacij Slovenije začela izdajati revijo Likovni odsevi, ki ima obveščevalni in izobraževalni namen — Namenjena je predvsem članom likovnih skupin, ki v Sloveniji združujejo kar devetsto likovnikov
Kdo ve, kje so vzroki, da se v Sloveniji toliko ljudi ukvarja s slikarstvom. Število ljubiteljskih slikarjev je v zadnjem desetletju preraslo v pravo ljudsko gibanje. Likovne skupine združujejo okoli devetsto članov, kar je nedvomno mogočna številka.
Na tleh prave ljudske ustvarjalnosti, ki ji botruje tudi trdna organizacijska povezanost, je zrasla zamisel o glasilu, ki je dobilo ime Likovni odsevi. Prva številka je beli dan ugledala ob koncu avgusta, letos nameravajo izdati še eno. Ustanovitelj in izdajatelj revije je seveda Zveza kulturnih organizacij Slovenije, uradno je to glasilo njenega odbora za likovno dejavnost in Združenja likovnih skupin Slovenije. Prvo številko so natisnili v tisoč izvodih, svoje občinstvo si bo ob tolikšnem številu ljubiteljskih slikarjev in vsem vseh drugih, ki se ukvarjajo z likovno kulturo, hitro našla. Glavni urednik revije je znani gorenjski galerist in likovni kritik dr. Cene Avguštin, odgovorna urednica revije je Andreja Koblar-Gale, strokovna sodelavka za likovno dejavnost pri Zvezi kulturnih organizacij Slovenije.
Revija Likovni odsevi ima dvojen namen: obveščevalni in izobraževalni. Prinaša torej informacije, hkrati pa je priročnik, ki lahko koristi slehernemu likovnemu ustvarjalcu, seveda posebej ljubitelju. Porok temu je pripravljenost vidnih likovnih ustvarjalcev, da s svojimi prispevki pripomorejo k oblikovanju vsebine revije in s tem k poznavanju in izobraževanju.
Prva številka ima seveda nekaj uvodnih tem. Akademski slikar Milan Butina piše o rasti likovnega amaterizma pri nas pri čemer razgrne misel, da znanje sicer lahko prispeva k dvigu likovne kvalitete, vendar pa je za kvalitetno likovno delo potrebna v prvi vrsti tudi naravna nadarjenost in ustvarjalnost, naravna potreba po likovnem izražanju. Tako razpre vprašanje tako imenovane enotne kulture naše družbe na likovnem področju. Toni Volko piše o Združenju likovnih skupin Slovenije, ki daje poudarek predvsem izobraževanju, skuša dvigniti raven likovnega znanja, saj je bil v preteklosti kič in skorajda lahko rečemo dilentatizem v veliki meri izražen v likovnem ljubiteljstvu. Dr. Cene Avguštin piše o peti reviji likovnih skupin, ki je v primerjavi z dosedanjimi dosegla viden napredek, deloma zaradi strož jih meril pri izboru del, deloma je plod poglobljene likovne vzgoje. Realizem je še vedno najtrdnejša podlaga amaterskemu oblikovanju in sodobnejše likovne smeri se le postopoma uveljavljajo. Z vztrajanjem na tradicionalnih likovnih tleh amaterizem zadovoljuje množico ustvarjalcev m ljubiteljev umetnosti, ki so jim sodobnejše smeri v oblikovanju tuje ali težje dostopne. Od tod tudi tolikšna popularnost ljubiteljskih likovnih prizadevanj pri nas in v svetu, utemeljuje dr. Cene Avguštin in pravi, da je treba tradicijo obogatiti z novo vsebino ali jo uporabiti kot izhodišče za nadaljno likovno rast. Breda Mišja, kustosinja Moderne galerije v Ljubljani, pa odgovarja na vprašanje kakšen je odnos med galerijo in ljubitelji likovne umetnosti, kaj jim galerija nudi in kaj ljubitelji od nje pričakujejo.
V izobraževalnem delu revija objavlja odlomke iz knjige Milana Butina »Vloga likovnih materialov in tehnik v likovni praksi«, ki je izšla pri Državni založbi Slovenije. Vida Hudolin-Šimaga piše o tehniki oljnega slikarstva, Ida Tomše v oljnem slikarstvu.
Ob koncu je dodan Še pregled publikacij s področja filozofije, psihologije in umetnosti ter razstavni katalogi, ki so izšli v Sloveniji lani.
M. Volčjak
Logondrova »kmečka žena« v Podlubniku - Na trati pred trgovino v novem škofjeloškem naselju Podlubnik so postavili skoraj tri metre visoko skulpturo »kmečke žene«, delo znanega škofjeloškega kiparja Toneta Logondra. Vlita je iz betona, kipar je izdelal kalup, ki so ga delavci SGP Tehnik napolnili z betonom. Denar za postavitev skulpture je iz sredstev za urejanja zemljišča prispevala krajevna skupnost Podlubnik. Tolikokrat govorimo, kako so naša nova naselja enolična in pusta, zato je posluh krajevne skupnosti Podlubnik za oblikovno bogatejše življenjsko okolje toliko bolj razveseljiv. Ločanipa so v pričakovanju slovesnega odprtja skulpture že krstili po svoje: žalostna kmečka žena, ki gleda na pozidano polje. M V Foto• Matija Pavlovec	'
v—---- 1 .......—_J
Razstava Vidičevih ilustracij Visoške kronike — Otroci v domaćem narečja zaigrali Partljičevo lepljenko »Taki ste — taki smo« — V soboto bo v avtentičnem okolju z monodramo Šarev-
čeva sliva nastopila Anica Berčičeva
«
domačin Andrej Šubic postavil na oder Partljičevo delo »Taki ste — taki smo«. Pred polno dvorano so otroci zaigrali radoživo, v pojočem poljanskem narečju, kar je obiskovalcem od drugod zaradi hitre otroške izgovorjave ostrilo ušesa, pri domačinih pa poželo obilen aplavz. Delo, ki ga je Tone Partljič napisal s pomočjo otrok, so z lastnimi mislimi in ustvarjalnostjo dopolnili otroci iz Poljan, Hotovlje, Predmo-sta in Dobja. Omeniti moramo še Iztoka Sitarja, ki je poskrbel za scenografijo. Domiselno je zasnoval lutke, toge, jezne so predstavljale starejšo generacijo, starše, učitelje, miličnike, s katerimi so otroci v »nenehnem konfliktu«. Prizadevni mladi režiser Andrej Šubic je z otroci vadil od konca julija, vsak dan so se zbrali in kulturni dom je bil pravo poletno zbirališče otrok. Ob tem yelja povedati, da se prav
zdaj pripravlja, da za televizijsko oddajo »Ciciban, dober dan« posnamejo »Čarobno košaro« Marice Kozmanove, ki so jo pred časom uspeli postavili na oder.
Andrej Šubic je režiral tudi monodramo Šaravčeva sliva, prirejeno po znanem Tavčarjevem Desedilu. Tolmači jo igralka Anica Berčičeva iz Poljan. Petkrat se je doslej že predstavila občinstvu, brez dvoma bo najbolj mikaven njen nastop v avtentičnem okolju. V soboto, 18. septembra, ob 20. uri bo namreč nastopila na prostem, pred Šarov-čevo nišo v Hotovlji, ki je pet minut hoje oddaljena od središča Poljan.
Polianske Tavčarjeve dneve pa bo v nedeljo, 19. septembra, zaključilo gostovanje Loškega odra iz Škofje Loke, ki se bo predstavil s tragedijo Ivana Mraka »Ivan Grohar«.
Poljanski otroci pa bodo prihodnje dni gostovali v Skofji Loki; v četrtek, 16. septembra, ob 16. uri s Partljičevim delom »Taki ste — taki smo« in v četrtek, 23. septembra s »Čarobno košaro«.
M. Volčjak
GLAS 6. STRAN
ROMAN, POTOPIS, NADALJEVANKA
TOREK
K
14. septembra 19*1
KAREL LESKOVEC
TRNULJE
9
Materina beseda, da Lojzi nekaj dolgujem, me je zabolela. Ta dolg ,je denar, ki sem ga vzel, ker sem nosil križ, me je speklo. Materi nisem maral povedati, kako sem dobil denar. Nameraval sem ga odnesti k sosedovim in ga dati na okno. Zgodilo bi se pa lahko, da bi ga pobral kdo drug, in soseda ne bi zvedela zanj. Na koncu sem se skrbi za denar rešil na malo nenavaden način.
Dva dni pozneje je bila nedelja. Starejša sestra, ki je služila v Ljubljani, je prišla domov. Popoldne smo šli k nauku. Oče in mati sta šla naprej, mi otroci pa sami za njima. Bil je lep, sončen in topel dan. Blato po poteh se je osušilo. Na vrhu griča pod veliko lipo, kjer se pot neha vzpenjati in se spusti navzdol, sem skočil nekaj korakov naprej. V žepu sem stiskal nesrečni denar in kar naprej tuhtal, kako bi dosegel, da bi ga smel popred drugimi. Tudi nekaj sosedovih otrok je bilo zraven. Sestra se je pogovarjala s sosedovo Pavlo, ki je bila njenih let. Moral sem paziti, da me otroci ne bi odkrili, kaj bom storil.
Bili so razkropljeni in precej za menoj. Tedaj sem skočil nekaj korakov naprej, potegnil roko iz žepa in vrgel predse denar, zavit v papir. Hip pozneje sem se sklonil in od veselja na glas zavpil, češ da sem našel denar. Drugi so bili hitro ob meni, da bi videli, kakšna sreča me je doletela. Preden sem denar odvil, se je stegnila sestrina roka in mi ga vzela. Sprva je rekla, da bi rada pogledala, koliko ga je, potem pa ga je stisnila v pest z besedami: »Ti ga ne rabiš, zato bom kupila nekaj bonbonov za vse, ostanek bo pa moj.«
Mojega veselja je bilo v l^enutku konec. Ko sem se sklonil za denarjem, sem se v mislih videl z orglicami v rokah, potem pa se je vse obrnilo proti meni. Sestri sem zagrozil, da bom povedal materi, da sem našel denar in da mi ga je vzela. Tega se je zbala, zato je popustila. »Na!« je stegnila roko: »Tebi tri, ker si našel, meni pa dva.«'Vesel sem bil, ko se je tako končalo. Med sabo smo sklenili, da bomo o tem doma molčali.
Drugi dan sem srečen odšel v trgovino po orglice.
Svečnica
Če se ne bi na tisti praznik zgodilo nekaj posebnega, potem ne bi bilo prav nič drugače kot druga leta. Praznik je drugega februarja. Takrat je po navadi huda zima in v naših hribovskih krajih snega do pasu. Tudi tisto zimo je bilo tako. Zima je še stiskala vso vas, vendar smo otroci praznik nestrpno pričakovali. Veselili smo se drobnih svečic, ki jih je kupila mati, da smo jih prižgali v cerkvi.
Zjutraj je bilo jasno in sneg trd, da je škripalo pod nogami, kakor da bi stopal po ostrem pesku. Oče in mati sta vselej šla k prvi maši. Otroci smo kakor na trnju čakali, kdaj se vrneta, da mati izroči vsakemu košček sveče. Potem smo jo veselo ucvrli proti cerkvi k deseti maši.
Pri tistih hišah, kjer so imeli več denarja in manj otrok, niso že tako tankih svečic delili na koščke, temveč so otroci dobili cele svečke, ki so bile zvite v lepo barvane oglate ali jajčaste oblike, dostikrat podobne sladkemu velikonočnemu kolačku. Tisti otroci, ki so imeli v žepih cele svečke, so se z njimi na moč postavljali, češ naj pogledamo, kakšne imajo oni in kako so lepe. Mi za gotovo nimamo ničesar, ker smo bajtarski, zato nam bodo oni pokadili tja pod nos. Najrajši bi jo bahaču izpulil iz rok in jo zalučal tako daleč, da je vse do pomladi, dokler bo ležal sneg, ne bi našel. Svoj kon-ček, ki ni bil daljši od dobrega otroškega pednja, sem tiščal v žepu in ga izvlekel šele tedaj, ko sem
obramba
ga z vso pobobnostjo prižgal pri malem oltarju kjer smo se gnetli z vrstniki.
Ko smo se oblekli in je mati vsakega obrnila in pogledala kakšni smo, je iz žepa potegnila rdeč ko-lobarček. To je bila svečka, ki ni biia namenjena samo nji za prvo mašo, temveč tudi vsem otrokom. Oče je seveda imel svojo. On se v te drobnvije ni spuščal in je take stvari prepuščal'materi. Bog ne daj, da bi se njegove kdo dotaknil, potem b si zapomnil, da je to storil. Njemu je ni bilo treba kupiti vsako leto, saj jo je vselej porabil le za prst ah dva, drugo je ostalo za naslednje leto, in vsako leto je bilo tako.
Se preden smo dobili svoje svečke, nam je mati ostro zabičala, da se moramo v cerkvi obnašati, kot se spodobi. Potem smo se usuli skozi hišna vrata na mrzli zrak. ki je kar rezal v obraz. Koliko otroškega veselja in razigranosti je bilo samo zaradi tega, ker smo v cerkvi lahko prižgali vsak svojo svečko. Čisto drugače se nam je zdelo kakor na kakšno navadno nedeljo. Slovesno, domače m tudi topleje je bilo, ko se je prižgalo na stotine lučk, kišo gorele z majhnimi plamenčki, enakomerno in prijetno.
Klečal sem pri malem oltarju na desni strani, kjer je bilo od nekdaj mesto za šolarje, namenjeno za tiste, katerih starši niso imeli svojih klopi v cerkvi, ker so bili siromašni in jih niso imeli s čim plačati. Drugi so imeli svoje otroke največkrat pri sebi v klopeh. Kot piščanci smo se gnetli pred klopmi pri malem oltarju. Klečali smo na mrzlem kamnitem tlaku, da nas je zeblo, kot da klečimo zunaj na snegu. Stiskali smo se skupaj in lovili toploto. Nestrpno smo čakali, da bo prišel čas, ko bo cerkovnik prižgal veliko svečo zraven prižnice. To bo pomenilo, da lahko prižgemo sveče tudi vsi drugi.
Oltar je stal stisnjen v kot, tako da je bil dostopen samo z ene strani. Kakor na pol odprt hlevček se mi je zdel. Na desni strani vlažen zid, spredaj oltar, zadaj pa prednja stena močnih cerkvenih klopi iz hrastovega lesa. V prvih klopeh na obeh straneh so po navadi sedeli najbogatejši in zato najuglednejši kmetje iz vse fare. Na desni strani so bile klopi za moške in na levi klopi za ženske.. Vseh pet brkatih in osivelih možakarjev, ki so sedeli v prvih klopeh, sem dobro poznal. Tisto uro, kolikor je trajala maša, se niso posvetili samo misli na boga in na drugi svet, temveč so tudi popazili na nagajivo otročad, ki je težko vzdržala vso dolgo mašo, kot se v cerkvi spodobi.
Štirje smo bili — jaz, Jule, Rudi in Franc — in vsi smo hodili v tretji razred. Klečali smo čisto pi;i zidu in neprestano tiščali glave skupaj kot ovce. Nismo se kar tako pomaknili do zidu. Kdor se je skril tu zadaj, ga župnik s prižnice ni mogel videti, kako se obnaša.
Nekaj skrivnostnega smo takrat imeli med seboj in tega za živo glavo na vsem svetu nihče ni smel izvedeti. Prav pred nami je klečal fant, ki je nekam zamaknjeno strmel v svetnike na oltarju in ves čas na glas molil, tako da jo je marsikdaj od nas dobil pod rebra, naj vendar moli zase in naj ne moti drugih. Ta sošolec, ki je bil najbolj pobožen v vsem razredu, je bil doma iz sosednje vasi. V naši vasi je pri kmetu, kjer niso imeli otrok, služil za pastirja in je.tako hodil z nami v isti razred.
Še zdaleč ni vedel, da nam je prav tiste dni prišlo na ušesa, da je eden izmed župnikovih ovaduhov. Čudno se nam je zdelo, da je župnik vedno vedel za vse, kar smo počeli, najsi bo v razredu, v cerkvi ali pa drugod, kjer smo se paglavci podili. V cerkvi je lahko marsikaj opazil s prižnice ali pa takrat, ko je maševal. Čeprav se je med mašo večkrat obrnil in pogledal po cerkvi, nas zadaj za oltarjem, kjer smo se običajno gnetli, le ni mogel videti.
Ovaduha smo odkrili čisto po naključju. Med odmorom po verouku je eden izmed naše otroške skupine ostal v razredu in se skril pod klop. Takrat je slišal, kako je tisti fant župniku do pičice natančno povedal vse o vsakem izmed nas, ki smo si tu ali tam naložili greh take vrste, da ga je moral zvedeti.
To se je zgodilo dober teden pred svečnico. Do takrat še nismo našli priložnosti, da bi si ga privoščili, kot se spodobi. Bog varuj, da bi šli nadenj kar takole: »Dobil jih boš zato, ker župniku nosiš vse naše grehe na nos.« Morali smo biti previdni,, zakaj župnik ne bi varčeval s palico.
Sbramba
Črtomir Zoreč
POMENKI O GORENJSKI h KRAJIH iN LJUDEH
NA PODROČJU LJUBLJANSKIH OBČIN
(50. zapis)
prejšnjem zapisu šem že nekako »slovo jemal« — toda le od gorenjskih krajev v ljubljanski šišenski občini. Saj se sedaj podajam že v sosedno občino — Ljubljana Bežigrad. Tudi na njem področju je cela vrsta krajev, ki so dolga stoletja sodili v »meje« zgodovinske Gorenjske. Naj naštejem le večje in pomembnejše: Črnuče, Ježića, Polje, Tomačevo, Dol, Vevče in Zalog. Seveda pa bom obiskal tudi manjše vasi: Kleče, Savije, Stožice, Jarše, Sneberje, Zadobrovo, Podgon-co, Sv. Jakob, Beričevo in Podgoro. Saj so vsi ti gorenjski kraji lepi in po svoje zanimivi pa še zložno dostopni; vsi leže na ravnini.
K
PREŠEREN IN TRDINA
sreči se bom v tem in v sledečih zapisih lahko večkrat zapletel v kramljanje o pesniku Prešernu. Vsekakor ob pisanju o Ježici — tamkaj je pesnik nekaj časa živel pri svojem starem stricu Jožefu Prešernu. In pa seve tudi pri Toma-čevem, kjer je v Savi utonil pesnikov prijatelj, rojak in vzornik — učeni Matija Cop...
No, za uvod v ta napovedana »prešernovska« kramljanja, bom zapisal spomin pisatleja Janeza Trdine na njegovo srečanje s pesnikom Prešernom.
Takole je zapisal že ostareli pisatelj Trdina leta 1905 v enem od svojih pisem prijatelju zdravniku dr. Franu Dergancu:
Jaz bi bil Prešerna neizrečeno rad poznal, ali nisem ujel nikoli prilike, da mi ga kdo pokaže. Po končani drugi šoli (bilo je to leta 1843) smo šli jaz in še trije drugi gimnazijci zaeno na počitnice, peš seveda. Korakali smo med jagnedi po Dunajsti cesti proti Ježici, kar me zaustavi tovariš Pečar in veli: »Ti, poglej ga no! Tale človek, ki gre pred nami, je tisti nori doktor Prešeren!«
Jaz ga zavrnem srdito: »Nor si ti, ne pa Prešeren. Ložar pravi, da je on najbolj prebrisan, kar je ljudi v Ljubljani in na vsem Kranjskem.«
Po teh besedah stečem naprej, da bi videl Prešerna v obraz. Na sebi je imel frak, na glavi pa cilinder. Ko sem bil že kakih dvajset korakov pred njim, se ustavim, obrnem in uprem vanj oči. Gledal sem ga verno in strmo kakor kakšno čudo. On to zapazi in veli:
»Fant, kaj me tako gledaš, kakor da bi me hotel kupiti?« Jaz povesim oči in velim bojazljivo: »Naj ne zamerijo, jaz bi jih bil tako rad poznal.« Prešeren: »I, zakaj pa?« Jaz: »Zato, ker so zložili že tako lepe pesmi.« Prešeren: »Kakšne pesmi?« Jaz: »Nebeško procesijo, Nuno in kanarčka in še veliko drugih, ki mi je je dal Ložar, da jih prepišem. Nekatere sem se naučil iz glave.« Prešeren: »Ali res? No, povej katero!« Jaz: »Ali Nuno in kanarčka?« Prešeren: »Le, če hočeš.« Jaz: »Vesela pomlad se zbudila je spet, moj tiček, preljubi kanarček .. .«
Govoril sem hitro, da je kar beseda besedo pobijala. Ko sem mu oddrdral vso pesem, me je jel spraševati, kdo sem in kam sem se
obramba
Pisatelj Janez Trdina (1830— 19(č
namenil. Povedal sem mu in da gremo na počitnice dc in tile trije, ki so se nj pomenkom pridružili. P< „ smo se še dlje časa. Prešeren i kaj lepo opominjal, naj s učimo naj beremo razen šol {iruge knjige in ne le nem£ tudi slovenske in naj pogosto v muzej. V nje ogledamo vsako reč natai da bi divjali kakor kozli iz « drugo.	t J|
Ko smo prišli do prve krčma (najbrž slovita Gost ruskem carju, ki še danes — op. zapisovalca), voščil srečno pot in je šel noter. M bili vsi veseli, da se je hot imeniten mož z nami pogc Pečar pa je dejal: »Jaz bom babi, svoji gospodinji, da Je ka.«

POT K SAVI
esta. ki jo omenja p**:: Trdina kot Dunajsko se š?** imenuje Titova cesta in V
iz Ljubljane skozi predmestje Be-1 grad naravnost proti severu' v ' žice in na Ježico. Vzhodno od »cesarske ceste« je v zelenju Tomačevo, zahodno od ceste tod spremlja napol opuščena * ška železniška proga, ležita odprtem svetu vasici Kleče lje. — Danes seve ob Dunajski cesti ni več tako polja nihče več ne ljubi pšenice rastejo na obeh str; in novi stanovanjski bi stolpnice, pravcati betonsfc Bežigrad - le od kod to
no krajevno ime?
Ljudsko izročilo spravlja to 1 zvezo z obleganjem Ljubliaue Turkih leta 1472. Takrat so se ~ utaborili v peščenih jamah področju današnjega Bežigrada " je imel svoj šotor tudi povelj "turških čet, neki beg. Po njemn^l kraj dobil ime Begov grad, po^ri Bežigrad.
Omenjeno peščeno jamo (»t lom«) so se ob koncu prejšnjega > letja imenovali Turško jamo. leto, na velikonočni ponedeljek, s v jami sestajala ljubljanska i.nV savska mladina, z bregov pa s? I odrasli obmetavali s pirhi in pcC rančami, kar naj bi ponazarjalo s*! danje bombardiranje Turkov.
6'bramba
30 Radovan Timotijević
I DESANT NA DRVAR ALI SKOK V PRAZNO
majorjem Bukarcem se je prikril nekje v gozdu, eskadronu pa ie poveljeval poročnik Hausmann. Na čelu eskadrona je bil podoficir Orthner, ki je s svojimi vojaki previdno prodiral od Metle proti Kamenici.
Nemci niso vedeli, da so se brigade 6. liške
\
C
« \
Bežali so tako vojaki kot oficirji, medtem ko se je polkovnik VVillam umaknil v Trubar in se tam skril. Vojakov, ki so bežali mimo njega, ni mogel nihče več ustaviti. Brž ko je načelnik štaba divizije podpolkovnik Winkel-brandt zaslišal streljanje, je prek telefona skušal govoriti s polkovnikom Willamom, toda tega ni bilo nikjer. Šele po petindvaj-setminutnem trdovratnem zvonjenju se ie jodporočnik Stiunck.
ponp Wilh
am?« je vprašal
oglasil komandir voda
»Kje je polkovnik Winkeibrandt.
Strunk je molčal. Nazadnje pa je le dejal:
»Mislim, da je tu nekje.«
»Kje?«
»Veste, gospod polkovnik, sovražnik je presenetil 2. bataljon in 2. izvidniški eskadron, zaradi česar so se vsi razbežali proti Srbu. Tu ni več naših vojakov.«
Ko je po desetih minutah le prispel pol-covnik Wulam, se je na drugi strani oglasil
general Aldnan.
»Kaj je z vami, gospod polkovnik? Jaz sem /as pripeljal do Drvarja, vi ste se pa umaknili nazaj proti Srbu. Zakaj ste pobegnili?« je vpil general.
»Gospod general, napadlo nas je tisoč ban-ditov ...«
»Nočem vas poslušati. Takoj spet prevzemite enoto in krenite proti Drvarju, pa čeprav nihče od vas ne ostane živ,« je ukazal komandant divizije.
»Toda, gospod general, vojakov ni nikjer,« je potožil polkovnik WUlam.
Nič ni pomagalo. Napad so morali preložiti na naslednje jutro. General Aldrian je o tem primeru obvestil generala von Leyserja, ta pa generala Rendulica.
»Krenite še vi, Aldrian, in hrabrite tega polkovnika ali pa prevzemite poveljevanje v svoje roke,« mu je ukazal von Levser. »Če si ne upa naprej, ga odstavite in pošljite k meni.«
To so bili za padalce, ki so se, obkoljeni z vseh strani, stiskali na pokopališču, najbolj kntični trenutki.
TRAGIČNE NOVICE
Preden se je zdanilo, so zbrali nekaj vojaštva 1. eskadrona in krenili proti Drvarju, btab lzvidniškega bataljona s komandantom
proletarske divizije na ukaz Vrhovnega štaba umaknile in zasedle nove položaje. Naši obveščevalci so pravočasno odkrili, da se Drvarju približujejo s treh strani nemške kolone s tanki in motorizacijo. Podoficir Orthner se je previdno spuščal s Kamenice in se bližal pokopališču, kier je bila v rajonu kote 520 organizirana obramba »Citadele«.
Padalci so se prikrili, ker so sprva mislili, da gre za kako ukano proletarcev. Ko pa ae jim je Orthner probližal na kakih sto metrov, so se od sreče začeli na ves glas dreti. Skočili so iz strelskih jarkov in pohiteli proti Orth-nerju. Podoficir se je zdrznil, misleč, da so padalci ponoreli. Nato se je ozrl in po telefonu obvestil komandirje eskadrona.
»Gospod poročnik, moj vod je prvi prispel do padalcev. Sedaj sem skupaj z njimi na pokopališču,« je dejal Orthenr.
»Kaj ste tam opazili?« ga je vprašal poročnik Hausmann.
Orthner je umolknil, se ozrl po položaju padalcev na pokopališču, nato pa je presunje-no začel pripovedovati:	.,,-.,*
»Tragično in strašno. Po vsej dolini ležijo razbita jadralna letala. Drvar še vedno aon, tu in tam pa je slišati streljanje. Ljudi ni videti in mesto ie mrtvo. Nekaj strahotnega je,« je končal podoficir.
»To ine ne zanima. Povejte mi. k&? * padalci?« ga je prekinil poročnik Hausmi »Tu vidim le kupe trupel naših dflg
tovarišev s hrastovim listom. Kaže, da se ? ubiti ponoči, ker jih doslej ni nihče pok Povsod naokrog je polno ranjencev, ki j*' in kličejo na pomoč,« je odgovoril Orthner L Nemške enote SS so na ovratnikih r V znak hrastovega lista kot simbol čvrstih moči. Zato iih je Orthner imenoval »tovs~
s hrastovim listom«.
»Koliko pa jih je? Upam, da \Tsa vidite,« ga je vprašal Hausmann>
»Tu jih je le inalo, morda kakih sto ali V 3 celo manj. Toda, gospod poročnik, nai pc<Jk da je tu vsaj toliko pobitih m razmrcva: V* civilnih banditov, največ žensk in Tovariši s hrastovim listom so mi povečali l| > j»> to maščevanje za včerajšnji dan,« ie <*■ * '
podoficir Orthner
»Vprašajte jih, če so koga meli.« »Nikogar ne vidim, ki bi bil ujet. Kor*-' dan t je ves v obvezali in ne more govorit V j ie živili govorijo, da bi tu končali, <>e ne r 1 prispeli. Sicer pa se z njimi ni moč poge* ati Imajo izbuljene oči m so vsak trenf nrinravlieni streljati. Vsi so prežeti s strsN', pred banditi,« je odgovoril Orthner.	J
Orthner je povedal vse, kar je videt. Pn» < do obkoljenih padalcev je zakasnil dvanajst ur. Ce Vrhovni štab ne bi 2tx m**> pol štirih zjutraj ukazal Ličanom na. umaknejo s položajev, Himmlerjev, padanj bi ostali živi.
VAŠA PISMA
_ _____________
jezersko - Lovska družina z Jezerskega, ki ima verjetno najvišje t^ieie lovišče v obmejnem pasu, vsako leto posveča veliko pozornost Gojitvi divjadi in skrbi zanjo v zimskih razmerah. Zadnjo nedeljo seje številna druščina zelene bratovščine zbrala na delovni akciji, pripravi Cinikov za zimsko krmljenje divjadi. Omeniti velja tudi to, da letos ^zerski lovci slave že 25. obletnico, (dž) — F o to: F. Ekar
033
[prek, 14. septembra 1982
GORENJSKI KRAJI IN LJUDJE
7. STRAN GLAS
KAJ JEZ VODO
Zadnje čase s m prebivalci Podbrezij ob sobotah pogosto brez vode. Posebno velike suše zdaj ni, tako da vode ne more primanjkovati. Ob sobotah je navadno na vrsti čiščenje stanovanja, pranje, vode pa zmanjka Saj se razume, da so potrebna popravila cevi, toda to, da večkrat ob sobotah ni vode, je pa že kar čudno.
Saša Pretnar SMETI PA KAR NA TLA
Trgovina v Podbrezjah je kar dobro založena. Imajo tudi sladoled, čokolado, bonbone in cigarete. Vendar pa kupci, največkrat so to otroci, mečejo papirčke od teh sladkarij kar pred trgovino. Nič boljši niso kadilci, ki odmetujejo pred vrati cigaretne ogorke. Sprašujem se, kako ti ljudje delajo doma. Najbrž vržejo papirje in ogorke v štedilnik ali koš za smeti in tega pa bi se morali držati tudi na cesti. Vsi bi namreč morali paziti na videz kraja, na čistočo in urejenost. Mimoidoči si gotovo mislijo, kako nevzgojeni so v Podbrezjah. Le redkokje se vidi kaj takega. V sosednjem Naklem je pred gostilnami, trgovino in mesnico večkrat na dan pometeno, nobenih odvrženih papirčkov in čikov ni videti.
Saša Pretnar
%hilje - V soboto je bila v Zbiljah tradicionalna turistična prireditev Zbiljska kresna noč, ki je privabila množico obiskovalcev. Za veselo položenje so poskrbeli člani ansambla Naslovna stran, se posebej **riimivpa je bil veličasten ognjemet, -fr
Če ne veš kam, potem na Veliko Poljano
Fi
►v
- V začetku poletja so v Šenčurju začeli obnavljah prostore fcokojenskega doma. Stavbo so dvignili, s čemer bodo nekoliko pndo-hh ni prostoru, dali pa ji bodo tudi lepši zunanji izgled. Da so delo Fhko opravili, je poleg šenčurskega društva upokojencev omogočil ^rdinacijski odbor upokojenskih društev v kranjski občim Na j^močje priskočila tudi kranjska delovna organizacija IBI mhko pa J 2 udarniškim delom prispevali upokojenci sami. - toto. D. Z.
K zapisom v 66. številki Glasa smo bralce zaenkrat opozorili na prijetno turo - izlet na Veliko Poljano (Storžič) nad Trstenikom oz. Povija mi. Povedali smo, da je Plan-šarska koča odprta preko celega leta, pozimi pa vsako soboto in nedeljti. Peter Verbič vam jamči, da boste dobro postreženi. Le dobrih 100 m proč proti zahodu pa se nahaja »Projektova koča«, uradno imenovana Koča na Grebencu (1401 m), ki jo upravlja Alojz Šmid. Tudi ta koča je odprtega tipa, pozimi pa v sobotah in nedeljah. Prostora za prenočevanje je dovolj tudi za skupine 25 in več obiskovalcev. Za posebne »dogovore« pa se interesenti lahko vsak čas dogovorijo po telefonu na št. 064/25-237.
Vsem obiskovalcem "Velike Poljane, odkoder so možni številni izleti (na Tolsti vrh, Kriško goro, Storžič, v Lom itd.) pa svetujem, da si izberejo pravo pot za vzpon — so namreč težje in lažje variante, yse pa so lepo označene in ni mogoče zgrešiti poti. Ura in pol prijetne hoje vas bo vsekakor olajšala in s tem tudi pomladila.
I. S.
Srednja vas — Potem ko so v Srednji vasi in Šenčurju obnovili vodovodno omrežje, so krepko razdejali asfalt na cesti. Dela potekajo že lep čas in toliko časa je oviran tudi promet. Ta priložnost bi bila sicer idealna za popolno sanacijo ceste, morda za novo asfaltno prevleko, toda zaradi denarne suše so prisiljeni le krpati stare razpoke. - Foto: D. Z.
AN JAN:
b 40-letnici tragedije Udinem borštu
rtve borce so Nemci vlačili skup kakor i. r» ^ ; privezali so jih za noge in jih potem s f^jo domačinov pokopali za Strahinjem. \jetnikov, ki so strahoma pričakovali, da ^p^0 kmalu postrelili, v Begunjah niso temveč so jih pozneje odpeljali v kon-kV arijska taborišča Mauthausen in Gussen.
Jih ustrelili zato, kei* so nemške oblasti v ■j1 l ^Jasu zganjale na Gorenjskem svojevrstno K ^Jgando. Po grozljivem streljanju talcev - Jetnikov ter požiganju vasi in izvajanju ' S^tv* nasilstev so tedaj jetnike puščali ž e. *	so hoteli pokazati, da partizanov, ki se
vdajali, ne bodo več streljali, temveč jim l zagotavljali delo in življenje v rajhu.
je šlo predvsem za to, da bi bila .^jina videti pomirjena in tako čimbolj za priključitev k rajhu.	.
imen padlih In ujetih se vsiljuje , da je bilo med izgubljenimi veliko Jih sorodnikov.	w ,
Je Franc Košir padel, sestra Mmka bila med ujetniki. Padla sta brata Janez
in Albin Brejc, Brata Janez in Andrej Topors sta bila ujeta in oba je v razmaku enega meseca požrl Mauthausen. Izmed bratov Meglič je Miha padel, Ciril pa je bil ujet. Ize^nil je v taborišču smrti. Padel je Stane Mihelič, njegov brat Srečko je bil ujet. Najhuje je bila prizadeta družina Perkovih-Samčevih. Dva brata. Janez in Andrej, sta padla, Antona pa so ujeli. A tudi ta je čez slabi dve leti umrl v taborišču Gussen. Pa bi se bil lahko vrnil, samo če bi bil podpisal izjavo, da bo poslej »lojalen« do nemških oblasti.
In za konec;
Podatkov o izgubah napadalcev, predvsem 18. policijskega polka gorskih lovcev, v katerem je bilo največ Tirolcev invAvstrijcev, ni bilo mogoče zbrati... Da so bile izgube precejšnje, nam pove njihov poveljnik Herman Franc, ki je ugotavljal, »da so se partizani trdovratno upirali« in da je o prvih padlih in ranjenih na naši in na nasprotni strani« zvedel že prvi dan boja.
Kakorkoli vse to obračamo in analiziramo, pa je odgovornost za te žrtve padla na sicer junaškega komandirja Janeza Perka. Ravnati bi se moral samo po osnovnih poveljih štaba, pa bi se bila vsemu izognili. Osnovnemu prekršku je potem sledila še čisto taktična napaka o prebijanju iz Udinega boršta.
Ta dohodek je ne le borcem Kokrškega odreda, temveč vsem gorenjskim partizanom še dolgo ostal v spominu, bil pa jim je tudi v pouk. da sovražnika ne smeš nikoli podcenjevati, da smeš boj sprejeti le tedaj, ko so okoliščine ugodne, predvsem pa, da se je v takih primerih takoj treba spustiti v preboj.
Na terenu, kot je Udin boršt, se partizani brez dobre obveščevalne mreže ne bi smeli dolgo zadrževati, čeravno jih je prikrivanje v goščavju sicer dostikrat rešilo pred hajko. A to pot so bili izdani! Tak spopad so partizani v Udinem borštu v tem letu doživeli že drugič (prvič aprila) in vselej so bile posledice hude.
V teh bojih pa so se borci večinoma tako hrabo borili do poslednjih nabojev, saj so jih spoštovali celo sovražniki. Dogajanja v Udinem borštu torej niso bila le tragična, temveč prepletena tudi z velikimi junaštvi. Celo policijski polkovnik Herman Franz potrjuje to ugotovitev, ko pravi, da »tako zagrizenih spopadov ni doživela nikjer drugod na Gorenjskem v vsem času, kolikor smo se zadrževali v tej pokrajini«.
Toda nesprejemljivo je bilo dejstvo, da je bil Kokrški ali 2. bataljon Kokrškega odreda praktično uničen: Krvavška ali 2. Četa že v avgustu pod Krvavcem. 1. in 2. pa septembra v Udinem borštu.
To je bil velik udarec za gorenjske partizane nasploh, s tem pa tudi za prebivalstvo in za njihovo moralo, za borce Kokrškega odreda pa še posebej. Potrebni so. bili novi napori, da bi se bataljon spet postavil na noge.
Preživali borci so se takoj spet spustili v dolino, da sovražnik ne bi triumfiral še bolj — »Gauleiter« dr. Friederich Rainer je 27. septembra 1942 sredi Kranja podelil Gorenjcem »državljanstvo na preklic« — uvod v nemško mobilizacijo.
Zaradi neugodnega razpoloženja med prebivalstvom, ki ga je povzročil udarec v Udinem borštu, poprej pa v 2. četi na Krvavcu, so redki preživeli borci morali čimprej priti v stik z ljudmi.
Nemška propaganda je širila vesti o uničenju partizanov, nemčurji in razni izdajalci pa so v takem vzdušju spet dvigali glave in postajali ljudem na terenu vedno bolj nevarni. Zato je preostala skupina 2. bataljona Kokrškega odreda spet odhajala v dolino.	Koiy»('
Zeleni vlak. ki bo popeljal Glasove naročnike v soboto, 25. septembra, v Kumrovec rn Podčetrtek, bo odpeljal z Jesenic ob 5.18, iz Lesc ob 5.31, iz Podnarta ob 5.43, iz Kranja ob 5.53, i? Škofje Loke ob 6.02, iz Medvod ob 6.10 in iz Ljubljane ob 6.22. V Kumrovec bomo prispeli ob 8.40. Tu si bomo ogledali Titovo rojstno hišo in Spominski dom, kjer nam bodo zavrteli tudi film o Titu, vlak pa nas bo odpeljal naprej v Podčetrtek točno ob 11.30. Iz Podčetrtka pa bo odhod vlaka ob 16.18. Ob 18.25 bomo spet v Ljubljani, ob 19.40 pa na Jesenicah.
Pa ne skrbite, da boste med vožnjo žejni. Na vlaku strežejo tudi s pijačo, kavico in podobnim. Vse potrebno pa boste med vožnjo izvedeli po zvočnikih, s katerimi je zeleni vlak opremljen.
Danes objavljamo še sedem izžrebancev iz Radovljice. Tile j bodo šli z nami brezplačho:
Kapus Tončka, Nova vas 19, Radovljica, 1953 Frank Minka, Reber 5, Bled, 1952 Blažin Janez, Gorjuše 7, Boh. Bistrica, 1952 Jesenko Jože, Črnivec 22, Brezje, 1952 Lipovec Jože, Poljšica 31, Zg. Gorje, 1952 Pogačnik Janez, Sr. Dobrava 13, Kropa, 1952 Terezija Lipovec, Boh. Bela 105
Z Glasom v Kumrovec j in v Podčetrtek
ČP Gla*
GLAS 8. STRAN.
ŠPORT IN REKREACIJA
mmmmmm
i
Naši športni delavci
Franc Hvasti: Mnogi
še vedno »vozijo« po starem
Kranj — Pred dnevi so se s svetovnega prvenstva v Goodwoodu vrnili naši kolesarski reprezentanti, ki so v ekipni vožnji na čas osvojili odlično osmo mesto,Savčana Bojan Ropret in Janez Lampičpa sta se dobro odrezala tudi v vožnji posameznikov,v kateri sta za zmagovalcem zaostala le za 14 oziroma 18 sekund.
Zaslugo za izvrstne rezultate gre vsekakor pripisati tudi zveznemu kapetanu jugoslovanske kolesarske reprezentance Francu Hvastiju. Zanimalo nas je predvsem to, kakšni so cilji in možnosti naših fantov v mednarodni konkurenci.
»Delo zveznega kapetana sem prevzel v najbolj neprimernem trenutku. Na eni strani ni bilo nobenih dobrih rezultatov, aa drugi strani so stabilizacijski ukrepi kolesarskemu športu odrezali manj denarja. Premišljeval sem, kakšne cilje naj postavim. V svetovnem merilu bi lahko prodrli z ekipno vožnjo, na zahtevnejših domačih dirkah, kot so dirka Po Jugoslaviji, Po Srbiji, Alpe-Adria in nekatere druge, pa moramo zmagovati,« je povedal Franc Hvasti. Cilji, ki jih je začrtal pred dvema letoma, kažejo sadove. Medtem ko je bila ekipa prejšnja leta na svetovnih prvenstvih običajno med zadnjimi, z velikimi časovnimi zaostanki, je bila že na zadnjih olimpijskih igrah osma, lani na svetovnem prvenstvu v Pragi deseta, letos osma. Fantje pa pobirajo tudi zmage na zahtevnih mednarodnih etapnih dirkah na domačih tleh.
»Zame je bil največji uspeh in potrditev pravilnosti dela, ko smo v Kranju postali ekipni balkanski prvaki. Pred tem sem se namreč odločil za« drugačen način vadbe. Treninge na kolesih sem združil s kondicijskimi in mislim, da prav v tem tiči skrivnost uspeha. Jugoslavija še vedno sodi med majhne kolesarske dežele. Vendar pa časovno v zadnjem delu ekipne vožnje na sto kilometrov predvsem zaradi odlične kondicije kolesarjev vse manj zaostaja za najboljšimi na svetu. Poglejmo samo, kako je bilo v Goodwoodu. V prvi tretjini so imeli 16. čas, v drugi osmega, v zadnji enega najhitrejših. Manjkata jim samo še tehnika vožnje in boljša oprema.«	.
»Z nadaljevanjem takega načina dela bi se jugoslovanska ekipa lahko povzpela še na višje mesto. Upamo, da nam bo ,met uspel na naslednjih olimpijskih igrah. Seveda bo to moral postati naš edini cilj, kar pa je v trenutnih razmerah, ko vsi od reprezentantov zahtevajo čim več dobrih rezultatov, nemo-goče«.
Franc Hvasti se je dotaknil tudi dela kolesarske zveze Jugoslavije. »Po organizacijski plati je zveza daleč za drugimi. Slabo se dogovarjamo, v strokovnem svetu je veliko nasprotnih mnenj. Vsak hoče dokazovati svoj prav, voziti po starem s tem pa kvalitetnemu napredku jugoslovanskega kolesarstva samo škoduje. Drug, še večji problem je ta, da se razen v slovenskih klubih, povsod strokovno zelo slabo dela s tekmovalci. Fantje v glavnem sami trenirajo, vse sloni na improvizaciji. Brez strokovnega in znanstvenega pristopa k treningu pa dandanes v vrhunskem športu ne gre več. Najbolj me moti, da imajo pn večini klubov vse strokovno delo v rokah samo trenerji, da nimajo ekip s psihologi, kondicijskimi trenerji, maserji. Izgovarjajo se na premalo denarja, vendar mislim, da je vzrok drugje; da trenerji nočejo izgubiti,primata'.«	^ Jelovčan
Gorenjci v ligaških tekmovanjih
NOGOMET - Nogometaši kranjskega Triglava so v tekmi četrtega kola gostovali v Murski Soboti in s tamkajšnjo Muro izgubili po enakovredni igri. Imeli so tudi precej smole, saj so v 61. minuti zadeli vratnico. Rezultat: Mura — Triglav 2:1 (0:0). V naslednjem kolu igrajo Triglavani doma z nogometaši Slovana. Stol iz Kamnika je v četrtem kolu prvikrat zmagal, vendar je še vedno na dnu razpredelnice. - Odlično igrajo nogometaši Jesenic v republiški ligi -zahod. V tretjem kolu so doma premagali moštvo Ljubljane z 1:0 (1:0) in s petimi točkami zavzemajo drugo mesto na tabeli za Vozili iz Nove Gorice. V naslednjem kolu gostujejo Jeseničani v Kočevju. V
• .	x -1________i.« ~ w TVvm^alP^oni rlr»mo
nunumiii - » UJU&I "-"t" metni ligi so rokometaši Jelovice iz Škofje Loke v prvem letošnjem nastopu pred domačim občinstvom doživeli poraz proti prvemu favoritu tekmovanja - ekipi Splita. Škofjeločani so se tekmecu uspešno upirali le v prvem polčasu, v nadaljevanju pa oslabljena ekipa ni mogla držati koraka z razigranimi Splitčani. Rezultat: Jelovica - Split 25:30 (10:13). V drugem kolu igra Jelovica v gosteh z ekipo Lipe.
Poraz so v svojem prvem letošnjem nastopu v drugoligaški konkurenci doživele tudi rokometašice Preddvora, ki so
pri gostjah le ---
devetimi zadetki. Rezultat: Dl Trokut Preddvor 29:20 (15:10). V drugem kolu igrajo Preddvorčanke doma z ekipo Kokre.
V republiških ligah so vsi gorenjski predstavniki izgubili. V moškem tekmovanju so rokometaši Peka klonili v Krškem z rezultatom 28:22 (16:14), v ženski ligi so Tržičanke izgubil« v Kočevju z osmimi goli razlike. Rezultat Itas Kočevje - Peko 22:14 (12:7). Pravo katastrofo so rokometašice Dupelj doživele v Škofijah, kjer so domačinke premagale gostujočo ekipo z 28:14 (18*7).
Smučarska izkaznica 1982/83 v Kranju
Kranj — V prizadevanju za čimboljšo organiziranost smučanja in pridobivanje članstva je Smučarska zveza Slovenije s predhodnim soglasjem osnovnih smučarskih organizacij izdala za smučarsko sezono 1982/83 naslednje smučarske izkaznice: za člane nad 15 let po ceni 200.-dinarjev, za mladino do 15 let po 100.— din, za podporne člane ne glede na starost po 50.— din in za podporne člane (organizacije združenega dela).
Tudi v novi sezoni bodo imeli člani SZS velike ugodnosti. Naj navedemo samo nekaj primerov: 10 odstotni popoust pri nabavi smučarske opreme (je že v trgovinah naprodaj), 10 odstotni popust na slovenskih žičnicah, 30 odstotni popust pri startninah na vseh množičnih tekmovanjih itd. Poleg tega je vsak član zavarovan za primer smrti in invalidnosti.	.
Smučarski klub Triglav bo tudi letos nudil prodajo smučarske izkaznice ozi-»roma obnovitev članarine za dosedanje člane vsak dan od 9. do 18. ure v SLAŠČIČARNI SINK v Kranju. S prodajo bodo začeli 15. septembra 1982.
J. J.
V
Uspelo 26. športno srečanje
Kranj - Pred šestindvajsetimi leti ie eza sindikalnih Športnih aktivov elek-
zveza —------- -------_
trogospodarstva Slovenije »Elektra« podprla idejo medsebojnih športnih tekmovanj in srečanj. Sobotna izvedba 26. športnega srečanja »ELEKTRA-KRANJ 82« je pokazala, da postaja športna rekreacija nepogrešljiv element življenja, ob športnih rezultatih pa se je še poglobilo vsestransko sodelovanje in krepile prijateliske vezi med delavci Širom po Sloveniji. Vsakoletni preizkus nabranih moči, vzdržljivosti in vztrajnosti je potrdil zamisel, v enem dnevu pa se je med seboj v moči in spretnosti pomerilo 906 tekmovalcev in tekmovalk iz dvajsetih delovnih organizacij. Vsa pohvala velja odlični izvedbi, letošnjem prireditelju Elektru Gorenjske, ob strokovni in tehnični podpori ZTKO Kranj, Občinske strelske zveze Kranj, Kegljaškega kluba Triglav Kranj, in kranjske Ribiške dm-žine. Od desetih panog so domačini Elektro Gorenjske osvojili glavno lovoriko, z zlatim odličjem v moških tekih 800 m, nad 40 let (»kavelci« Alojz Jošt, Janez Pšenica in Tomaž Jamnik), tekih Ženske, kakor tudi v skupnem krosu 7 ekipno in najzanimivejši strokovni disciplini v tej gopodarski panogi, plezanju na
Na Prebačevem prek 700 kolesarjev
Prebačevo - Športno društvo Jakob Stucin je v nedeljo, 5. septembra, priredilo kolesarski maraton na 150 kilometrov dolgi progi, ki je štel za lovoriko kaveljc-koremna. Kolesarji so Startali od pol osmih do pol devetih. Na poti niso imeli težav, saj je bilo poskrbljeno za okrepČilo, za zadostno število redarjev na tudi vreme je bilo kot nalašč za tako dolgo vožnjo.
Posebno plaketo za najštevilčnejšo ekipo so tokrat osvojili kolesarji Koknce. Bilo iih je kar 39 in so vsi uspešno sklenili vožnjo v zavidljivem času. Prireditev v organizaciji športnega društva Jakob Stucin. katerega pokroviteljica je tovarna Zvezda iz Kranja, je v celoti uspela. 26. septembra kolesarji vabijo vse, ki so sodelovali pri organizaciji, kakor tudi vse člane kolesarske sekcije, na piknik
J. Udovič
drog (Vili Eržen, Boris Mušič in Zdravko Zemliič).
Rezultati:	.
Ekipni teki v krosu - moški do 30 let: 1. Elektrotehna 3:43.26, 2. Rudnik lignita Velenje 3:50.34, 3. Dravske elektrarne Maribor 4:26.46 ..., 5. Elektro Gorenjska 4:32.16; moški nad 30 let: 1. Rudnik lignita Velenje 2:40.95, 2. Soške elektrarne Nova Gorica 2:45.11, 3. DSSS EGS 3:02.06 ..., 5. Elektro Gorenjska 3:09.53; moški nad 40 let: 1. Elektro Gorenjska 2:46.41, 2. Elektro Celje 3:09.78, 3 DSSS EGS 3:19.81; ženske: 1. Elektro Gorenjska 3:4357, 2. Elektro Celje 3:47.49, 3. Rudnik lignita Velenje 3:51.85; skupni vrstni red ekipnega teka: 1. Elektro Goreniska 2. Rudnik lignita Velenje 3. Elektro Celie; streljanje: 1. Združeni premogovniki Trbovlje 720,
2.	Rudnik lignita Velenje 705, 3. Dravske elektrarne Maribor 684; ribolov: 1. Elektro Ljubljana 56 (rib), 2. TE Trbovlje 41,
3.	Elektrarna Brestanica 30, 3. Toplarna Ljubljana 30..., 6.-9. Elektro Gor en i -ska 16.; namizni tenis - moftki: 1. TE Trbovlje, 2. Elektro Ljubljana, 3. Soške elektrarne Nova Gorica ..., 6.-8. Elektro Gorenjska; namizni tenis - ženske: 1 Dravske elektrarne Maribor, 2. Rudnik
lignita Velehje, 3. Elektro Celje; 6ah:
1 TE Trbovlje 34, 2. Rudnik lignita Velenje 33, 3. NE Krško 32,5; kegljanje -
moftki: 1. Združeni premogovniki Trbovlje 356, 2. Rudnik lignita Velenje 345,
3 Elektro Maribor 341, 4. Elektro Gorenjska 333; kegljanje - ženske: 1. Elektro Celje 224 , 2. Elektrotehna 217, 3. Elektro Ljubljana 189 .. ., 5. Elektro Gorenjska 168; odbojka - moftki: 1. Elektro Primorska, 2. Soške elektrarne Nova Gorica, 3. Elektro Maribor. . ., 6. Elektro Gorenjska; odbojka ženske:
1.	IB Elektro projekt, 2. Soške elektrarne Nova Gorica, 3. Elektro Gorenjska, mali nogomet: 1. Rudnik lignita Velenje,
2.	Združeni premogovniki Trbovlje, 3. Savske elektrarne Ljubljana, 4. Elektro Gorenjska, Vlečenje vrvi - moftki: 1. Elektro Celje, 2. Elektrarna Brestanica, 3. Elektro Maribor, Elektro Ljubljana; vlečenje vrvi — ženske: 1. Dravske elektrarne Maribor, 2. TE Šoštanj, 3. Elektrotehna, Rudnik lignita Velenje; niezanje na drog — ekipno: 1. Elektro Jorenjska 31.1, 2. Elektro Ljubljana 14.35. 3. Elektro Primorska 38,75.
D. Papler
S1
Odlični nastopi Frlica
Na znani progi v Šentvidu pri Stični je bila četrta dirka za prvenstvo Slovenije v kategoriji do 250 kubičnih centimetrov. Od gorenjskih tekmovalcev se je najbolje uvrstil Jernej Frlic, član AMD Žiri, ki je privozil skozi cilj drugi. Ekipno je AMD Ziri zasedlo četrto mesto. Po štirih dirkah za prvaka republike vodi Cerar iz Lukovice (141 točk), medtem ko je Frlic drugi s 137 točkami. TINE MULEJ ZOPET TEKMUJE
Na novi progi za motokros v Lenartu v Slovenskih goricah je domače avto-moto društvo pripravilo dirko za državno prvenstvo v kategoriji do 125 prostor-ninskih centimetrov in dirko v razredu do 50 »kubikov« za nagradi Slovenskih goric. Dirk so se udeležili tudi gorenjski motokrosisti. Tržičan Bojan Pavček je bil po prvi vožnji v kategoriji do 125 kubičnih centimetrov sedmi, vendar pa je v finalni dirki vozil nekoliko slabše in na koncu pristal na 19. mestu. Prvič je tokrat nastopil tudi Tine Mulej (član AMD Bled), ki se prejšnjih dirk m udeležil zaradi poškodbe ključnice. Mlajši tekmovalci so merili moči v kategoriji do 50 prostorninskih centimetrov. Dobro je opravil nastop Zeljko Čuk (AMD Kranj) z osvojenim četrtim mestom. Njegov klubski tekmec Robi Rendulič je imel tokrat precej smole. Na startu prve vožnje mu je odpovedala ročka za phn, a kljub temu je z odlično drugo dirko še vedno ujel v končni razvrstitvi solidno sedmo mesto. GLOBOČNIK TRINAJSTI V AVSTRIJI
Tržičan Matjaž Globočnik, sicer član AMD Koper, je nastopil na mednarodni dirki v motokrosu v avstrijskem mestu Wolfsbergu. Na zelo zahtevni progi je med 35 tekmovalci iz Švedske, Nemčije, Avstrije in Jugoslavije zasedel 13. mesto. Vsi ostali slovenski dirkači so bili slabši.
KLJUB NEZGODI DEVETO MESTO
Na šesti gorski dirki za državno prven stvo avtomobilistov v Buzetu je sodeloval tudi član AMD Skofja Loka Silvo I/tgar. Poročali.smo, da je v Kraljevu pri padcu popolnoma razbil avtomobilsko ohišje, ki pa so ga v t.eh dneh us peli zamenjati z novim. Logar je tako lahko nadaljeval tekmovanje in na koncu osvojil ^v svoji skupini deveto mesto.
M Jenkole
318 tekmovalcev se je udeležilo petega rekreacijskega teka Od spd nika do spomenika v Naklem. - Foto: /. Kokalj
Od spomenika do spomenika po Udinboi
Pohodniki drugič, tekači
Naklo - V počastitev 40-letnice herojske bitke borcev Kokrškega odreda v Udinborštu je TVD Partizan Naldo pripravU tradicionalni rekreacijski tek in ™hod Od spomenika do spomenika. Pohoda, ki je bil letos organiziran drugič, se je udeležilo 1635 krajanov in okoličanov, medtem ko je bilo letos udeležencev teka zaradi številnih Športi^-rekreacijskih prireditev na Gorenjskem nekoliko manj. Oganizator teka ir> Od spomenika do spomenika) je bilo Telovadno društvo Partizan Naklo, pokroviteljstvo nad prireditvijo pa je prevzel
kranjski Merkur.	. .	...
Za mlajše pionirje m pionirke je bila proga dolga kilometer, za starejše pionirke in pionirje 2,5 kilometra, za vse ostale kategorije pa 5 kilometrov Najmlajša udeleženca spominskega teka sta
bila letos Anita Ažman in Aleš Seruga iz Nakla, najstarejši pa Albina Grabnjan (Ljubljana-Ježica) s 46 leti in med moškimi Andrej Kočar (Sava Kranj) s 65 leti Vsi udeleženci teka so letos prejeli praktična darila. Najhitreje je 5-kilo-metrsko progo pretekel Maks Skubic iz ljubljanske Olimpije. Prehodni pokal, Ki ea podeljuje vsako leto najboljši ekipi občinski odbor ZZB NOV Kranj, je na tem petem množično-rekreacijskem teku osvojila ljubljanska Olimpija.
Rezultati: mlajše pionirke do 10 let: 1. Barbara Žerjav (Olimpija) 3.33 2. Irena Erjavc Smlednik) 3.40, 3. Urška Roži« (Mercator Ljubljana) 3.42; mlajfc pomrji do 10 let: 1. Boštjan Žerjav (Olimpija) 3 22, 2. Blaž Sitar (Mošnje) 3.30, 3. Pavle Jošt (Naklo) 3.30; starejše pionirke do 14 let: 1. Andreja Mali (Križe) 8.53, l. Marija Petrinec (Križe) 8.53, 3. Simona Podrekar (Mercator) 8,59; starejši pionirji do 14 let: 1. Srečo Balažič (Kranj) 7 24, 2. Marjan Mihelič (Naklo) 7.32, 3 Matjaž Rakovec (Kranj) 7.35, mlajše .iladinke do 16 let: 1. Marjeta Erbežnik 21.30, 2. Nastja Rakovec 22.23, 3. Tatjana Žižek (vse Naklo) 24.31; mlajši mladinci do 16 let. 1. Greg; Bemik 16.13, 2. Marko Hafner (oba Triglav Kranj) 16.38, 3. Mirko Teraft
(Mojstrana) 17.16; starejšemladinkedo 18 let: 1. Nežka Žagar (Skofja Loka) 21.58. 2. Anica Tager (Naklo) ^24, starejši mladinci do 18 let: 1. Iztok
Slavko Legat (NakM	||
Športna društva pod drobnogledi
okal občinskega
ljubljanske Olimpije. -f^JS*-
Prehodni p
ZZB NOV Kranj so
16.33; članice do 30 let: TreotO (Poljane) 18.24, 2. Tina Med* ljana) 18.26, 3. Maja Kristl tl> 18.45; člani do 35 let: 1. \kJs (Olimpija) 14.41, 2. Brane Bežni 15.01, 2. Franc Teraž (Mojsw* veteranke do 35 let: 1. Marje« (Rašica) 25.44; veteranke nad S Darinka Erzetič (Kranj) 20.18.i Grabrijan 22.16, 3. Rožica L»*f Je žica) 25.24; veterani do 45 let i Mlinar (Vič) 15.50, 2. JS« (Mošnje) 15.58, 3. Prane Kav« J 16.08; veterani do 50 let- 1 B* 15.52, 2. Alojz Jošt (oba Naklo 3 Kristjan Premrl (Vič) 17.46 50 let: 1. Franc Jo Št (Naklo) 13.2 ko Mirko Rant (Kranj) ldii Brence (Lesce) 16.53; pripacb** rialne obrambe: 1. Hermac • (Skofja Loka) 16.53.
standardne napake	_
Kranj - V prvih štirih mesecih letošnjega leta je na celotnem področju Jugoslavije tekla akcija pregledov o poslovanju špor nih društev in organizatorjev mednarodnin prvenstev. Služba družbenega knjigovodstva Kranj je vzela pod U^o štirinajst društev, klubov m mednarodnih prvenstev. Povsod je bilo
pregledano knjigovodstvo ki ga morajo8 društva in ostali vodit, po določbah zakona o knj.govods,tvu in uredbi o kontnem planu m bilancah in s tem v zvezi sprejeti ustrezne splošne akte, . blagajniško poslovanje, prirejanje iger na srečo in podobno. Poseljen poudarek je bU San vstopnicam, s katerimi je treba ravnati kot z gotovino. Znova1 se je pokazalo, da nadzorni odbon ne de laj o kot bi morali, saj bi bile sicer večje ali manjše napake v »nančnem poslovanju odpravljene takoj, že oD nastajanju.
Največ napak, so ugMovili jn-špektorji, je še vedno površnost v
ženju, ki pa se zlanna p . .
nepotrebno zaupanje v b lagajn škern poslovanju napake, pn^obr«* navanju prometnega davka j pa s<> kršitve pri ne<l(»vol en h i'v U športne opreme m reku/it
U ve "kona o
vanju. Glede na to. da je P'^k veljal za več let nazaj, so n^pektor pobito naletel, na pomanjkljivo dokumentacijo.
Vendar kljub vsemu Službe družbenega kniiH ugotavljajo, da bistvenih rednih pregledov v prejšnji * i je pa nekoliko več krimintf* , prijav nepravilnosti s stran'J t torjev kot lani. Tokrat! * Gorenjskem en primer p^ i pregled devizni inšpekciji. m ero v pa Upravi javne varm** tž
Pristop Službe družbene^ * Vodstva ne bi smel biti enottfS ^
Jugoslavijo, za vsa društvi v
Jugoslavijo, drugega je poiskati napak« mer pri Crveni zvezdi, kot p*
cimo, Nogometnem klubu
» - - -c V1UUU ^	^
ali kom podobnem. Na GorJ	^
dobro poznamo težave, s	^
ubadajo posamezna društvi	^
manj so vsa ljubiteljska, sfcj	^
večina napak nastaja resnsa*	S ^
poznanja predpisov, kaj« *	^
vilno vodenje financ kaxr^	^
vamo, bi morala društva u-	^
sebne finančne delavce, čes*	v
večini ne zmorejo. ^	^
Kjerkoli so inšpektor *	^ rutbenega knjigovodstva*, apake. so zahtevali, da uh >, 1982 odpravijo tn \ ,
n leta
S jim ji Slo*? fc
Eovodstva takoj pnp»>^ V S pričakovati je * ^
I gffSi k«*»i *> »""-j \
torek, 14. septembra 1982
KRONIKA
9. STRAN O

3. tek po ulicah Kranja Korakoma do množičnosti
S SODIŠČA
Kranj — Prizadevni športni delavci Gnjevne skupnosti Kranj-Center so ob krajevnem prazniku pripravili v soboto l^oDoldne tretji tradicionalni tek po ulicam Kranja. Start in cilj teka sta bila na Titovem trgu, vmes pa je proga vodila tekmovalce po Prešernovi, Reginčevi, Tomšičevi, Cankarjevi in Tavčarjevi UBci V času prireditve je bil stari del ^besta zaprt za ves promet. S tem se je
»cuiiu giaaucjc guvunju iz. icia v
Pravijo, da bo že njihov naslednji — »tek za čisti zrak in mir v starem mesta«.
Pustimo šalo ob strani. Organizatorji **u»žično-rekreacijske prireditve želijo, bi tek po mestnih ulicah prerastel *«lanje krajevne okvire in postal občin-•tmanifestacija. Kranj ima v tem tra-<*icijo, saj se nekoliko starejši občani veietno še spominjajo uličnih Štafetnih Prav tekači na srednje proge so bili ki so ugled kranjske atletike v
preteklosti ponesli v širši republiški in državni prostor. Vse to so zadostni razlogi, da Kranj zopet dobi množično in kvalitetno tekaško prireditev.
Udeležba na tekih po ulicah Kranja raste iz leta v leto. Letos je prireditelj izvedel tekmovanje v petih starostnih kategorijah: mlajši pionirji in pionirke so tekli 600 metrov, za starejše pionirje je bila proga dolga 800 metrov, za mlajše mladince 1000 in za Člane 3000 metrov. Merjenje rezultatov je odlične opravila sodniška organizacija Zveze atletskih sodnikov Kranj. Najboljši v posameznih kategorijah so prejeli domiselno oblikova-
Na vrsti so sodni izvedenci
ne krožnike z motivom Kranja.
Rezultati: mlajše pionirke 1. Sedida Ajdinovič, 2. Brigita Kovačič, 3. Branka
Benedik; mlajši pionirji: 1. Boštjan Sever, 2. Vili Fermišek, 3. Štefan Palo; starejši
Kionirji: 1. Tomaž Kukovica, 2. Dragan larkovič; mlajši mladinci: 1. Miloš Pivk, 2. Jože Fokorn; člani: 1. Miloš Pivk, 2. Vinko Fortuna, 3. Stane Nadižar.
' C. Z.
Prehodni pokal Kokrieanoin
Kokrica - Prek 150 kolesark in (Oš S. Žagar) 23,39, pionirji A: 1. Zorman kolesarjev iz vse Slovenije se je v nedeljo *-bralo na 6. slovenskem prvenstvu za tterane in rekreativce. Tekmovali so ^di za pokal Kokrice. Kolesarska sekcija s Kokrice je tek-uvanje izredno dobro organizirala in ' 4,5 kilometra dolgo krožno progo od ce skozi Rupo, Kranj in nazaj na co so dobro zavarovali, tako da ni D nobene nezgode.
Proga, ki je bila pretežno ravninska, ni ščala večjih pobegov posameznikov, je do vseh odločitev prišlo šele v -..nih šprintih.
Vrstni red — pionirke C (4,5 km): 1. ' 1 (OŠ S. Jenko) 9.17, pionirji C: 1.
____c (OŠ F. Prešeren) 8,16; pionirke B
1 km): 1. Markun (Oš F. Prešeren) 16,05, nirji B: 1. Drinovec (OŠ L. Seljak) pionirke A (13,5 km): 1. Nadižar
(OŠ S. Jenko) 18,57;
mladinke (13,5 km): 1. Jerin (Rok-Franek) 21,03, 2. Dolhac (J. Štucin), 3. Česnik * Kokrica) isti čas; članice (13,5 km): 1. Uršič (Kamnik) 21.03, 3. Lapanja (Kokrica) 21.36; veterani A (36 km): 1. Kunaver (Dol) 49,08, 2. M. Frelih 51.50, 3. Kavčič (oba J. Štucin) isti Ca s; veterani B (36 km): 1. Hafner (Rog-lVanekl 49,08; veterani C (27 km): 1. Fornezzi (Rog-Franek) 40,20; veterani D (27 km): 1. Jošt (Kokrica) 40,20; veterani E (13,5 km): 1. Bemik (Kokrica) 22,07; veterani F (13,5 km)" 1. Fajdiga (Branik) 21,16, 2. Bratun (Kokrica), 3. Erznožnik (J. Štucin), oba 22,24;
ekipno: 1. Kokrica 269 točk, 2. Rog-Franek 184, 3. Jakob Štucin 114. Kokrica je osvojila prehodni pokal in dobila tudi nagrado kot najštevilčnejša ekipa.
M. Lovšin
'ojasnilona članek
tekali družbene smreke
^isec H.J. je v torkovem Glasu ■'.avgusta) pisal o tem, kako so " jii Praprotne police sekali Jbene« smreke. H. J. sanio sumi, smo sekali »družbene« smreke, ir pa smo mi ta denar že oddali foi. H. J. pa si tudi ni na jasnem, Jto »družbenega« lesa smo pose-. Resnica je, da smo posekali tri fke, toda v izmeri samo 4,5 ku-" metrov, in to v Praprotm in ne v Velesovem, kot piše H. J. Sekali srno pa linci iz Praprotne police in kra-iz Velesovega na soboto pred rami 13. marca 1982 ob štirih ildne in ne, kakor narobe piše J- 13. aprila 1982. -Mlinci iz Praprotne police imeli namena porabiti denar lastne žepe, pač pa za dograditev ^ega igrišča. Mladinci iz Praprot-ice namreč menimo, da imamo poleg služb in kmečkega dela malo razvedrila na vaškem igri-Jgrišče smo začeli graditi iz nič, ' tr smo nato s prošnjami dobili minimalno denarno pomoč od
Izgradnjo igrišča, ki je že V ^ra^ popolnoma končano,
meri financirali
smo sami in da
V| veL.. .__________
vanj neSteto delovnih ur, da fcj^mo to, kar sedaj imamo. Lahko tudi prepričate, koliko odpad-železa smo pobrali po smetiš-fe^J jamah prav mladi iz Praprotne \_Jice, da smo na ta način dobili > Tj nekaj prepotrebnega denarja. ^*f^azadnie Da še vprašujemo H. J., [adi iz Praprotne police
zapor zaradi vloma
Radovljica — Višje sodišče v
občani, iz Velesovega pa krajani, delali pa smo vsi enake napake na istem mestu isti dan.
M. A.
Najprej se vam moram opravičiti zaradi poznega odgovora. Vaše pismo me je čakalo na mizi, ko sem se vrnila z dopusta. Mimo tolikih nepravilnosti, kot mi jih očitate, res ne morem. Podatke o skupinah (dveh), o katerih je bilo govora v članku, sem dobila v upravi za notranje zadeve v Kranju in težko, da bi bili tako zelo napačni. Kljub temu sem se spet napotila tja, da preverim, kaj drži in kaj ne.
Prav imate, ko trdite, da je do obeh »napak« prišlo 13. marca. Tako je zapisano tudi v prijavah, ki so ju delavci uprave za notranje zadeve poslali temeljnemu javnemu tožilstvu. Dolgo pa nisem mogla ugotoviti, od kod druga vaše trditve, saj se podatki iz članka docela ujemajo s podatki v prijavah.
Stvar mi je postala jasna Šele, ko sem videla tretjo prijavo, tretjo skupino »grešnikov«, o katerih v članku sploh ni bilo govora in, kot se je izkazalo, ste to vi, mladi iz Praprotne police.
In še pojasnilo na očitek, češ da samo s »sumim«, da ste sekali »družbene« smreke. Dokler sodišče ne izreče sodbe, obstaja sum, da je nekdo zagrešil kaznivo dejanje. Obtoženca, tudi če so dokazi zbrani,
Ered tem ne smemo proglasiti za rivca.
Helena Jelovčan
Kranj - Potem ko je doslej pred senat temeljnega sodišča v Kranju, ki ponovno sodi Metodu Trobcu, obtoženemu umora petih žensk, stopila večina vabljenih prič, začenjajo drugo polovico z zaslišanjem sodnih izvedencev. 2e prejšnji teden, v petek, je sodišče poslušalo dodatno izvedensko mnenje morfologa dr. Štefana StražiSčarja z Instituta za sodno medicino v Ljubljani. Ta je skupaj s še dvema izvedencema že za prvo sodno obravnavo pripravil poročilo o ostankih trupel, ki so jih našli v peči hiše v Dolenji vasi št. 22 in v pepelu spravljenem v gospodarskih poslopjih pri hiši Dr. Stražiščar ki mu je predsednik senata prebral iz zapisnika pred dvema letoma njegovo izjavo ter izjgvo obeh ostalih sodnih izvedencev, zaslišanih pred kranjskim sodiščem je lahko le povedal, da ob proučevanju materialov za to zadevo še po dveh letih - tudi v študijske namene - ni odkril ničesar, kar bi lahko spremenilo njegovo poprejšnje poročilo oziroma izvedensko mnenje. Dr. .Stražiščar je namreč kot specialist morfolog proučil ostanke kosti v pepelu, po katerih se da zanesljivo zaključiti, da gre za kosti najmanj petih odraslih ljudi.
Glede možnih vzrokov smrti je dr. Stražiščar prepričan, da se iz ostankov kosti pravi vzrok nikakor ne da ugotoviti. Da pa bi vendarle prišli korak bliže možnim vzrokom smrti petih oseb, ki so bile kasneje sežgane, je bilo v petek sodnemu izvedencu postavljenih več obširnih vprašanj s področja sodne medicine.
Včeraj dopoldne je pred sodiščem prof. Janez Rojšek, psiholog, tudi ustno obrazložil svoje izvedeniško mnenje o Metodu Trobcu, ki ga je označil za osebnostno motenega z večjo disocialno noto. Izvedenec je meril tudi inteligenčne sposobnosti obtoženega in ugotovil - to je trenutna ocena stanja - nekaj podpovprečne sposobnosti.
Izvedenec je nato podrobno obrazložil svojo definicijo osebnosti Metoda Trobca in pri tem navedel med drugim vpliv in ravnanje matere oziroma družine v njegovem otroštvu. Del tega ravnanja je vplivalo na obtoženega v taki meri, da se ni mogel razviti v zrelo osebnost, pač pa v čustveno motenega človeka pretirano navezanega - še kot odra-
Jemal motorne žage
Mahmutovič je v okolici Bleda nekajkrat vlomil, najbolj pa so ga zanimale motorne žage in vrtalni stroji - Kupcev za žage se ni manjkalo
Omahnil s stene
V severni triglavski steni v slovenski smeri se je v soboto, 11. septembra, ponesrečil 21-letni Marko Lapan iz Kranja. Planincu se je pri plezanju oddrobila skala, tako da je padel nekaj -metrov globoko in si zlomil nogo. Deveterica gorskih reševalcev iz Mojstrane ga je s pomočjo helikopterja RSNZ v nekaj urah rešila iz sten.
Sodna obravnava zoper Metoda Trobca se nadaljuje - Pred senatom temeljnega sodišča v Kranju so zdaj sodni izvedenci ki bodo spregovorili o ugotovitvah obtoženčevega duševnega zdravja in vedenja
slega - na mater. Zaradi takratnih družinskih okoliščin je po mnenju psihologa Trobčeva mati lahko le v manjši meri nudila čustveno toplino. To je kasneje obtoženi kot odrasel iskal sicer v stikih z drugimi ljudmi, tudi ženskami. K temu so se pridružili še drugi vplivi okolja, že v šoli in tudi kasneje, kar je pri čustveno občutljivejšem obtožencu, ki sam v tej značajski okrnjenosti ni zmogel stanja preseči s samoaktivnostjo, porajalo občutek ogroženosti. Tako slabo integrirana osebnost, kot je bil, je bil seveda dovzeten za diso-cialne motnje, saj ni premogel zavor, ki sicer branijo človeka pred preseganjem različnih norm obnašanja. Občutek odrinjenosti, neupoštevanja pri obtoženem se je lahko razvil tudi zato, ker si sani ni znal pomagati k uveljavitvi na drugih področjih, ne v poklicu ne kje drugje. Neuspešnost na najrazličnej&h področjih je bila seveda velik razkorak med njegovimi željami in zmožnostmi uresničitve. Ta nezmožnost pa je seveda povzročala napetosti, ki so se zgodaj začele kazati v razkrajanju niegove osebnosti - tako fiziološkem kot psihološkem, kar se je kazalo v psihosomatskih težavah in drugih neuspehih. Zaradi tega se je v njem razvil občutek, da se mu dela krivica, da ga okolica skuša uničiti, kar ga je gnalo v prepričanje, da je okolico, svet, v katerem živi, mogoče obvladati le še z večjo nasilnostjo. Takšni sovražni impulzi so bili pri obtoženem vrsta obrambe pred življenjskimi situacijami, ki jim zaradi svojih značajskih lastnosti ni bil kos, oziroma je bil lahko napadalen do ljudi in objektov, s katerimi je lahko imel neprijetne, negativne izkušnje. Takšni izbruhi jeze, agresivnosti so bili pri obtoženem možni tudi v njegovem seksualnem življenju, je navedel sodni izvedenec. Po njegovem mnenju lahko jeza izvira iz strahu pred neuspešnostjo v spolnem odnosu, kar vse zmanjšuje tudi sposobnosti in seveda vzbuja reagiranje partnerke. Doživetje neuspeha pa je pri človeku s takšnimi lastnostmi povod za agresijo. O obnašanju v spolnem življenju bo sicer sodišče še poslušalo mnenje seksologa, včerajšnja obravnava pa se je nadaljevala popoidne z zaslišanjem sodnih izvedencev psihiatrov.
L. M.
ČEZ CESTO V SMRT
Ob koncu tedna je cesta znova terjala smrtne žrtve. Zaradi neprevidnega prečkanja ceste sta dva pešca izgubila življenji, eden na magistralni cesti na Jeprci in drugi v Retečan, na cesti med Jeprco in Skofjo Loko.
Nesreča, ki se je zgodila v četrtek, 9. septembra, v večernih urah, je bil kriv neprevidni pešec, pa tudi voznik je prehitro peljal skozi naselje. Pešec Alojz Kuralt, star 69 let, doma iz Gorenje vasi pri Retečah, je v bližini križišča, kjef cesta zavija reteški Iskri, prečkal cesto. Ob sebi je potiskal kolo. Voznik osebnega avtomobila, Stane Frkač, star 46 let, doma iz Škofje Loke, je pešca zagledal v kratki razdalji in ga kljub zaviranju zadel. Pešca je vrglo na pokrov motorja, od tod pa na cesto. Z reševalnim avtomobilom so ga odpeljali v ljubljanski Klinični center, vendar je med potjo podlegel poškodbam.
Zaradi nepravilnega prečkanja ceste je v petek, 10. septembra, umrla An na Herberik, stara 54 let, nemška državljanka. Iz avtomobila, parkiranega ob magistralni cesti na Jeprci, je skušala priti čez cesto, da bi na bližnji njivi utrgala ne aj koruznih storžev. Voznik osebnega avtomobila Martin Bizjan, star 21 let, iz Ljubljana, ki je tedaj pripeljal iz smeri Kranja, jo je kjub previdni vožnji zadel. Herberikova je bila v nesreči tako hudo ranjena, da je v Kliničnem centru v Ljubljani zaradi izkrvavitve podlegla hudim poškodbam.
UMRL POD TRAKTORJEM
Brezje pri Tržiču — Na kolovozu v Brezjah pri Tržiču se je v Četrtek, 9. septembra, ponesrečil 18-letni xMilan Valjavec. Iz Brezij proti Tržiču je vozil traktor, na katerega je imel pripeto prikolico, na njej pa naložena dva kubika kamenja. Na strmem vzponu je nameraval prestaviti v nižjo prestavo, kar pa mu ni uspelo in traktor s prikolico je začel drseti nazaj, nato pa se je prevrni ls ceste. Ponesrečenega Valiavca so odpeljali v jeseniško bolnišnico, vendar je tam
zaradi hudih ran na glavi umrl.
PO SREDI CESTE
Žiri--Voznik neregistriranega
motornega kolesa, 16-letni Branko Jesenovec iz Rakulka pri Zireh. je v nedeljo, 12._septembra, vozil od
Obijani" je potrdilo sodbo temelj ^ sodišča Kranj, enota v Radov-v zadevi Marjana Berčiča, ijdalo je le kazen za tri kazniva >ja velikih tatvin od dveh let in na dve leti in dva meseca zapora, onec maja letos je bil Marjan stopil pred senat sodišča v ovljici zaradi obtožbe, da je tri-■t vlomil in si prisvojil različne ^ične in druge predmete. Tako je u^četku januarja letos ali zadnje v decembra lani vlomil v Radovi j i-Gregorčičevi ulici v prazno hišo, j? vedel, da stanovalcev ni. V je prišel skozi kletno okno, od-j pa je televizijski sprejemnik, "lizator, dve moški ročni uri, in še nekaj drugih stvari. V štetni noči pa se je domislil, da bi ^ v objekt Turističnega društva i . ije v Krpinu. Nasilno je odprl m zelzel v bife, kjer je našel Vizij8ki sprejemnik, radio kaseto-' cigarete, pijačo, začetku februarja letos pa je U v lovsko kočo LD Kropa na ijici. Prežagal je z žago kovinsko o na oknu in se splazil v notra-t, kjer je našel radiokaselofor, ^-Pijačo, jedačo. " . sodiščem se je Berčič ttjal, da je bil brez sredstev za
J^Vinj

preživljanje in da je zato posegel po tuji lastnini. Vendar pa je Berčič, ko ge je vrnil iz tujine, dobil doma delo in tudi zaposlitev zanj ustrezno, saj je invalid. Vendar pa je delovno rnesto čuvaja sam pustil v novembru lani. Sodišče je sicer raziskalo vse okoliščine in upoštevalo, da je invalid in da ga po povratku iz tujine njegova družina ni sprejela, vendar^pa je bilo mnenja, da njegova invalidnost vendar ni tolikšna, da bi lahko vplivala na presojo, kaj je prav in kaj ne, čeprav je sicer pogosto tudi pil. Prav zato sodišče ni našlo vzrokov, da bi lahko izreklo pogojno kazen, pač pa mu je odmerilo dve leti in pol zapora, kazen pa je višje sodišče nato zmanjšalo za tri mesece. Berčič, ki je pred sodiščem priznal vsa ta dejanja, je tudi sam spoznal, vsaj tako je na obravnavi zatrdil, da takšno življenje pač ne pelje nikamor, saj je bil za podobna dejanja tudi že sojen. Sodišče mu je tudi naložilo, da mora škodo preostalih predmetov, ki niso bili vrnjeni oškodovancem, povrniti, izreklo pa mu je tudi varnostni ukrep obveznega zdravljenja proti alkoholizmu in sicer med prestajanjem zaporne kazni.
L. M.
Radovljica — Na štiri leta in pol je prejšnji teden senat Temeljnega sodišča Kranj, enota v Radovljici obsodil Taiba Mahmutoviča, starega 47 let, z Bleda.
Mahmutović je bil zaposlen kot žičar v jeseniški železarni in torej ni imel kakega posebnega vzroka, da bi stopil na stranpot. Sam je sicer pred sodiščem zatrjeval, da tudi sam ne ve, kaj mu je bilo, da je bil pač zbegan da da so temu morda krive ženske. Ta« »zbeganost« pa je bila tolikšna, da je lani in predlani, nekaj pa tudi še pred tremi leti zagrešil kar dvanajst kaznivih dejanj. Za dve kaznivi dejanji je bil letos aprila pred temeljnim sodiščem v Kranju že obsojen za eno leto in tri mesece zapoj-a, za ostala dejanja pa mu je sodilo prejšnji četrtek radovljiško sodišče, ki je pri izreku sodbe upoštevalo tudi prejšnjo sodbo in tako izreklo enotno kazen 4 leta in pol zapora.
Čeprav je Mahmutovič, kadar je vlomil, vzel različne vredne predmete, pa je največkrat odnesel motorno žago. Ugotovil je namreč, da takšno žago lahko ugodno proda kupcem v svojem rjstnem kraju ali okolici v Bosni in Hercegovini. Kupčija je bila tako utečena, da je dobival kar naročila naj preskrbi motorno žago, kar je Mahmutovič v kratkem tudi -»dobavil«. Za kupce teh žag ni jasno ali so vedeli že takoj, da gre za ukradeno robo ali ne, lahko pa bi posumili, saj jim je žage -prodajal po 8.000 do 10.000 din. Postal je tak »specialist« za žage, da jo je Sel
takoj iskat, kakor hitro je kje opazil, da žagajo. Ko ga je na cesti eden od potencialnih kupcev spomnil, da bi potreboval žago, mu je Mahmutovič dejal naj četrt ure počaka, v tem času jo je ukradel in že prinesel prodat.
Krajev ni izbiral, tako da je vlomil tudi v vikend hišico ali pa v gradbeno barako na gradbišču predvsem na Bledu in v Sp. Gorjah ali pa je pre-iskal kako nedograjeno hišo, kjer je navadno kar precej orodja. Razen motornih žag je jemal tudi vrtalne stroje, ki so jih kupci prav tako cenili. Pri tem je bil že tako izurjen, da je hodil »odprtih oči« vedno in povsod: zgodilo se je, da je šel za pogrebom, videl pri neki hiši motorno žago, si kraj zapomnil in se nato vrnil ter žago ukradel. Da je zabredel kar daleč pri teh svojih dejanjih, kaže tudi to, da ni le vlamljal, pač pa so ga zasrbeli prsti po tuji lastnini kjerkoli, tudi ob vstopanju v avtobus, ko je dvakrat vzel iz ženskih torbic denarnice.
Sodišče je pri odmeri kazni upoštevalo, da je bil doslej še nekaznovan in tudi sicer ni neproblematičen. Skoda iz vseh teh kaznivih dejanj je večinoma povrnjena, za ostalo pa je obljubil, da bo povrnil. Med obtežilnimi okolnostmi pa je sodišče upoštevalo, da je Mahmutovič načrtno jemal vrednejše predmete, da je Bled dobro poznal in da je vedel, da ukradenega blaga ne bo težko prodati. O tem bo lahko razmišljal v zaporu, saj kazen že prestaja. Sodba Se ni pravnomočna.
L. M.
nepreglednem ovinku, kjer sta jo oba urezala po sredi cesti, sta trčila Pri tem sta oba utrpela hujše poškodbe.
VSA CESTA PEŠČEVA
Jesenice - Minuli četrtek ponoči je pešec Nedeljko Pavlovič, star 30 let hodil od Jesenic proti Žirovnici. Na previdnost se ni ravno oziral, saj je ves čas hodil po sredi voznega pasu, omahljiv korak pa ga je zanesel tudi na drugo stran. Nasproti je pripeljal voznik osebne-
ga avtomobila. 35-letni Hans Dan-ner, Nemec iz Frankfurta, ki je skušal pešca obvoziti. Ker je slednjega ves čas zanašalo, ga 'je voznik zadel. Neprevidnost .se je pešcu maščevala. V nesreči je utrpel hujše poškodbe.
D. Z.
Zanetil ogenj in pobegnil
ČEŠNJE VEK - Minuli četrtek je izbruhnil požar v hiši Marije Erzetič, iz Cešnjevka pri Cer-
Jja!V	požara, pod-
strešja hiše se je ogenj razširil na ostrešje, ki je v celoti zgorelo. Gmotna škoda znaša 200.000 dinarjev. Pri iskanju vzroka požara je komisija ugotovila, da je ogenj na podstrehi zanetil mož lastnice, Jože Erzetič, ki je po dejanju zbežal. Miličniki so ga izsledili na brniškem letališču, kjer je delal, preden je zaposlitev izgubil. Osumljeni je dejanje pri-
GLAS 10. STRAN
OBVESTILA OGLASI OBJAVE
A
irt
CESTNO PODJETJE KRANJ
OBVEŠČA, da bo občinska cesta
ZALOG-LAHOVČE
zaprta za ves promet od 17. 9. 1982 dnevno od 7. do 18. ure.
Obvoz za ves promet je določen na relaciji BRNIK — PŠENIČNA POLICA-ZALOG in obratno ter MOSTE - KOMENDA - KLANEC - ZALOG in obratno. Prvi obvoz je iz kranjske drugi pa iz ljubljanske smeri. Popolna zapora ceste je potrebna zaradi polaganja asfalta v vsej širini vozišča naenkrat.
SfB
DO ELEKTRO GORENJSKA n.sub.o. KRANJ, JLA 6
Delavski svet delovne skupnosti skupnih služb razpisuje prosta dela in naloge
VODJE KONZUMNE SLUŽBE
Kandidat mora poleg splošnih pogojev izpolnjevati še naslednje:
—	dipl. el. ing. ali dipl. ekonomist ali
—	el. ing. ali ekonomist
—	5 let prakse
Predpisana strokovna izobrazba se lahko nadomesti z delom pridobljeno delovno zmožnostjo.
Mandatna doba traja 4 leta.
Rok prijave je 15 dni od dneva objave razpisa.
Pismene ponudbe z dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kandidati pošljejo v zaprti ovojnici na naslov DO Elektro Go.reI1Jsk^ n.sub.o. Kranj, Delovna skupnost skupnih služb, Kranj, JLA b, »za razpisno komisijo«.
O izbiri bodo kandidati obveščeni v 15 dneh po opravljeni izbiri.
SOZD
ALPETOUR
Škofja Loka
TOZD Gostinstvo Kranj
objavlja na podlagi sklepa komisije za delovna razmerja naslednja prosta dela in naloge
VODJE STREŽBE
—°frednja hotelska šola ali VKV natakar s 3 leti delovnih izku-šenj,
— puskusno delo 3 mesece.
Poseben pogoj:
— znanje dveh tujih jezikov.
Delovno razmerje se sklene za nedoločen čas s polnim delovnim časom.
Pismene ponudbe z dokazili o izpolnjevanju pogojev sprejema 15 dni po objavi kadrovska služba Kranj, Koroška c. 5. Kandidati bodo o izidu obveščeni v roku 60 dni po izteku prijavnega roka.
Osnovna šola FRANCE PREŠEREN Kranj
OBVESTILO
V soboto, 18. 9. 1982 bo od 8. do 12. ure v vseh centralnih, samostojnih in podružničnih šolah občine Kranj VPISOVANJE šolskih novincev za šolsko leto 1983/84.
Vpis je obvezen za vse otroke rojene leta 1976 in otroke rojene do vključno 29. februarja 1977. leta.
Pri vpisu je potrebno predložiti otrokov izpisek iz rojstne matične knjige.
o
Kemična tovarna EXOTERM KRANJ
Kadrovska komisija objavlja prosta dela in naloge
ClSTILKE
za pospravljanje in čiščenje upravnih prostorov v popoldanski izmeni.
Pogoj za zasedbo je dokončana osnovna šola ter enomesečno poskusno delo. Delo se združuje za nedoločen čas s polnim delovnim časom.
Prijave sprejema splošni sektor Kemične tovarne Exoterm Kranj, Struževo 66,15 dni po objavi.
KŽK GORENJSKA AGROMEHANIKA (
OBRTNIKI
Zaradi razširitve in zaradi novo sprejetih izvoznih obvez, vabimo proizvajalce družbenega in privatnega sektorja, kovin-sko-obdelovalpega in plastično-predelovalnega področja na delovni sestanek v sredo, 15. 9. ob 12. uri v delavski restavraciji Agromehanike v Hrastju
Združena lesna industrija
TRŽIČ
ZLIT
ponovno objavlja prosta dela in naloge
STROJNIH a KLJUČAVNIČARJEV
Pod pogoji:
—	KV delavec kovinske stroke,
—	da ima 1 leto delovnih izkušenj v stroki
Interesenti naj dostavijo pismene prošnje v roku 15 dni po objavi splošnemu sektorju delovne organizacije.
Osnovna šola DAVORIN JENKO CERKLJE
Komisija za delovna razmerja
razpisuje naslednja prosta dela in naloge:
-	UČITELJA RAZREDNEGA POUKA v podružnični šoli Zalog za določen čas
(nadomeščanje delavke na porodniškem dopustu, nastop dela takoj — do 28. aprila 1983)
-	VZGOJITELJICE
v oddelku vrtca v Zalogu,
nadomeščanje v času porodniškega dopusta, nastop dela takoj - do 18. 3. 1983
-	KNJIŽNIČARJA
v osnovni šoli Cerklje
od 4. novembra 1982 do 30. junija 1983
Pogoji so zakonsko določeni.
Prijave oddajte v roku 15 dni v tajništvo šole.
Trgovsko podjetje?-------—
/ 0 nama
i TOZD Veleblagovnica Nama Škofja Lokaj
in Cerkno
: OBVEŠČAMO POTROŠNIKE i DA LAHKO UGODNEJE \ KUPIJO IZDELKE \ TOVARNE GORENJE ■ za dinarje,
ki izvirajo iz prodaje deviz.
\
\UG0DN0STI pri takem nakupu so naslednje:
V — cena proizvodov je znižana \ za temeljni prometni davek \ _ tovarna Gorenje prizna kupcu posebni
\ popust
— rok dobave je zagotovljen
VSA POJASNILA v zvezi s prodajo za dinarje, ki izvirajo iz prodaje deviz. \ dobite na oddelku bele tehnike \ v Veleblagovnici
) (Ni nama
J	J Škofja Loka in Cerkno,
SMUČARSKO DRUŠTVO DOMŽALE Ljubljanska 80
prTrejaveliko denar
- blagovno tombolo,
DNE 19. 9. 1982 OB 13. URI V ŠPORTNEM PARKU V DOMŽALA
DOBITKI
500.000 din 400.000 din traktor Fiat Zastava 101 Jugo 45
Zastava 750 Zastava 750
3	x 1000 I kurilnega
4	x tomos avtomati k
5	x športno kolo
VLJUDNO VAB L JEK
TOZD Triglav - Gorenjka Lesce, n.sub.o. Rožna dolina 8
Komisija za delovna razmerja objavlja prosta dela in naloge
1. ELEKTRIKARJA - VZDRŽEVALCA
—°dokončana poklicna šola za elektrikarje,
-	l leto delovnih izkušenj
2 VZDRŽEVALCA - KLJUČAVNIČARJA
-°dokončana poklicna šola za ključavničarje,
-	1 leto delovnih izkušenj
• • i ■ Aa]a :n naloge se zahteva trimesečno poskusno Za objavljena djela n naloge se	. 2 za nedokxV-
Delovno razmerje sklenejo aeiavci puu s polnim delovnim časom.
Pismene prijave z dokazili o	["LT KadJ
15 dni po objavi TOZD Triglav - Gorenjka Lesce. Kadr
služba, Rožna dolina 8.
O izbiri bodo kandidati obveščeni v 30 dneh po končane« ranju prijav.
xv mednarodni obrtni sejem
Celje -golovec l7.do 26. septembra
jriJ ,pm v 62 obrtnih združen'".
izdeik, vec kot 3 800 samostojnih ohrtnikov ki so zaru predstav(|j<se bodotud) dJ
obrtnih zadrugah, bodo	boste proizvodni program
in tuji proizvajalci opreme m repromater.alov bpoz	. ^ggg|||
OZD. POZD m obrtnih zndrucj	demonstracija strojne- opreme..^
Strokovna posvetovanja, komercialni dnevi, demo
revije
a ? Jorek, 14. septembra 1982
OBVESTILA, OGLASI, OBJAVE
1	telefon
1	27-960
nasproti porodnišnice C.JLA16
—	uprava
—	komerciala
—	ekonomska propaganda 28-463
PRODAM
^Prodam novo 380-litrsko HLADILNO ^KRINJO LTH, za 20.000 din. Telefon
' S
J?
\h
9261
. Prodam več PRAŠIĆEV, težkih od 40 120 kg. Posavec 16, Podnart 7994 Razprodajam eno leto stare KOKOŠI
'»ca l, Naklo	8892
^Prodam lepe vrtne KLOPI. Informacije 19. uri po tel. 41-021	8963
Poceni prodam globok VOZIČEK, £UDILNIK IN POLKAVC. Telefon ^4-28-31 |	8985
^Prodam KAVČ in dva FOTELJA, do-ohranjeno, ter vzmetnico za franco-posteljo. Ogled od 12. ure dalje. Stu-SorUjeva 18, Kranj, tel. 28-427 9123 Prodam športno KOLO maraton. _ Duh 50, Skofja Loka	9205
r> Prodam SILOKOMBAJN mengele.
^dešič 35, Skofja Loka	9206
»Poceni prodam 2500 kosov rabliene ce I	STRESNE OPI""* " *
| ^ankar, Polica 17, Naklo
i
tO.
J
N
D
:ne STRESNE OPEKE foic. Jože j^ikar, Polica 17, Naklo	9207
V, Vodarn JABOLKA za mošt ali žganjema Zavri, Mavčiče 41	9208 V frodam SORTIRNIK za krompir (paj-Bukovec, Moškrin 3, Skofja Loka
9209
Prodam VRATNA KRILA, več kosov, *190 (filenge). Valburga 10, Smlednik
9210
**rodam nove železne SANI za vleko
£2® iz gozda. ČeŠnjica 18, Podnart, te-70-078	9211
fc Prodam KAVČ in FOTELJE. Bizant, Kranj	* 9212
^Prodam rabi jen kombiniran STEDIL-^JK (4 plin, 2 elektrika) za 3.000 din. Te-25-156 popoldan	9213
I^Vfoceni prodam skoraj novo SPALNI-iV* Marjan Skulj, Bistrica 88, Tržič, te-50-242 od 15. ure dalj e	9214
prodam 7 m kombiniranega DIMNIKA ^iedel, premera 20 + 16 z zračnikom in -g*,3 betonskih BLOKOV 20 in 40 kosov Oj^ularnih BLOKOV 29X19X19. Lucija k Križe 64, Tržič	9215
Kj-godno prodam SPALNICO. Košmrlj, ^orjeva8, Kranj	9216
iik
3 o-
a
^ARIJA fcRIMC
pcsta na Klanec 3, Kranj x* bližini gostilne Blažun)
Vam nudi kvalitetno hitro izdelavo vseh vrst
REGAL dnevne sobe, klubsko o, otroško posteljo z jogijem m/ran-V^Vg posteljo. Ogled popoldan. Jakič^Ju^
f^gdam 5-fentimetSke KOMBI
l ^SĆE, dvoslojne. Pimat, Britof 46/A
w	>-	9218
^Niam OPA2, suh, smrekov, 9 cm, * ^ 350 in 400 din. Telefon 064-27-579
^toNcnjam jalovo KRAVO za breio; in ^ HIDROFOR z motorjem. Voglje
f Vodarn HI-FI STOLP hitachi z dvema zvočnikoma fischer. Vse v omarici.
221 le-
« V^dam HI-FI STOLr lutacni z uvcm.
zvočnikoma fischer. Vse v omarici JJfon 064-75-784	J ^
iteliem psov podarim mladega le-^ i^IČKA. Logonder, Strahinj^L
^dam SURF racing D-2. Tel. 26-803
9223
11. STRAN G
Prodam 3 kW termoakumulacijsko PEČ in rabljeno SPALNICO. Naslov v oglasnem oddelku	9224
Poceni prodam mlada PSIČKA — me-šanca nemžko-škotski ovčar. Vodnik, Groharjevo naselje 23, Skofja Loka, telefon 62-796	9225 Prodam nov TRAKTOR zetor 70/11. Informacije po tel. 064-79-400 po 14. uri
9226
Ugodno prodam ŠTEDILNIK na drva in popolnoma novo 5-litrsko KANGLO za mleko. Kranj,'Golniška 16, pritličje 9227 Prodam kombiniran ŠTEDILNIK (2 plin, 4 elektrika). Kutinova 13/A, Orehek, tel. 27-929	9228
Prodam dobro ohranjeno GARDEROBNO OMARO za v predsobo. Jerica Ogrič, Gradnikova 129, Radovljica 9229 Prodam 1 hektar stoječe TRAVE, mešane z deteljo. Grad 15, Cerklje, telefon 42-167	9230 Prodam stereo RADIO-KASETOFON continental. Telefon 064-27-508 9231 Prodam malo rabljen PLETILNI STROJ super standard 72, za 13 SM. Naslov v oglasnem oddelku 9232
Prodam dve KRAVI frizijki. Repinc, Mlinska 28, Bled	9260
KUPIM
Kupim 450 kosov novomeške STREŠNE OPEKE (tip strešnik), cementno sive barve s posipom. Vzamem tudi manjšo količino. Franc Tušek, Martinj vrh 3, Železniki	9160 Kupim SLAMOREZNICO. Franc Bizjak, Predoslje 133, Kranj 9233
VOZILA
Prodam osebni avto VAUXHALL VIV A SL. Branko Koder, Kokra 41, Zgor-nie Jezersko	9012
Prodam FORD TAUNUS 1600 L, letnik 1977, prevoženih 55.000 km, odlično ohranjen. Telefon 064-28-311	9017
Prodam FIAT 126-P, letnik 1979. Tavčar, Sopotnica 13, Škofja Loka	9019 Ugodno prodam VW 1500, letnik 1970, dobro ohranjen. Telefon 24-336 9022 Prodam MOTOR - dvobrzinc, za 4.000 dinarjev. Kranj, Stražiška 8 9023 Prodam 4 komplet KOLESA semperit 175-70-SR-13 za ZASTAVO 101 ali 125-PZ C. na Belo 3, Kokrica - Kranj 9070 Ugodno prodam ZASTAVO 750, starejši letnik. Telefon 064-62-294 9234 Prodam imenitnega SPAČKA, letnik 1974 Falle, Otoče 17 9235 Prodam ZASTAVO 750, letnik 1971, registrirano do aprila. Mramor, Juleta Ga-brovška 19, stanovanje 18 9236 Prodam ZASTAVO 750 po delih, z generalno obnovljenim strojem. Franci Mrak, Mlaka 61 9237 Ugodno prodam ZASTAVO 101, letnik 1974 registrirano do aprila 1983. Fabjan, Siškovo naselje 28, Kranj (pod Šmar-ietno) 9238 Prodam ZASTAVO 101, letnik 1977. Informacije po tel. 26-977 9239 Prodam ZASTAVO 101, letnik 1976, nloČevina vsa obnovljena. Trstenik 33,
Golnik	9240
Prodam malo karambolirano ZASTAVO 750, letnik 1971, stroj 15.000 km po generalni, registrirano do 5. 5. 1983. Naslov v oglasnem oddelku	9241 Ugodno prodam kombi ZASTAVO, letnik 1979- Janez Debevec, Novi trg 39, Kamnik 9242 Zaradi gradnje prodam športno »KODO R-110, letnik december 1978, registrirano do 8.3.1983. Marjana Cvetek, Srednja vas 9 v Bohinju. Informacije po telefonu 77-661 od 6. do 14. ure 9243 Prodam FIAT 132 GLS 1800, cena 16 SM Naslov v oglasnem oddelku 9244 Prodam ZASTAVO 101, letnik 1974, na novo registrirano, za 5 SM. Štefan Horvat Tavčarjeva 8, Jesenice, telefon 81 608 9245 Prodam ZASTAVO 1300, letnik 1977, registrirano do julija 1983. Franc Veho-vec, Hrast je 171, Kranj 9246 ZASTAVO 750, letnik 1971, neregistrirano, vozno, generalno, obnovljeno, prodam za 8.000 din. Srečo Stare; Pod Rebrom 6, Bohinjska Bistrica 9247 Ugodno prodam AMI 8 L - 1970, v voznem stanju, neregistriran. Naslov in ogled- Bitežnik, Proletarska 23, telefon 50-571 - int. 340 do 14. ure 9248
STANOVANJA I
Mlad fant išče SOBO v Škofji Loki do vpoklica v vojsko. Telefon 60-097 - SERVIS Kralj	9165 Trosobno STANOVANJE oddam v najem za dobo treh let v Stražišču. Ponudbe pošljite pod: Predplačilo 9249
s— ^zAt&^r^ 1982 nena-
FRANC KUNC
delavec v montaži
nnrrfga delavca bomo ohranili
dobrega u^LjAem sp0minui kolektiv tovarne alpine žiri
Delno oddam dvosobno STANOVANJE in dve GARAŽI, vseljivo leta 1983. Anica Svetina, Breg 28, Žirovnica 9250 GARSONJERO ali SOBO s kopalnico v Kranju ali okolici iščeta študentki Ponudbe na naslov: Koželj, Vodnikov trg 1, Piran ali tel. 066-75-952	9251
POSESTI
Prodam trenutno še nezazidljivo PARCELO v velikosti 1000 kv. m, v območju Kranj-Preddvor. Šifra: Sončna gozdna lega	9252
GOSTINSKI LOKAL ali prostor za ureditev gostinskega lokala v Kranju ali okolici Kranja, najamem ali kupim. Možno je tudi partnerstvo. Informacije po tel. 21-016	9253
PLESNI TEČAJI V KRANJU-
Delavski dom - vhod VI. - informacije po tel. 21-130.
PRIČETKI:
—	ZAČETNI za starejše in zakonce — sreda, 15. 9., ob 19.30
—	ZAČETNI za mladino - četrtek, 16. 9., ob 19.30
-	NADALJEVALNI - sobota, 18. 9, ob 18. uri
-	ROCK'N'ROLL in DISCO - sobota, 18. 9., ob 17. uri
- PLES za otvoritev sezone — petek 17.9., ob 20. uri POUČUJE Janez BORUŠEK VABLJENI!	9257
OSTALO
TT Učiteljica z dolgoletnimi izkušnjami UČI NEMŠKI JEZIK otroke in odrasle. Oglasite se popoldan od 14. do 17. ure. Marta Višnar, Bistrica 175 pri Tržiču, nasproti trgovine Loka	9258 V VARSTVO SPREJMEM otroka od 8 mesecev do 3 let. Gubčeva 1, stanovanje 14, Kranj 9259
ZAPOSLITVE
MIZARSTVO Anton STARE, Zg. Bitnje 186, Kranj, zaposli KV MIZARJA. Stanovanja ni	9183
Sprejmem kakršnokoli delo na dom. Naslov v oglasnem oddelku	9254
Takoj zaposlim KV ali PKV PLESKARJA. Bizant, Britof 9, Kranj 9255 Delavca za stavbno KLEPARSTVO takoj sprejmemo. Šifra: Kleparstvo 9256
OBVESTILA
ELEKTROINSTALACIJSKA DELA vseh vrst opravljam. Jeraj. Rudija Papeža 3, Planina II	9186 Kvalitetno POLAGAM vse vrste PVC talnih oblog ter tapisoma za zasebni in družbeni sektor. Informacije vsak dan od 6. do 8. ure po tel. 75-941 9187
Zapustil nas je naš dolgoletni sodelavec
STANE ŠTRUKELJ
OHRANILI GA BOMO V LEPEM SPOMINU!
UČENCI IN DELAVCI DOMA UČENCEV IVO LOLA RIBAR
Kranj, 13. septembra 1982

ZAHVALA
Ob boleči, prerani izgubi našega dragega moža, očka, sina, brata, strica, svaka in zeta
JOŽETA SAJOVICA
iz Rritofa
seiskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, sovaščanom, delavcem in govorniku Cestnega podjetja m Pleskarske delavnice v Kranju; sodelavcem bratov in sester. Krznarstvu Cetinski, gasilcem, vsem prijateljem in znancem za nesebično pomoč, izrečena sožalja in darovano cvetje. Zahvaljujemo se praporščakom, zvonarjem, govornikom, g. župniku za obred ter pevcem za žalostinke.
86 zahvaljujemo tudi osebju Kliničnega centra - Oddelku opekline za lajšanje težkih ur.
Zahvaljujemo se vsem za spremstvo na zadnji poti!
ISKRENA HVALA!
ŽENA IN SINOVA SIMON IN JURE TER MAMA ______Britof, 5. septembra 1982
ZAHVALA
Ob boleči izgubi našega dragega moža, očeta, brata, strica in starega 1 očeta

CIRILA KRIŽAJ A.
se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, znancem, prijateljem in vsem, ki ste ga tako številno pospremili na zadnji poti, mu darovali cvetje in nam izrazili sožalje. Zahvalo smo dolžni g. župniku, pevcem in delovnim organizacijam Save — VLP in KOGP — TOZD #	7 Komunala — enota Avtopark.
VSEM ŠE ENKRAT ISKRENA HVALA! ŽALUJOĆI: žena Tončka, sin Ciril in hčerka Jana z družinama ter drugo sorodstvo
Visoko, 8. septembra 1982
Sporočamo žalostno vest, da je v 70. letu umrl naš dragi ata, stari ata, brat
in stric
IVAN MARKUN
s Kokrice pri Kranju
Pogreb dragega pokojnika bo v torek, 14. septembra 1982, ob 17. uri na pokopališču na Kokrici. Do pogreba leži v mrliški vežici na Kokrici.
ŽALUJOČI: sinova Tone in Branko z družinama, brat Florijan z družino
in drugo sorodstvo
Kokrica, Kranj, Joliet-Illinois, 12. septembra 1982
v
Hura za otroško veselico
Kranj - Kjerkoli že so in karkoli počnejo, znajo malčki obdržati neponarejeno naravnost in prisrčnost, ki sta Se toliko ljubkejši, kadar se zabavajo. In v soboto so se na sončnem vznožju Šmarjetne gore v Stražišču resnično zabavali. Otroška veselica živ-žav je bila taka kot so pričakovali.
Koiiko otrok, nekateri še v vozičkih, drugi na očkovih ramenih, večji, ki že korajžno gledajo v svet. pa kar sami, je prišlo na veselico, je težko reči. Verjetno nekaj tisoč malih radovednežev, ki so se lahko, vsaj enkrat, po mili volji nasmejali, navpili, napeli, naploskali. naigra-li...
Nekateri so nastopali, še več pa jih je gledalo, poslušalo. Ploskali so vrstnikom v narodnih nošah, pevcem, recitatorjem. Tudi odrasli jih na odru niso motili. Donjačin An-
drej Šifrer. ki ga vsi poznajo in ga imajo radi, jih je znal opravi smeh. Pa mlad. kantavtor, prav tako domačin, Bojan Rakovec, pa Mateja Koležnik iz Rele krajine pa Romana Ogrni iz Tržiča pa Oto Pestner pa ansambel 12. nadstropje pa... eram ki se je začel nekaj po deveti zjutraj in se je zavlekel v pozno popoldne, je bil res pester zabaven. Avditorij z mladimi poslušalci pa več kot hvaležen.	„ , , ■
Seveda na sobotnem živ-žavu ni rnanjkaTo nit, igric Navdufeni kealiači so vsako uro tekmovali /a mSvrfka. zmagovalec dneva pa je "a nagrado dobfl letalsko vozovnico do Pulia in nazaj. Kdo se ne m
PTkaj izvrstnega je bil tudi ribolov Bazen je Cil tako visok, da so najmlajši trneke s kljukicami za perilo komaj uspeh vreči vanj. A
Tretji pohod planincev na tromejo
Bodimo prijatelji kljub
prijela je vsaka vaba. Truci
poplačam s šilčkom, kapico donnimi »ribicami«.
Pri srečelovu, taka so paO j?*" ni šlo tako lahko. Sreča * svoje prste vmes. Sladki igrače na policah pa so take da se skušnjavi skoraj m ^ upreti. Najbolj trdovratr.i 4
„...XI,a »rtvnvflli leD ki« nnhr*
upreti. Najbolj trdovratr.i * srečke žrtvovali lep kos pnh"* \ iz pikapolonic.
Marsikaj se je že dogajalo --ški vselici, na kateri so bil: otroci. Očki in mamice prostor v čakalnici za vsega tega niso videli. Zaks pravzaprav morali vedno . svoje nosove nekam, kjer
zaželeni?	*
Za konec Se en glasen, im*
otroški hura za ortenizator^
.se tako potrudili še kdaj^
Jubilanti dela
Mnoz no strelsko
KRANJ - Občinska konferenca Zveze res ervnib vojaških starešin, občin ki štab za teritorialno obrambe sekretariat za ljud-sk obrambo in strelska zveza iz Kranja prip -avljajo pod pokroviteljstvom sveta za splošno ljud-sk obrambo in družbeno samo-2 to kranjske občine strelsko tekmovanje z vojaško puško. Prva takšna prireditev, ki je del aktivnosti v letošnji obrambno zaščitni akciji Nič nas ne sme presenetiti, bo 18. septembra med 8. in 15. uro na strelišču v
Struževem.
V resnici ne gre za pravo tekmovanje, ampak bolj za preizkus strelskih sposobnosti občanov in članov strelskih organizacij. Prireditev bo obenem dobra priložnost za vse, ki tega ne znajo in si želijo, da se usposobijo za ravnanje z orožjem. Ob strelišču pa bo na ogled tudi sodobno orožje, s katerim so opremljene enote naše teritorialne obrambe.
Tekmovanje
Kdor bo hotel streljati, se bo lahko aa dan tekmovanja na strelišču b szplačno prijavil organizator.' m. Le-ti bodo udeležence raž vrstili v skupine glede aa star *t> spol in strelsko znanje:	strelskih organiza-
cij bode mreč nastopili ločeno od dro udeležencev. Po tekmovat a, ki ga bodo izvedli po pravilnika Strelske zveze Jugoslavije bodo rezultate streljanja objavili v sredstvih javnega obveščanja, najboljšim strelcem iz posameznih kategorij pa bodo po končani akciji Nič nas ne sme presenetiti podelili priznanja.
Organizatorji pričakujejo na letošnji prireditvi množično udeležbo. Će se bo takšna oblika strelskega tekmovanja in hkrati obrambnega usposabljanja prebivalstva izkazala za uspešno, jo bodo ohranili tudi v bodoče.
S. Saje
Uspela gobarska razstava na Jezerskem — Razstava gob, ki so jo postavili na Jezerskem gobarji kranjske gobarske družine, je v soboto in nedeljo privabila na Jezersko vrsto turistov. Z nič manj zanimanja pa si je niso ogledali tudi domačini. Okrog 200 vrst gob so razstavili. Pa tudi pokusili so jih lahko hotelski gostje. Odlično gobovo juho in palačinke z gobami so pripravili v hotelski kuhinji. Pravijo, da bodo odslej gobove jedi vedno na jedilniku. No, tudi nagrade so bile podeljene za najtežje jurčke. Najtežjega jurčka je našel Janez Ahčin, nekje v Selški dolini, ki je imel 51,5 dag, drugega, 45,5 dag težkega Milan Rus na Beli pri Preddvoru, tretjega, težkega 41 dag, pa Jezerjan Franc Boldin. - Foto: D. Dolenc
razlikam
pridno rteii pete. Gorenjesavski kvintet je pričel nastop s posrečene, izbrano pesmijo »Zakaj se ne bi imeli radi, radi, radi... « Ravno pravšnja za tromejo, za stičišče treh državnih skupnosti: nevtralne Avstrije, neuvrščene Jugoslavije in blokovno vezane Italije. Avstrijci so na tromejo pripeljali godbo na pihala, na italijanskem > prostoru« je prepeval zbor. Najbolj >vroče« je bilo na jugoslovanski strani, kjer so vneti planinci hitro našli prostor tudi za pies. Pete so vrteli pod mogočnim antenskim stolpom, last ljubljanske televizije, in ko je še tam zmanjkalo prostora, jim je prišla prav vsaka najmanjša ravnica.
Za lačne Želodce pohodnikov so poskrbeli gostinci iz vseh treh dežel. Avstrijci so ponujali okusen golaž. 40 šilingov, 1200 lir ali 50 naših dinarjev ie bilo treba odšteti zanj. Velik aaval je bil ob naši kuhinji na prostem, kjer so prodajali čevapčiče za 140 dinarjev. 4500 lir ali za 50 šilingov. Trbiž ne bi bil v Italiji, če se njinovi gostinci ne bi na tromeii predstavili s špageti. Cena - 3000 lir 40 šilingov ali. 120 dinarjev. Nekaj malega se je torej v denarnicah turističnih delavcev nabralo tudi deviz. Lanskoletna prireditev je navrgla lir in šilingov za 13 starih milijonov.
Avstrijsko pivo, italijansko vino in gorenjski »šnops«
Ko smo izbirali med pijačami, sta nam zakonca Julka m Geno Vengar iz Radovljice svetovala avstrijsko pivo, italijansko vino in gorenjski »šnops«. Planincev na taki višini ne boii glava, sta zatrjevala. Drugič sta bila tokrat na pohodu planincev treh dežel na tromejo. Tudi tokrat nista mogla prehvaiiti čudovitega razgleda na vršace Julijskih Alp, na Koroško proti Beljaku in rbskemu jezeru, v del Kanalske doline. Všeč ima je, da so se planinci ne glede na jezikovne pregrade, na razlike v družbenih sistemih pomešali med seboj, zapeli, zaplesali... Se bosta prišla, sta obljubila, če bo le zdravje.
Vedno in povsod bi morali biti takšni prijatelji. Ne le planinci, tudi politiki in gospooarstveniki. Vsi bi morali sodelovati med seboj kljub razlikam in pregradam ter živeti v sožitju in miru. Potem tudi vojn ne bi bilo in vsega gorja, ki pretresa današnji svet, so si bili enotni pohod niki, zbrani na stičišču Jugoslavije, Avstrije in Italije.
C. Zaplotnik
so marsikje skoraj povsem mestili človeka ali ga ceio v ozadje. S tem so se spr tudi odnosi. Včasih je bila nost delovnemu kolel močnejša kot danes, se, da smo imeli na obešen grafikon, ki je skoke in padce v proizVWI1Ja. smo se veselili, ko se je črta' grafikonu vzpenjala vse L strmo. Takrat smo vedeli da veliko naredili.«
Ivana Sodnikar iz Kranja:
>30 let delam v Iskri, devet let v Kranju in 21 v O točah. Dobro se opominiam prvih začetkov. Siromašna je bila proizvodnja, orodja je bil uprema.o. Će si hotel delati, si ga moral prinesti tudi od doma. Delali smo z voljo, spodbujan Irug drugega. Če smo videli, da ne bomo dosegli piana, smo prišli - na »šiht« tudi v nedeljo. Vsak ie j imel svoje delo, a če je bila potreba, je poprijel udi drugo. Danes pa se izgovarjamo To ni • moje deio«, to je »tvoje delo« ... Kot da skrb za uspešno gospodarjenje ni naloga vseh nas. — Da bi tnenjaia siužbo, sprašujete. Ne, to pa ne! Iz šestčlanski družine izhajam, venuar še nihče od nas ni menjal »gospodarja« F oda ne e ržim se Iskre le zavoljo družinske tradicije. Razlogi so Irugi. Na kratko: zadovoljna sem s tem, . kar delam.«
Štefka Laharnar iz Lesc: »Veliko je napreaovala Iskra v tridesetih letih, kolikor že spremljam njen razvoj. Od skromnih obrtnih delavnic je zrasla v sodobno in urejeno tovarno, btroji
Danijel Sternad i« Hatk^
ce: -Zamenjal sem v-ec •-seic-•mest. Bil .sem orodia- v.3IiS~ ter. tehnolog. S daš ' &>\*a procaji za zunanji t.r^ _ dragocene devize. Najboii zadovoljen, ko mi pride \ --naročilo za deset, dvajset ^ dolarjev Močno se je standard delavca v 25 letih ~ hrana v tovarni js oaiiča* ^ usmerjeno individualno sa? vanjsko gradnjo na Posavcu nakupom 14 stanovanj v bl " raste V neposredni biižmi ne, bodo dokončno re-^en stanovanjski problemi. Neka" moti le v odnosu mladih ćo dolgoletnih delavcev. Prnje, sredn je šole in si že dotnišiia so strokovnjaki. Kot da iz ti* nič ne veljajo.« C.Zapkrri
Tro mej a Jugoslavije, Avstrije '
: \ italije — Ni dosti zmotil eden i;,.- /, pohodnikov z rateške smeri, k	nedeljo dopoldne ob prihaja-
nju dno novih in novih planincev na >popek Evrope« ugotavljal, da bo tromeja že letos premajhna, prihodnje leto pa zagotovo, če bo srečanje obilo še nove privržence. Res, iz vseh ;trani je vrelo mladih in st-arih, vs pravih pohodnikov v planinskih čevljih in onih v nedeljskih obu-n ' z nahrbtniki in brez. Italijani iz Trbiža ri Kanalske doline,
Turistično društvo Trbiž in turistični delavci Kranjske gore m Rateč ih niso šteli. Brez samohvale lahko zapišemo, da je bilo planincev z na$e strani največ. Nekoliko manj kot na lanskoletnem pohodu je biio letos Avstrijcev. Pravijo, da je tokrat malce zaškripalo pn usklajevanju turističnih prireditev, saj so imeli Avstrijci v necleijo dopoldne še eno zanimivo prireditev. Ba e so se ob Baškem jezeru p< ' ' -vali za enega izmed Guinessov kordov.
Avstrijci s Koroške, naši iz Rateč. Težko je zapisati točno število udeležencev na letošnjem pohodu. Prvi so se s tromeje vračali že proti poldnevu, zadnji so na stičišče germanskega, romanskega in slovenskega sveta hite v zgodnjih popoldan-SKih urah. More a je šest tisoč premajhna številka, deset povsem zagotovo ni. Organizatorji, obmejno telovadno društvo Podklošter,
/>Zakaj se ne bi imeli radi, radi. radi ...«
Ob enajstih so se na tromeji oglasili »muzikantje« vseh treh dežel. Gorenjci in Slovenci tuoi na takšni višini ne moremo brez polke vučka. Za to šo poskrbeli mladi folkloristi iz Mojstrane so tudi .,o močnem zgodnjejesenskem soncu
O toče - 55 delavcev, skoraj desetina vseh članov delovnega kolektiva Iskra - Tovarna merilnih instrumentov O toče je pretekli četrtek na slavnostni seji delavskega sveta prejelo priznanja za dolgoletno zvestobo tovarni - za 10, 20, 25 in 30 iet neprekinjenega dela v Iskri. Dvojno vrednost imajo ta priznanja, bo nagrada delavcem za ves trud m napor, ki so ga vložili za napredek tovarne; hkrati kažejo na trdno povezanost s kolektivom, s katerim so v teh letih delili dobro in slabo Veselili so se ob uspehih in delovnih zmagan, o novem »gospodarju« niso razmišljali niti tedaj, ko je zaškripalo za domačim pragom. Tudi danes nimajo takih pomislekov, pravijo jubilanti, četudi gospodarjenje v prvem polletju ni bilo najbolj spodbudno.
Planinci treh dežel na stičišču državnih meja Jugoslavije, Italije in Avstrije. — Foto; C. Zaplotnik