Prvi slovenski dnevnik v Zjedinjenih državah. Izhaja vsak dan izvzemši nedelj in praznikov. "T J mmam^w .JSiugc^' I ll JJ IdliOTn^ME^II 1M J JN ar oda List slovenskih delavcev v cAmeriki SSeS We first Slovenic Daily~ In the United States. Issued every day* except Sundays and Holidays. Stev. \74< Enteri > as Second-Class matter, September 21, 1003. at the Post Office at New York, N. Y, under the Act of Congress of March 3, 1879. iNEW YORK, v sredo, decembra, 1Q03, Leto X. Hitra ekspedi • • Nova prekopovo pogodba je že v Panami. Paiiuma je imenovala svoje zastopnike za jugoameriške republike. Ameriško brodovje pred lolnnom. Colon, Panama. dec. Parnik panamske železnice "City of Washington" kteri je dne 24. nov. odpljul iz Now \ orka z prekopovo pogodbo, dospel je včeraj v tukajšnje mesto. S< nor K-perilla. minister inostranih del republike Paname, dospel je tudi semkaj, kjer so mu pogi>dbo izročili. Na to >e je z jutranjim vlakom odpeljal nazaj v Panamo. Panama, 2. dee. Prekopovo pogodbo bodo še tekom današnjega dneva podpisali. Zastopnikom nove republike v Eeuadoru je imenovan Ramon Vulle-rino; Manuel Gonzales postane kon zul v Cub i. Colon. 2. dec. V minolej n&či so j dospele semkaj ameriške vojne ladiji "Atlanta" in "Mayflower". Križarki. 1 *'Xashville" je dospela zjutraj. V Colonu vlada mir. Vest, da su J ječe polne političnih jetnikov, ni resnična; nova vlada je deponirala le kacih 130 osob nazaj v Coloinbijo. Washington. 2. dec. Dr. Jlirran colombijski poslan k je včeraj prvič po veeih tednih obiskal naš državni oddelek, da naznani državnemu tajniku o prihodu g« n rp i a K yesa i/ Bogote. J I erra na so -prejeli izrodi:" uljudno v zasebnem birou t " nika tajnika JIaya in ne. kakor običajno v -'»bi za diplomate. Po obisku Senor Ilerran ni hotel naznaniti, o čem se je pojnenkoval z našim državnim tajnikom. Kidaj bo general Reyes obiskal državni urad. udi se ni določeno. General Reyes bode dobrodošel, r.ko je prišel, da izposluje mir me i Colombijo in Pat n« . Ako ji pa dospel z drugim namenom, potem m sme upati, da bode kaj dosegel. Elija na bobnu« Vse Dowiejevo premoženje zarobljeno. Sveti Elija je napovedal konkurs. — Zion City pod kuratelo. Krvnikovo delo. Filipini in imperijalizetn. IJsmrtenl vodja Filipincev. Mnogo obsojenih v ječo. Manila, 2. dec. Tukaj so obesili Sefior Riosa, znanega fanatičnega vodjo Filipincev, kterega so imenovali papeža pokrajine Tayabas. Rio- >-a mi vjeli v minolem maju, na kar so ga obdolžili raznih umorov in obsodili v smrt. Istodobno je sodišče obsodilo 27 njegovih pristašev v večletno ječo. Vodja vstašev Laredo Toledo, ka-t< ri je Američane v pokrajini Albav česiokrat nagnal, je tudi v smrt obsojen. Toledo se je prostovoljno vdal v oktobru s svojimi 30 privrženci. Skot' Marty, dosed a j v St. Lonisn. Mo.. pride v kratkem semkaj, ker je imenovan manilskim škofom. On je prvi ameriški škof na Filipinih. Dreyfus in Humbertovi. Obe aferi sta spojeni. Pričakovati je novih škandalov. Paris, 1. nov. V verodostojnih krofih vlada vedno večje prepriča nje, da bode komisija, ktera mor^ od ločiti o prošnji Alfred Dre.vf usa radi sodne revizije njegovega svetovno znanega slučaja, z tozadevno pre iskavo kmalo gotova, na kar bode poročala o tem pravosodnemu ministru Valle. Mogoče se bode to zgodilo že koncem tega tedna. Ravnatelj pravosodnega minister-sta, Mereier, kteri je istodobno tudi član imenovan« komisije, izjavlja, da se komisija še ni sešla in da mu Dreyfusovi dokumenti dosedaj še niso poznani. Prva tozadevna komisija, ktere naloga je bila, preiskati prošnjo gospe Dreyfusove, v imenu njenega soproga, kteri je bil takrat še jetnik na Isla del Diablo, se je kakor znano, izrekla proti reviziji. Takratni pravosodni minister pa o tem ni hotel ničesar vedeti. Mogoče se bode tudi sedaj tako zgodilo. Pravosodni minister Valle je že izjavil, da je vlada I)reyf usu naklonjena, pa naj že bode izrek komisije kakoršenkoli hoče. Komisija se bode bavila le z dvema točkama, namreč s znanim, na nemškega cesarja nanašajočim se borde-reauom in baje napačnimi izpoveda-nji priče' Czernuske za časa zaslišanja pri vojnem sodišču v Rennes. Novejši razvoj nadaljevanja Drey-fusove afere postaja vedno bolj zanimiv, tako, da se mu morati celo panamska in Humbertova afera umakniti. Nekteri časopisi obravnavajo Drey-fusovo in Ilumbertovo afero zajedno trdeč, da jeMm. Humbertova porabila porabila svoj vpljiv in denar v prid Dreyfusa, da tako obvaruje «ni-nisterstvo. Rim, 1. dec. Mmjf. Zola, vdova blagopokojnega pisatelja Emile Zola ktera bode tukaj prezimila trdi, da jo izredno veseli, da bode Dreyfusova pravda prišla do revizije, da pa obžaluje, da njen soprog ni dočakal te radosti. Letno zborovaiije anti-imperija-listov Nove Anglije. Boston, Mass., 1. dec. Včeraj se je tukaj pričelo letno zborovanje lige antiimperialistov, ktere so se udeležile razne prominente osobnosti. Pri volitvi y novi odbor je bil izvoljen predsednikom bivši governer G. S. Roytwell, države Massachusetts. lajnik Wirulow je v svojem poročilu 1 udi sledeče povdarjal: "Bodisi bodočnost naše republike kakorŠna-koli in naj že konmipirani vladajoči Icrogi vpljivajo na Filipine kakorkoli hočejo, moramo vedno zopet povdar-' jati in zahtevati, da vlada izpolni svojo uradno obljubo in izposlujc Filipinom popolno svobodo. "Nesrečni vpljivi imperializma na mišo inostrano in domačo politiko so prenečuvetii da jih danes se posebej omenjam. V panam-kej aferi smo se izkazali mojstrom v ropanju novih teritorijev, kar je tudi posledica imperializma.'" \v. James, profesor na Harward-skem vseučilišču je najstrožje obsoja! nakup Filipinov. Posledica imperia-lis« ične politike na Filipinih je materije] na propast filipinskega otočja, radi česar se je prijateljstvo tamo-šnjih prebivalcev spremenilo v najhujše sovraštvo. Izdajalska pleša. Po njej so spoznali angleskcg« delVaudanta. Davis Jones, alias Robert Powell, dospel je včeraj v deželo svobodnih ljudi in tukaj mora sedaj sedeti v ječah na Ludlow St. Že zunaj v karanteni čakali so nanj Pinkertonovi detektivi, kteri so imeli seboj tudi pomožnega maršala. Na to so imenovanega angležkega aliasa na par-niku "Noordain'' sprejeli, ga odvedli h komisarju Shieldsu, kteri ga je poslal v imenovano ječo. Jones je namreč obtožen, da je v Walesu po-neveril 12,000 funtov šterlingov, ktere mu je zaupal neki David Hughs iz Llaurwista. Kakor hitre so v Angliji zvedeli za beg ponfoverjenea, so brzojavili semkaj angleškemu generalnemu konzulu, kteri je vso zadevo izročil Pin-kortonovem detektivnem uradu. Ker ie slednji urad dobil brzojavnim potoni osobni popis beguna, so slednjega laliko vjeli, še predno je stopil na naša tla. Izdala ga je namreč velika pleša in mala zaeeljena rana na glavi. Pri jetniku, kteri je dospel semkaj v prvem razredu, našli so le $50 gotovine. Jetnik je potfeverjenje priznal in trdi, da denar ni zase porabil, kajti ves denar je naložil v podjetju Whitaker Wrighta. kteri je nedavno semkaj pribežal, na kar so ga pa poslali nazai v Anglijo. Jones ie odvetnik in oče sedmerih otrok. Skabje na delu. Denver, Colo., 2. dec. V premogo-vih rovih, kteri so last Denver-Nort-western železnice, pričeli so skabje z delom. Skabe straži šerifovo moštvo. Vodstvo premogokopov trdi, da ima več ska bo v na razpolago, nego jih potrebuje. Chicago. 111.. 2. dec. Z divoto in svetostjo proroka Elija, ali dr. John Aleksandra Dowieja V Zion City je pri kraju in sv. Matevž za njega več ne mara. Pro rok se več ne zna rešiti pred svojimi upniki, radi česar je -odnik Kolilsaat imenoval kurator-■ in vsi ga svetnikovega premoženja Fred M. Blount a in Albert D. Cur-. 'rja. S početkorna Kohlsaat ni ho-■1 imenovati receive rja, kajti o tem » bilo treba pred vsem Dowieja ob-Ko -o mu pa odvetniki upnikov raztolmačili, da je to edina P<>'. po kterej je mogoče njihove kli-,i tite obvarovati /gube in da zamore -veiink. ako že preje izve o rubežui. nnogo vrednosti poskriti, je sodnik v o privolil. Blount je tajnik Chicago national banke. Oba oskrbnika sta morala položiti po $100,000 varščine. Konkurs je sodišče razpisalo radi tega, ker Dowie ni mogel poravnati svojih dolgov. Dne 2. nov. bi moral plačati Streeter Lumber Co. $3770, ktero svoto_ je i>a vendarle plačal. Radi tega so z konkurzom počakali. Oba kuratorja sta v minolej noči odpotovala v Zion City, da sprejmeta Dowiejevo premoženje. Dowie je bil že pur tednov v denarnih stiskah. Od kar se je izvedelo, da je Dowie v New Yorku popolnoma pogorel in da je njegova soproga z par milijoni dolarjev odpotovala v Kvropo in Avstralijo, pričeli so up-1 ktere se vr^e niki zapadnega svetnika nadlegovati, j gotove in da Pred vstanovitvijo Zion City; Lam§dorfoya nada. On upa na mirno rešitev rusko-japonskega navskrižja. Japonci postajajo nestrpni in karajo svojo vlado. Petrograd, 2. dec. Pri tedenskem sprejemu članov diplomatičnih zastopstev. ktero se ie vršilo minolo soboto. izrazil se je ruski minister inostranih del, grof Lamsdorff, da upa, da bodo rusko-japonske obravnave, na Japonskem kmalo bode navskrižje med so | obema državama kmalo poravnano ljudje Dowieju zaupali in mu izročili j Francoski poslanik Bompard se je lisoče in tisoče dolarjev, ktere je. vrnil v Petrograd, toda on ničesar ne svetnik naložil deloma v zgradbo svojega mesta, deloma v vstanovitev tovarn za slaščice in čipke. Toda obe tovarni se nista izplačali. Med tem, ko so pri sodišču raz-pravi j ali o kurateli, so Zionisti zahtevali v Zion City banki svoj naloženi denar. Blagajnik jim p? denarja ni mogel dati, ker — ga ni. Sv veo franeosko-ruskej zvezi, oziroma gibanju za skupno rešitev rusko-ja- Washingtonske novosti. Trdnjave in topovi. _ -------, — „„ „.. Washington, 1. dec. Urad za top- Elija je v svojej zadnje! pri->ištvo in trdnjave (Board of Ordo-digi vernim ovčicam naznanil, da bo ' nance and Fortification) naznanja v njegova banka bankerotirala, ako mu ' svojem letnem poročilu o strelnih vane izroče ves svoj denar. Radi tega ' iah z tropalčnimi brzostrelnimi topo mu pa ljudje še manj zaupali. 18 ljudi umoril. V smrt obsojeni Chas. Krueger pripoznal, daje 18 osob umoril. Chicago, 111.." 1. dec. Policijski šef O'Neill naznanja, da je Charles Krii- i. kteri je zaprt v Greenburgu, Pa. nriznal, da je umoril chicaškega policaja Pcnnella in Devine, ter 16 družili ljudi v Kentucky ju in iztočnih državah. Kriigerja so zaprli prvotno radi uloma, potem v Pennsylvania radi umora II. F. Bieverja. Radi tega umora bi moral biti dne 14. januarja obešen. Policijski Šef verjame, kar je morilec pripovedoval, kajti lopov je naznanil vse podrobnosti o umorih imenovanih policajev v Chicagu. — Kriiger trdi. da je prišel v Chicago, da se tako umaknezasledovanju radi svojih zločinov na iztoku. V Chicago je prišel brez denarja in je ravnokar pričel z ropanjem, ko je srečal policaja Pennella in Devineja, ob kterej priliki ju je vstrelil. Se jeden umor. Od ch i cašk i h roparjev ranjen detektiv D r is c o 1 1 u m r 1. Chicago, dec. Detektiv Josip Driscoll. kteri je dobil v boju z roparji Needermoier, Van Dine in Roeski kroglo v trebuh, je včeraj zaradi zadobljene rane umrl. Ta umor ie pripisati k zločinom Petra Needer-meierja, kteri je sam priznal, da je streljal mi Driscolla. Proti Needer-meierju so vložene že štiri tožbe radi umora proti Van Dineju je vloženih 5 in proti Roeski ju 1 obtožba radi umora. Na roparjih do sedaj še ni bilo opažati nikacega obžalovanja in oni še vedno govore ponosno o svojih Činih. General Wood. Brookova izpoved o Woodu. Washington, 1. dec. Vpokojeni generalmajor John R. Brooke, bivši generalni governer sedanje republike Cube, je imenovan po senatovem odboru za vojaške zadeve preiskovalcem obtožb, proti generalu Woodu. Prvo zaslišanje Brooka je trajalo dve uri in on je izpovedal, kako se je Wood zadržal v Santiago de Cuba.______^ . Pri svojej izpovedi je Brook tudi ' posvetovali o poročilu Bristowa, kte predložil več uradnih spisov iz od- ri natančno poroča o postnem škaii-delku. kteremu je bil Wood predstoj- dalu, kakor smo včeraj poročali v nik. Pri koncu zasliševanja je dejal "Glasu Naroda". Z Bristowom so se-neki član odbora, da bode general daj vsi zadovoljni, zlasti pa republi- vi in izjavlja, da bode naše topništvo, kadar bode oboroženo z novimi topovi istotako izvrstno, kakor one kte-rekoli druge države. Strelne vaje so se vršile v luki mesta Pensacola, Fla. Isti urad potrebuje za dvoje delo v prihodnjem letu $100,000.- Vlada mora tudi dati denar za nabavo rezervnega orožja in streljiva. Nadalje priporoča poročilo, da bi bilo umestno na atlantskem obrežju zgraditi tri velik«* trdnjave, ktere bi veljale 000,000. O po š t n e m škandalu. Washington,. 3. dec. Gospoda po-stavodajalci so se v kapitolu pazljivo Milica odide! Denver, Colo., 2. dec. Generalni pobočnik Sherman M. Bell dobil je iz Telluride pismo sledeče vsebine: **Mi Vam pošljemo prst necega moža, kteri je pred nekaj dnevi zgi-nol iz Telluride. Sedaj dobite tudi njegova ušesa, in potem tudi njegovo glavo. Ako ga hočejo njegovi prijatelji na drug način zopet videti, potem morate nekaj storiti. Mi zahtevamo od Vas, da takoj odpozovete milico, iz Telluride. Inače dobite v par dnevih še njegova ušesa. Ne skušajte nas iskati, kajti papirnemu vojaku tega ni mogoče storiti. S. D."' Neki zdravnik, kteri je. prst pre-iskal. izjavlja, da je bil prst stoprav odrezan, kajti kri se je jedva strdila. Milica in delavci v Utah. Salt Lake, Utah, 2. dec. Premogar-ske družbe v okraju Carbon so ukazale štrajkujočim premogarjem, kteri stanujejo v družbenih hišali, njihova stanovanja takoj ostaviti. Radi tega je zavladalo med štrajkarji nepopisno ogorčenje. Za slučaj nemirov pripravljena je milica,- ktera straži lastnino družbe. Wood najbrže prišel nazaj iz Filipi nov, da zamorejo tudi njega zasli-šati. General Brook trdi, da je general W kršil ukaze, vsled kterih bi se mox. razmere v Santiaglu izboljšati. General Wood je gradil tudi vo. jašnice blizu Morro Castle brez dovoljenja. Brook tudi trdi. da je Wood vedno le direktno poročal cubanske novosti vojnemu oddelku naše vlade, ne da bi to storil, kakor določajo zakoni, službenim potom. General Brook je nadalje povedal, da je general Wood dne 4. januarja 1899, ne da bi prosil svoje predpostavljene, odpotoval na dopust v Washington, da je tu rešil svoje i posle. Člani odbora so poslušali generalove izpovedi pazljivo. ( Popoludne so zaslišali majorja Rathboneja v zadevi generala Wooda. Odbor ga je vprašal, ako bi bilo umestno še nadalje priče zasliševati. Rathbone je to pritrdil, na kar so takoj razposlali i nadaljne prizivnice. Med drugimi bode moral tudi dr. Pablo Desvernenie pričati, da izpove o ukazu, kterega je izdal Wood sodiščem na Cubi, da mu izroče majorja Rathbone. Tudi generala Tasher H. Beisa od generalnega štaba bodo zaslišali. Zaslišali so tudi Horatio S. Ru-bensa iz New Yorka, bivšega člana cubanske vstaške juute. Njegovo zasliševanje je trajalo dve uri. Adelina Patti v Saint Louisu. St. Louis, 2. dec. V tukajšnjem hotel u Planters naročili so za znano operno pevko Adelino Patti. ktera sedaj poje po Zjed. državah, za $500«'» na večer, najlepše sob.* v hotelu. Da--iravno pride Adelina s svojim profesorskim soprogom semkaj še le dne 1<. dec. že sedaj pripravljajo njene sobe z največjo pozornostjo, kajti božanstvena Adelina je zelo razvajena in mnogp zahteva. Med drugim je posestniku hotela stavila sledeče pogoje: "Absolutni mir v prostorih nad njenim stanovanjem, sobe morajo biti dekori rane tako. da bode njena poltna barva videti krasna; jedila se morajo pripravljati pod nadzorstvom njenega italijanskega kuharja; v njenih sobah mora biti zrak tako čist, kakor na prostem." Patti ostane v St. Louisu samo jeden dan, namreč 18. avgusta. kanci, kteri trdijo, da je poročilo tako popolno, da ni potrebno še posebne kongresove preiskave. Iz tega je sklepati, da se bodo v kongresu z poročilom zadovoljili. Bodo li to storili iz prepričanja, da je poročilo popolno, ali iz strahu, da Še mnogo druži h škandalov ne pride na dan. je naravno drugo vprašanje. Ako bi imel kongres opraviti z preiskavo bi bil namreč marsikak član našega kongresa kompromitiran. Baš iz Bristowega poročila je namreč razvidno, čemu se naši po-stavodajalci v kongresu boje kongresove preiskave. V oddelku preiskave za "plačo in diete" je namreč čitati: "V maju 1000 priporočil je član kon g resa (ime ni navedeno, toda dotič-nik je Livingston iz Georgije), naj se povišajo dijete za poštni urad v Congers, Ga., ktere so znašale takrat $40 na leto. Potem so pregledali dohodke imenovanega poštnega urada in dognali, da je bil poštni vodja opravičen na dijete v zne&ku $ltJ0. Dobil je pa le $100. Potem ie oni kongresman osobno obiskal obtoženega Beaversa, na kar je slednji povišal dijete na $S20. Teh $820 je dobil neki klerk, kterega je kongresman priporočil. Dne 1. julija je bil pa oni klerk prestavljen in takoj na to so tudi dijete znižali nazaj na $100. Imenovani izdatki so bili toraj povsem nepotrebni. "V Port Deposit, Md., dobival je poštar $60 na leto za sortiranje. Dne februarja je pa kongresman one pokrajine (Blakeney) zahteval, dla se nagrada poviša na $500 in da se ta denar da gospodični Ethel W. Colvi-novej. Dne 17. februarja je bil do-tični kongresman obveščen, da je poštna uprava privolila v imenovano povišanje. Poštar pa gospodično Col-v i novo ni hotel vzeti v službo in dne 27. fehr. je kongresman pisal, naj se nagrada zniža nazaj na $60, ker Col-vinova ni dobila službe. To se je tudi zgodilo. Naše poljedelstvo. Washington, 2. dec. Tajnik poljedelskega oddelka naše vlade, James ponskih zadev. Pač pa je obema deželama mnogo na tem ležeče, da se rusko-japonski spor poravna v obojestranske korist in zadovoljstvo. Tokio, Japonska, 2. dec. Tukaj se ie vršil velik ljudski shod, kterega je priredila stranka Seiyukai. Pri shodu so zborovalei sprejeli resolucije s kterimi karajo počasnost vlade v ru-sko-japonskej zadevi. Stranka Seiyukai, ktero je vstano-vil marki Ito 1. 1900 ima v parlamentu večino. milijonov dolarjev. Bombaža se je iz vozilo za 317 milijonov dolarjev. milijonov, goveje živine nad 1300 milijonov in prešičev 365milijonov do-larjnv. Za pregledovanje živine in mesa izdala je vlada $711.546. Mikrosko-pična preiskava prešičjega mesa jo veljala $78,179. Izdelovanje sladkorja iz pese zelo hitro napreduje, tako, da se je ta stroka obrti pri nas popolnoma vdo-mačila. Pesinega sladkorja se je letos izdelalo 260-000 ton. Poskušnje z čajevimi nasadi nadaljujejo. Na nasadu v Summerville, N. C., pridelali so 9000 funtov čaja! Sedaj so vstanovili preiakuševalno postajo za čaj tudi v Pierce, Texas. Tajnik poljedelstva pa tudi v svojem poročilu domovini Čestita, da je končno uvidela, kako potrebno je gozdarstvo. Letos in lani so gozdni požari napravili v naših gozdih ogromno škodo. Samo v državah Oregon in Washington zgorelo je za $13,000,000 najlepšega lesa. Poskusi, vdomačiti pri nas svilo-rejo, dobro napredujejo. Newyorska kronika. Ženjtev —- zločin? Gospa Jenie L. Pandevaterjeva, roj. Pete.-sonova, morala se je včeraj pred odborom za elementarne šolo zagovarjati radi grozne obtožbe, ktera tudi. da je ona — omožena. Dama službuje v Long Island City, Brooklyn Borough, kot učiteljica. Ko se jo poročila, bi morala resignirati, kar pa ni storila, temveč je mirno nadalje poučevala, dasiravno za dva meseca ni dobila plače. Pred zbranim odborom je pa povsem mirno izjavila da je poročena in da je na svojega moža ponosna. Ko so jo vprašali, čemu še vedno poučuje, je dejala, da to stori radi tega, ker je to njeno veselje. Odbor še ni jedin česa naj stori z učiteljico. "Rituelna" ločitev. Sodnik Pool je včeraj razsodil, da listine ločitve zakona, ktere izdajo židovski rabinci v Rusiji, pri nas niso veljavne. Krojač Feingold se je moral namreč zagovarjati radi obdolžitve, da je svojo soprogo samovlastno ostavil. Feingold se je poročil pred 18leti v Rusiji pod imenom Slopovsky. Pred 12 leti dospel je Feingold semkaj in par let kasneje mu je sledila njegova žena, ktera je pa tu zvedela, da se je njen soprog tukaj zopet oženil. V avgustu minolega leta razsodilo je sodišče, da mora takrat vjeti Mor-monec plačevati svojej soprogi št. 1, $3 tedenskih alimentov, kar je tudi izvrševal leto dni. Sedaj pa, ko tudi za prvo soprogo neče skrbeti, so ga zopet zaprli, kajti' ruski rabinci so pri nas ravno take ničle, kakor K—. 28 rndarjev prepodili. Telluride, Colo., 1. dec. Governer Peabody je izdal ukaz, vsled kterega morajo vsi delavski agitatorji in pro-vzročitelji nemirov tukajšnjo pokrajino ostaviti. Radi tega je šerif s pomočjo milice aretiral 28 unijskih delavcev. 20 jih je bilo kasneje oproščenih ostalih osem je pa moralo plačati kazen od $15 do $35. Vrhu tega Wilson, je ravnokar objavil svoje ^^ ^^ ^^ *^Vrtiu tega letno poročilo. Pred vsem omeni, v VS^h 2.8 delavcev lz«™h »**ta. Na Tomboyevem posestvu dela 50 skabov. letno poročilo. Pred vsem omenja v poročilu o pridelku in izvozu ameriškega poljedelstva. Vrednost poljskih pridelkov, ktere so prodali v inozemstvo znaša 221 milijonov dolarjev, in Frank Sakserjeva pisarna ▼ Oleve-vrednost izvoza živali in mesa 211 landu, O^ se nahaja r hiši štev. 1778 St. Clair St. Pošiljk t' e n a r v --------„---------staro domovino, prodajajo se poro- Z ozirom na domače živali, vredijo brodni listki in prejema naročnino konji naših farmerjev nad bilijon *a dnevnik "Glas Naroda" ia to rm dolarjev, vrednost oslov in mul 200 na mojo odgovornost. »Glas Naroda". slovenskih delavcev T Ameriki rednik: Editor: ZMAGOSLAV VALJAVEO. Lastnik: PubHaher: FRANK SAKSER. iOt Greenwich St.. New York City. Ha leto velja list za Ameriko ..$3—, „ pol leU............1.50. Za Evropo ta vse leto . . eld. 7.50. » „ pol leta . . prid. 3.75, „ četrt leta . »Id. 1.80 V Evropo pošiljamo list skupao dve številki. lezniskih družb bolj odvisen ne^o od delavcev. Število slednjih znaša nad malijon in vsi so volilci. Oni lahko določijo, kedo bode predsednik. Toda to bi bila že politika in politike se v delavskih organizacijah — po zatrdilu Gompersa — ne sme gojiti. Toraj je bolje, da je vsako leto par tisoč železničarjev usmrtenih. "Glas Naroda" izhaja vsaki dan iz-vzemsi nedelj in praznikov. „JLAS NARODA" („Voiee of the People") Issued every day, except Sunday and Holidays. Subscription yearly S3. Advertisements on agreement. de 10 vrstic se plač: podpisa in oeobnosti po Za of SO ««atov. Dopisi brez M ne natisnejo. eiDenar naj se blagovoli poslati Money Order. Pri spremembi kraja naročnikov prosimo, da se nam tudi prejšnje bi Tališče naznani, da hitreje najdemo nailovnika. Dopisom in pošiljatvam naredite •aslov: ,,6LAS NARODA", 100 Oreenwick Su New York. City — Telefon 3795 Cortlandt. — Grozne razmere. T r i t i s o < deset mri n i h. Kje! Je li velika vojska mrtvih in 45 ameriških žel Let h 11*01 bi 39,800 ranjenih toraj pomnožile pets v i h. to triinpet-45.9^7 ranje- bila kje na svetu kaka Nikakor. Ouih 3553 >97 ranjencev so žrtve znic v minolem letu. >ilo je 2819 mrtvih in Število mrtvih se ježa '25 in ono rarije nih za 15 odstotkov. Toraj izvrsten "napredek" za leto dni. Ta napn-d«k v klanju, kteri je na ameriških železnicah reden in stalen je bil toraj v minolem letu uprav ogromen. In uzrok teran je." Posli bili izvrstni. nikoli ni bil promet na naših železnicah tako ogromen kakor v minulem letu. Bil je tako ve likanski. da *ra večkrat niso zamogli sčvladati. Na velikih železnicah čestokrat niso motri i po več tednov sprejemati blaga, da so tako zaiuogli razvoziti v skladiščih nakupičt-no blago. Posledica tega je bila nepopisno izmueenje železniških delaveev. Sicer so najele železnice na tisoče novih vslužbencev (ktere sedaj odslav-ljnjo), vemlar je pa bilo število novih delavcev mnogo premajhno v primeru z obilirn delom. Stalni delavci so morali mnogo več delati, oni so po rabili svoje r-ile do skrajnosti in radi tega je bilo toliko nesreč. Železniške družbe so imele na milijone dobičkov in te dobičke so morali plačevati delavci in tudi potniki s krvjo in življenjem. Kriminelno so pa vodje železnic kakor znano, odgovorni le tedaj, ako se jim zaniore dokazati, da so za to nli ono nesrečo osobno odgovorni ». Take krivde pa vodjem železnic ni mogoče dokazati. Železniški ravnatelji se ne potepajo po kolodvorih, da vidijo, se li ravnajo po predpisih nji hovi uradniki. Oni tudi ne letajo po tirih, da vidijo, so li relsi poškodovani. Za nje zadostuje, da izdelajo predpise in da vzamejo v službo kom-petentne ljudi — in pri tem je nji hova odgovornost pri kraju. Ako pa imajo dovolj ali premalo ljudi v slu žbi, to je njihova stvar. Civilna odgovornost železniških ravnateljev pa že radi tega ne pride v poštev, ker oni zamorejo plačat malo odškodnino in tako sebe očistiti. Z ozirom na vslužbence, kteri tvorijo 95% vseh ponesrečencev, pa to sploh ne moremo jemati v poštev. Kakor znano, vsaki vslužbenec z na-topom službe prevzame na-se t ud vse "običajne" nevarnosti, s kterimi je njegova služba v zvezi. Oni toraj ne morejo niti odškodnine zahtevati 'oveem "samoumevno" je pa tudi > da se vsaka zamuda vlakov smatra t kot prestopek predpisov in da počas nih ljudi pri železnicah sploh ne po I trebujejo. ^ Železniška družba tudi ni odgovor na, ako k^k delavec ponesreči vsled uzroka svojega sodelavca. Tako na i primer ima kak delavec opraviti pri , zadnjem vozu vlaka. Strojevodja kteri o njem naravno ničesar ne ve spusti vlak nazaj in tako usmrti de lavca. Družba pa za to ni odgovorna jti strojevodja je njegov sodelavec Delavskega varstva družbe ne po-jo. Naš kongres je sicer pred leti al zakon, kteri predpisuje, da se iorajo vozovi avtomatično skupaj ezati, toda železniškim družbam aje naša vlada vedno daljše roke za vršitev tozadevih predpisov. Pred leti so železnični delavci zahte-ali od kongresa, da določi maksi lrw delavni dan. Toda kongres v pi privolil, kajti kongres je od že- Štajerski Nemci — širi-telji kulture! "Grazer Tagespost" prinaša sesta-ek. ki je tako kričeče značilen za mišljenje štajerskih Nemcev, da res ne moremo molče iti mimo njega. Slovenski poslanec Zičkar je bil tavil v deželnem zboru štajerskem predlog, naj bi se na Spodnjem Štajerskem ustanovila jedna meščanska *ola s slovenskim učnim jezikom. Vko zabeležimo, da živi na štajerskem poleg — navajamo okrogle številke — 800,000 Nemcev 400,l>00 Slovencev, da je toraj tretjina prebivalstva slovenska, ako zabeležimo, da nimajo Slovenci dosedaj ni ene take ole, dočim jih imajo Nemci nad potrebo in to tudi na istem spodnjem slovenskem Štajerskem: potem ne treba, da izgubljamo niti ene nadalj-ne besede v dokaz opravičenosti zahteve slovenskega poslanca ZiČkarja. Grazer Tagespost" pa odklanja Zičkarjev predlog, a ob* i pije predlagatelja in ves naš narod s sramovanjem. In huji, nego dejstvo, da odklanja, da odreka slovenskim dežela-nom to mrvo iste pravice, ki jo Nem-i uživajo v preobilni meri. huji so, pravimo, uzroki, ki jih navaja. Ce / odklanjanjem te mrve pravice kaže vojo skrajno krivičnost, pa kaže navajanjem svojih "razlogov" tako nrutaliteto v mišljenju nasproti Slovencem, ampak priča tudi, da imata vseobča človeška kultura in človeški iapredek med štajerskim' Nemci najhujše sovražnike. Tu se težko zločinsko nogo gazijo v „iato in prah pogoji, ki so stavljeni vseobče-'DU širjenju kulture in izobrazbe. Da čujemo, kako nam pojejo ti — Uarbari in lažnjivci! Mari ne zasluzijo imena barbarov oni, ki hočejo širokim slojem, veliki masi zapirati pot do izobrazbe (! M ari niso lažnjivci to, ako nam vedno govore o lobrotah kulture, ki pa ob enem za-s ram u je jo kmeta, ako stremi po višji izobrazbi, kakor bodo takoj culi cenjeni čitatelji. Ze takoj uvodoma zagrešajo ti bar bari in lažnjivci blasfemijo, prekli njajo pojm kulture a tem, da* imenujejo ZiČkarjevo zahtevo — juks. Potem zasramujejo naš narod, češ. da se jim vidi taka zahteva od strani Slovencev kakor da bi si od glave do noR nagi zamorec nadeval cilinder*. V meščanski šoli s slovenskim učnim jezikom bi videli ti — barbari "Ein T'ngetiim" — pošast, kakoršne da ni najti v Kitaju. niti v Hindostanu! Vse strupeno Sovraštvo, ki divja v teh barbarih do našega naroda, sc kaže v zasramovalnih besedah, da za •prevažanje gnoja in kopanje krompirja zadošča ljudska šola!!" Ta izjava je tako gorostasna. tako brutalna, da smo jo prečitali zopet in '.opet, predno smo bili uverjeni, da je res napisana. Sedaj veste, Vi Štajerski Slovenci, da ste helotje, da ste sužnji v tej državi, katerim je namen edino ta, da prevažate gnoj!! In vaši sinovi naj ne bodo tako drzni nikar, la bi kdo njih hotel povzdigniti po arled svoj nekoliko višje od — gnojnega koša in pa od tiste usodne knjižice, v ktere vam zabeležujejo, koliko krvavih žuljev in znoja znašate v državne blagajne za to, da vam je dovoljeno — voziti gnoj! Iz članka v "Grazer Tagespost" pa se ne dviga samo strup sovraštva prot^ našemu narodu, ampak tudi sovraštvo do vseobče kulture, sovraštvo do vse velike družbe človeške, ki ne spada v razred privilegirancev. Očita namreč spodnje-štajerskim Slovencem, da vedno beračijo pri vladi in da dobivajo tudi tisočake in tisočake, ki se razdeljajo potem med nje ali v gotovini, ali v koruzi, kakor se godi tam, kjer vlada — lakota! In uotem dostavlja, da za opravičenje obstanka meščanskih in visokih šol ie prvi pogoj — blagostanje! Z drugimi besedami: višje šole so za bogataše in morajo ostati nepri topne za siromake! Le sovražnik vseobče kulture, le sovražnik ljudskih nas more tako govoriti! Ljudje, ki tako govore, ne sodijo v sedanjo dobo; med njihovimi in sedanjimi Jiodemimi nazori o pomenu in namenu in pomenu šole leži celo morje navskrižja! Duh moderne države zahteva: šola, populiziraj se, postani pristopna vsakomur, odpiraj svoja vrata na stežaj imovitniku in revežu ! Duh sedanji zahteva, da zginevajo razlike med stanovi in privilegiji gotovih razredov. Duh sedanji zahteva enako pravo vsem! Ena najvišjih pravic je ona do šole, do omike, do kulture! Nemci pa bi hoteli s tisočaki graditi barikade pred šolami! tn ti ljudje se še bahajo, da imajo med in nad vsemi narodi veliko kulturno misijo! Sicer je se odprto vprašanje, kje je več berači je in siromaštva, ali spodnjem, ali v zgornjem goratem delu Štajerske ? Nam se jako dozdeva da bi — ako bi res bogastvo veljalo kakor edini kriterij za sodbo o po- trebi višjih šol — morali ravno v nemškem delu dežele zapreti marsi-kako višjo šolo. Ali denimo, da na sp. Štajerskem res ni blagostanja! Ali je to razlog, da se narodu odreka šola?! Ravno narobe bi moralo biti po našem mnenju: ravno tam, da kjer ni blagostanja, treba tem briž-neje povzdigati ftarod kulturelno in tra vsposobljati v pridobivanje virov za hranjenje svoje epsistence. Tako bi rekli mi, ki nismo — kul-turtriigerji. Drugače govore nemški srditeži na Štajerskem: če si siromak, pa ostani v nevednosti, da ostaneš — v siromaštvu! Ce se taki ljudje nazivljajo širite-lje kulture, smemo jih svobodno nazi-vati lažnike in barbare. Klasična priča nam je pa — "Grazer Tagespost." "Ed." - - Bolgarija in Srbija sta najbolj obrekovani deželi na Balkanu. Nemški spletkarji si dan na lan izmišljajo nove krize in zarote; enkrat pišejo nemški listi, da so nastale nove zarote proti srbskemu kralju, dasi se vozi kralj sam med ljudstvom okolu, ki ga povsod prisrčno pozdravlja. Drugič zopet pišejo, da se kralj odpove prestolu, ali da se je osnovala zarota po celi Bolgariji in Srbiji, ki prežene kneza Ferdinanda ter združi Srbijo in Bolgarijo pod nim vladarjem. In četudi morajo take laži zopet in zopet preklicevati, jih vendar ne mine slast obrekovati slovanski državi na Balkanu iz ne-voščljivosti, ker se uspešno branita teniškega vpljiva. . - Ko je te dni dospel na Dunaj novi -rbski poslanik, bivši ministerski predsednik in minister zunanjih zadev, profesor dr. Mijo Vuič, je zopet poučil nemško časnikarstvo, da si zastonj d. ia upe na propad Srbije. In Ir. Vuič je tako resen učenjak iu po iitik, da niti nemški šovinisti ne lpajo dvomiti, nad resničnostjo nje-^ovik besed. Sprejel je namreč ured uika "N. Fr. Presse" ter mu rekel >ned drugim: "Upam. da se bližamo »oljši bodočnosti. Dobra volja za mir n delo je pri vseh faktorjih, ki pri lejo v poštev. Obe radikalni stranki -ta se združili iz notranje potrebe. .Nimamo druge stranke v deželi, ki bi mogla s svojo večino vladati. Kralj tna trden namen, postopati strogo ustavno, in zato so se zbrali okolu njega radikalci obeh barv, da mu zagotovijo večino. Dela je mnogo. Najprej se mora zagotoviti politična in inancialna stalnost. Glavna napaka Obrenovičev je bila, da so vedno mi-slili na prevrat. Uganjali so mefisto-feličuo politiko, danes zidali, jutri podirali, vsled tega je trpela dežela v političnem ugledu, v gospodarskem razvoju in v finančnem položaju." Dr. Vuič je mnenja, da pri sedanji lobri volji kralja in poklicanih faktorjev se lahko napravi v Srbiji \ šti rih letih ravnotežje. Glede vesti o nameravanem odstopu kralja Petra v prilog svojemu IGletnemu sinu je rekel Vuič, da so vse take vesti popolnoma izmišljene, ker kralj Peter želi in pripravlja svojemu otroku le dobro, a če bi se sedaj prestolu odpovedal, ustvaril bi tak položaj, kakršnega je zakrivil Milan, ko se je na ljubo sinu Aleksandru prestolu odpovedal. Sioer je res, da bi posamezni nezadovoljneži, ki so se pri prejšnji vladi obogateli, radi podkopavali novo vladarstvo; toda v Srbiji nihče ne želi od najbogatejšega podjetnika do revnega kmetica ničesar bolj kot mir, fed in zakonitost. Glede balkanskega vprašanja je izjavil Vuič, da dvomi, če se bodo posrečile reforme. Položaj v Macedo-niji je res ne vzdrži j i v. Dežela je vsled slabega gospodarstva in ropanja iz-žeta, ljudstvo je brez kruha. Ako se do spomladi ne napravi red, bo Ijud-sto vsled obupa zgrabilo za orožje. Srbija ostane tiha opazovalka, dokler ne pridejo v nevarnost njeni interesi v Stari Srbiji. Bremen, 2. dec. Največjo pošilja-tev ameriških jabolk dospela je z parnikom "Main" iz New Yorka Na parniku je namreč iif.P^y sod'• v in 1540 zabojev jabolk. Buenos Ay res, Argentina. 2. dec. Argentinska topničarka "Uruguay", člani Nordenskj<".ldove antarktične ekspedicije dospela je semkaj. V po-ast neustrašnega potnika priredili bodo tukaj velike slavnosti. Praga. 2. dec. Odbor, kteri preiskuje razne vrste pive, vsega sveta, je ■izjavil, da je ameriško pivo najboljše na svetu. Rim. 2. dec. Včeraj se je predstavil parlamentu novi kabinet. V zbornici je bilo 400 poslancev. Premier Giolitti je prečital vladini načrt, kteri obljubuje reforme na vseh poljih. London. 2. dec. Admiraliteta de-mentira poročilo iz Trinidada, ktero trdi, da je Anglija odposlala par vojnih ladij k venezuelskem obrežju, kajti razmere med Anglijo in Venezuelo so ugodne. London. 2. dec. Dne 5. dec. bodo ameriškega zločinca Charles Allena izpustili iz ječe v Dartmouthu. Takoj na to ga bodo pa zopet zapili in izročili ameriškej policiji, ktera ga hoče imeti radi napada na pošto v Springfield, BI. Petrograd. 2. dec. Ruska vlada je prepovedala ameriškim Židom brez dovoljenja prekoračiti rusko mejo. Večina v Rusijo potujočih Američanov potuje preko Nemčije. Dosedaj je ruski generalni konzul v Berolinu vidirai listine ameriških čifutov, kteri so mu morali naznaniti vzrok njihovega potovanja. Berolin. 2. dee Kranjsko slovensko katoliško svete BarSare v Forest City, Penna. Inkorporirano dntf 31. januarja 1902 r Pennsylvaniji. ODBORNIKI: ^Predsednik: Josip Zaxar, P. O. Box 547, Forest City, Pa. Blagajnik: Martin Muhič, P. O. Box 537, Forest City, Pa. GOSPODARSKI IX RAČUNSKI ODBOR: Josip Bucineli star., P. O. Box 591, Forest City, Pa. Anton Oven, P. O. Box 537, Forest City, Pa. Ivan Osalin, P. O. Box 492, Forest City, Pa. Josip Gorenc, P. O. Box 569, Forest City, Pa. POROTNI ODBOR: Josip Bucineli ml., P. O. Box 591, Forest City, Pa. Karol, Zalar, P. O. Box 28, Forest City, Pa. Ivan Opeka, P. O. Box 626, Forest City, Pa. Primož Matos, P. O. Box 652, Forest City, Pa. Dopisi naj se pošiljajo I. tajniku: John Telban, P. O. Box 607. Forest City, Pa. Društveno glasilo je "G las Naroda". Osobni parnik CATALUXA odpljuje dne 5. dee. iz New Yorka v . 10/M . t _ . , L1etni pr^račbU za Genovo. Cena okolu J|34 do Trsta, 1. 1904 določa izdatke na 2,400,000,- . <>00 mark. ali 43,000,000 mark več, Ljubljane, ZagTeba, Reke itd. — nego letos. j yozi 15—18 in več dni. Lepi postni parnik "Red Star črte" FINLAND odpljuje v soboto 5. dee. ob 10. uri dopohidne iz New Yorka v Antwer-pen. (Zelo lepa vožnja je na parni-kih te družbe. vsem svetu slavni prof .Collins iz newyorske univerze. Jamči za popolno ozdravljenje vseh bolezni. On z dobrim vspehom zdravi bolezni pljuč, želodca, mehurja, erev, grla in glave; nervoznost, slabe pamet, zaspanost in slabo spanje: neredno bitje in slabost srca: revmatizem, katar, astmo, maternico, kašelj, prehlajenje, bljuvanje krvi, otekle in bolne noge, bolezni v bokih in križu, izpuščaje na obrazu in telesu, kree, tilesa, epilepsijo, bolezni ledvic ter jeter, kile, zlato žilo, tifus, mrzlico itd. Prof. Collins zdravi tajne bolezni možke in ženske. Ako ima kedo kako nevarno bolezen in potrebuje izvrstnega zdravnika, naj se obrne osobno ali pa pismeno k prof. Collinsu iu v kratkem se mu bode zahvaljal za ozdravljenje. OPOZOR1TEV! Da bi profesor Collins zamogel ugoditi vsem pacijentom, ustanovil je izborno urejen zdravilni zavod, ki je Sirom Amerike znan j»od imenom PROFESSOR COLLINS NEW YORK MEDICAL INSTITUTE. V tem zavodiHma on zdravnike-strokovnjake, hteri delajo po njegovem navodilu. Tu je tudi lekarna, v kteri izdelujejo zdravila pod nadzorstvom samega prof. Collinsa, in sicer iz posebnih zelišč ter korenin, ktere so importirane iz vseh strani sveta. Ako toraj veste za ljudi, kteri trpč za kako boleznijo, svetujte jim, nuj se obrnejo-do prof. Collinsa. Zastarele bolezni in one z nečiste krvi ter telesne slabosti zdravi z velikim vspehom. Najboljšim spričevalom v tem oziru so dopisi, ktere on vsak dan dobiva od po njemu ozdravljenih pacijentov. Marija. Levicky, Viley, Mason Co., Mich. Popolno ozdravljenje jeter. E?ropejske in druge vesti. ivan Nagy, Box 123, Bessemer, Mich. Trganje v glavi in neuralgia. x>0 še Ve£ dopisov od ozdravljenih ljudi, ki se zahvaljujejo prof. dr. Collinsu: Tkofu. Slfnakowicz, Minersville, Pa. Zastarela želodčna bolezen. Berolin, 2. dec. Škoda, ktero so napravili zadnji viharji na Severnem morju, je mnof?o večja, nej?o se je prvotno domnevalo. Vsa škoda se itak ne more ceniti. Mnogo ladij se je z PreP"čani. da nam vedno po- moštvom vredfc potopilo, tako, da je poležite kakostenam „,, •_____• , • ' ' ,,J sdajjv vr» gli. Z veleštovamem najmam par sto ljudi zaglavilo. Josip Švihela, Box 63, Silver Obrežje vseh tamošnjih otokov je na- i-ake, Minn. Bolezen v glavi in ušesih. Spoštovan g. prof. Collins:— Vsi zdravila ktera ste nam pri-pos'ali, smo dobili. Moja so-pr ga je ze'o trpela radi bolezni v gUvi in 1 šesih nad leto dni in sedaj je le popolnoma ozdravil na za kar se vam srčno zahvaljujem V slučaju potrebe se simo na vas obrnemo, ker smo Bolezen želodca ozdravljena. Bil sem bolan nad šest let na Želodcu; poskusil sem obilo zdravnikov, toda nobeden ni zamogel mi pomoči. Končno sem se obrnil k prof dr. Collinsu in on mi je priposlal zdravila, ktera so me ozdravila, tako da sem poslal zopet zdrav in močan. blava mu za to! Mihael HlavaS, 629 Bell alley, Reading, Penn. Popolno ozdravljenje jeter. Čislani g- profesor:— Zdravila, ktera ste priposlali, je moja soproga zavžila ter se Tam srčno zahvaljujem za njih priposlanje, ktr so jej izposlo-vala za*»!jeno zdravje. Ako bodemo ■» prihodnosti zdravniško pomoč potrebovali, obrnemo se samo na vas. Spoštovanjem Josip Levicky, Viley, Mason Co., Mich. Ozdravljenje ženske bolezni. Spoštovani g. doktor:— Bila sem bolna nad pet let za žensko boleznijo in radi tega sem izdala obilo novcev zdravnikom, toda nobeden mi ni zamogel pomoči. Zdravila od vas, g. profesor, ozdravila so me tekom jednega meseca Z veleštoranjem Josipina Goliaš, Meadow Brook, West Va. polnjeno z razvalinami ladij. Na mnozih mestih so se razvaline nako- bolezni, notranje In spolske, zdravi profesor Collins. pičile, kakor hige visoko Povsodi je Ako vam kaj manjka, opišite natančno svojo bolezen ter odgovorite na spodaj navedena vprašanja in pošljite vse prof. Collinsu. videt! plavati mrtvece. Vsi mornarji s? vam bol.£me mnoiie. on vam pošlje zdravila, ktera vam gotovo pomagajo. V »lučaju, da je vaša bolezen neozdravljiva, vam to so jedini v tem, da tace*a viharja že nazaan' ter ne "bteva za to nikake odškodaine. dolffo let ni bilo. j Kašljate? -Se sušite? - Povračate? - Imate polucijo? - Otekate? - Boli vas bok? - Imate drisko? - Ali vas čelo boli? - Berolin. 2. dec. Vstaja v zapadnej AI,..Tas ^ f™1* ~ AU va™ sr« bije? — Imate beli jezik? — Vas bole kosti? — Ali vas peče ko puščate vodo? — Ali vam nemškej Afriki še ni končana in da- /CT V ^vah- — ■A» se j,ahko prestrašite? — Ali se Čestokrat p?ehladite? — Imate nalezljive bolezni? — Čutite mraz v ledjih? — ekih postojank, se Bondelzwarti ven- -m roke? - Ali vrs P*e v hrbtu? _ Vam teče iz ušes? - Imate vrtoglavost? - Se lahkSTVazdražite? - Vas bol? maternicah AH darle se niso podali. Radi tej?a bode aui zJutral teceP sline-'' — Imate slabe kosti v križu? — Imate ▼ grlu seženo? — Čutite vnetje? vojno stanje tudi še v nadalje trajalo Odgovorite na navedena vorašania ic. _ Uradne urc: Qd 10. ure zjutraj do ,. ure pop.; od in morda bodo tudi Angleži poma- f- do 5. ure pop 9b nedeljah od 10. ure zjutraj do i. ure pop. V torek in petek od 7. do 8 uri zvečer. — Zdravila se razpo&ljijo po i^ali Nemcem. Do tega pa ne bode eKSPresu na vse kraJ« Zjedinjenth držav in Kanade. — Pišite v kte emkoli jeziku. — Pisma naslovite: prišlo, kajti bas Angleži prodajajo ^^^nTvi^nz stran-1 Prof. Collins New York Medical Institute, ka in košutovci so sklenili kompro- r.utt.^o^il^'f bTe 140 West 34ih Street, New York City, N. T. mSPll2°0 posil^v'ukrtT O; Bom kteri H0fe "i11; h,tro ^""Ij«, mora tekati pomož pri izvrstnem »1 ravniku. obstriST, 40^1 h^' " K^tA-'?^"6, elektrKne !».«>. ampak t teh pasih ni nič elektrike in bolnim ni« ne * T"J"" 40 tla- " ' s s k i h ] 11 j <> j o. k e r j i h rziržejejo od zdravljenja, radi 4esar postane bolezen zastarela. igww^wr... ^p pom Inkorporirana dnc 24. januarja 1901 v državi Minnesota. v ELY, MINNESOTA. URADNIKI: ^Predsednik: John Habjan, P. O. Box 303, Ely, Minn. *odpredsednik: John KeržiSnik, P. O. Box 13S. Federal, Pa. t. tajnik: JURIJ L, BROZICH. Ely. Minn. LI. tajnik: Anton Gerzin, 2137 Log St., Calumet, Mich, tlagajnik: Ivan Govže, P. O. Box 105, Ely. Minn. NADZORNIKI: Josip Per ko, 1795 St. Clair St., Cleveland, Ohio. Ivan Geey, 1103 Cherrv Alley, Braddock, Pa. Ivan Primožič, P. O. Box 114, Eveleth. Minn. POROTNI ODBOR. Mihael Klobučar, 11.3 7th St., Calumet, Mich. Jakob Zarukovec, 5102 Butler St., Pittsburg, Pa. Jurij B rožič, Ely, Minn. interesentov ter je iste že opetovano na merodajnih krogih povdarjala. V -roji zadnji izjavi iz preteklega ine--eca povdarja. da se strinja z nameravanimi novimi skladišči, ila pa želi -Ic dni zapora obsodilo. — j Anton Mlakar, zidar v Xadlesku, j prišel 24. vinotoka zvečer v hlev 1 Ravšeljna v Podobu in je počel dru -re zidarje, ki so lam nočili, zmerjat 7 barabami in jili poditi iz hleva. Ker -o je Andrej Nu«'ič temu postopanju uprl, so prijeli tovariši Mlakarja in „ra vrgli na gnojišče.. Drugi dan je Mlakar Nučiča z dolgim kuhinjskim nožem iskal. rek<»."-. da ^ bode napravil rnrzlep ''i um node v par urah žl.ljenje vzel. Iver je bil obto-< e zaradi težke telesne poškodbe tudi zaradi ulioja že kaznovan in ga je sodišče hudodelstva javne, sile irivim spoznalo, je bil obsojen na 10 nesecev te/ke ječe. — V nedeljo, dne --1 _'7. kimovca t. 1. zvečer, je stalo v i. \/ Dobrove pri Brežical v*as' Podgorici več domačih fantov, ^l-i >ejo: Velik kozolec, napolnjen - j lci so peli. Njim nasproti pri vpije krmo, last Iv. Gerjoviča mL, ie bi' fant Jožef Za-ic' tl r ustavi pred 1«. nov. zvečer naenkrat v plamenu : U™čo fantov z osornim vprašanjem, da ni bilo mirnega zraka in hitre po | cdo da bode njega spat gonil; na od-inoči domačih in sos«0 bana obesili Campania iz Liverpoola. v I uskanen. Obtoženec, ki ga je bra- Kretaiije parnikoT. V New York so dtrpeli: Noordam, 1. dec. iz Rotterdama z 957 pot. Dospeti imajo: J? Lucania iz Liverpoola. Cedric iz Liverpoola. La Touraine iz Havre. Sloterdyek iz Rotterdama. Philadelphia iz South amp to na. Prinz Adalbert iz Hamburga. Rhein iz Bremena. Moltke iz Hamburga. NAJVEČJA SREČA NA SVETU JE MAYJE. Kdor je bolan in si želi svoje zdravje pridobiti, naj pazno čita sledeče vrstice, ker to bode bolniku velike koristi. N a g lo m a je u m r 1 v Ilibniei v neki gostilni Anton Oražen, po cestnik iz Hitkoviee pri Kibniei. ravno na vernih duš dan zvečer. Z ne-kterimi tovariši je šel v gostilno in si naročil zrezek. Košček dene v usta. ^ na takoj vrže ven. se prime za glav« 1 in omahne. V nekaj trenotkih ie bil mrtev. X u g 1 o 111 a u 111 r 1 je v tovarni *i Reki delavec Fran Turk od >v. Llurja na Kranjskem. 11 ic, bi vsa va& pogorela, ogenj nastal, se ne ve. Kt J-> rekel", žel je obdolženec okolu Majdi i ča tako, da mu je pri-el za hrbet in -ra je l>ri z nadaljnega besedičenja su-' iii z nožem. Obsojen je bil na 4 me- I sece težke ječe. P o / n r. S Trstenika poroča ji Pogorela je na Trsteniku dne 12. u veinbra zveč er, ravno ko so ljudje 1< ~~""~ gli spat. Vrečkova bajta. Ker je bih i Novice iz H ruš ice Dina-poslopje les. 110 iu okrog se več s sla raitno bombo je nekdo položil pod volno kritih postrešij, je bila velika ne | Kobentarjeve hiše. V nedeljo zve-varnost, da se ogenj razširi. K sreč: l 'or 9- ,iri ^ Je razpočila z veliko ni bilo vetra. < e bi gorelo jeden dai j detonacijo. Pok je bil tako silen, da preje, ko je razsajala silna burja, po ) 'V v l,'i?J,iitl hišah popokalo nekaj gorela bi najl.r/. rm vas in tfljl cer- ljudje P« so v groznem strahu, kve ne bi oteli. V Vrečk..vi bajti sta- 'i'" l,*M,< * ;lko ,M,,,<' tako naprej, nuj oči hromi Travnov Aleš si je ko iandarmerija išče zločince, pa kako maj rešil svoje življenje. i ',!t dobiti v »oliki množici. — Delo v '■ tunelu sedaj bolj počasi napreduje. eu. vjDiozenec. Ki ga nil dr. Frank; je bil oproščen. — Narodna skupština na Sušaku. Predvčerajšnja javna skupščina na Su-šaku se je sijajno obnesla- Vkljub dežju se je zbralo nad 2000 ljudi. Govorili so Barčič, Bonetič. Ambrožič, dr. Lenac in župnik Babic. Istotako dobro sta se obnesli skupščini v Kri-/.evcih in Novi (iradiški. — Ustavljena preiskava proti sotrudniku "Nar. Obrane". Na denuncijaeijo osječke "'Slav. Presse'' uvedla se je preiskava proti sotrudniku "N. O.", V. Wilderju. češ. da je on prouzro-•il s svojim govrom, da so delavci navalili in strgali delavski red. Po zaslišanju vseh. po "'Slav. Presse" označenih prič se je ustavilo ->~sako nadaljne postopanje proti V. Wil-■lerju.— K deželnemu ženskemu dru-štvu ji pristopila baniea grofica Pe-.uiseevieli kot ustanovnica s prispevkom 2no K. — Prava električna cestna železnica v Dalmaciji. Žel. mini-sterstvo je dovolilo, da se zgradi med Dubrovnikom in Gružom električna cestna železnica in je odobrilo pred • •ženi i>r« 1 a g a j 11 i k o v a zmot a. Hra-uilničnemu blagajniku Lamotte v !Judhnpešti so svoj čas pregledovali blagajnico iu našli, da manjka 11,933 kron '.»."> h denarja. Ravnateljstvo ga e na to odpustilo in javilo sodišču, Lamotte pa se je poskusil med tem smrtiti. Ko je ozdravel, ga je sodi-•V obsodilo na leto dni ječe, čeprav je zagovarjal, da je pomotoma ne-i:ej stranki izplačal toliko denarja preveč. Obe višji instanci sta pa ■.-mu zagovoru verjeli in blagajnika "prostili. Med tem je pa mož umrl. njegova vdova je pa sklicuje se na - be oprostilni sodbi zahtevala od hranilnice lf»00 K pokojnine. Ker jej -:a niso priznali, vložila je na ta znesek tožbo in se bo v kratkem vršila razprava. V juristiških krofih se vidno zanimajo za izid te pravde. Postnega slugo pogrešajo. < Irance Kramar.šič, poštni sluga v Rudolfovem je nakrat izginil iz Ku-dolfovega. Pri Krki so dobili lijego vo "čako". Sodi se, da se mu je zmešalo. Bil je jako priljubljen. Ti upi-, ►so iskali v Krki. a ga niso našli. Pra vijo, da so ga rodbinske razmere gnale od doma. č e n g o s t i 111 i č a ver s.- jo \ notranjem zemlja začela ,-iko pod-i pa 1 i. da le s ležavo prodiraj' lalje. — Bolezni med delavci v unelu se mno/.c. Bolnišnica na Ilru-šici je zo]»et bolj napolnjena z bol-iiki. E11 sam zdravnik ž" ne zado-1 tuje več, a podjetništvo dosedaj ni i »oskrbelo za druzega zdravnika. — Delavci j»ri tunelu se menjavajo dan na dan. INj 1(A> do 200 se jih pripelja j n dan, drugi pazopet odidejo. - jVa Marije Terezije cesti je dne K Veka j srenj seka svita na Hrušiei • nov. zvečer ponesrečil gostilničar Pe-1 ;>odjetništvo noče plačati. Posestniki' ter Stepic, stanujoč v Gradišču št. j -e bodo s tožbo morali potegniti za! 7 v Ljubljani. Peljal sc je s kolesom i voje pravice. — Pot z Jesenic na ; iz Si^ke in mu j.- kolo na blatni vesti Hrušico je vedno bolj nevarna, zla- i spodrsnilo, da je padel in se na obr zu precej poškodoval. -ti ponoči. Ali bi ne bilo umestno, da se na tej poti napravi krvava potrebna razsvetljava! Morebiti bi naš ob-1' a s t i r izgubil oko. Na Mu- einski odbor vendar mogel narediti nah sta pasla dva pastirja vsak svojo -udi en pameten sklep, kako priti do čredo. Eden teh je zagnal kamen pro- ;e razsvetljave. Tudi podjetništvo na ti drugi čredi, a je s tem zadel pa- llrušici, in to v prvi vrsti, je dolžno, Mirja v tfiuvo ter mu je izbil oko. i poskrbeti za večjo varnost! - —■ r t r 10 lete » uobi in«^ga mrliča r Sop olnici, ki ^teje i krog 120 lju- Prt ■d tremi 1 leti je zadnji umrl ijnik. ki je pa« lel z c »relia. i u r 0 v mož. Poses •tnik F. Peč- iz G or. Šiške je 3vc ijo ženo tako tepel. ti. da je bil« 1 štiri ure brez za- Izpred sodišča. Kazenske sprave pri ljubljanskem deželneu lišču. -— Jakob Narobe, kajžar iz >>c, je dne 13. vinotoka svojega ^ta iz postelje za noge vlekel, da je ■k z glavo priletel na tia, suval pestjo v orsa in tolkel po glavi; rozil mu je tudi, da ga bode ubil, če »de le jedno uro zaradi njega zaprt, ^r je obtoženec jako surov in delo-■žen človek, »»e je te grožnje 84letni trček tako prestrašil, da ae je iz azni pred svojim sinom na svojem nem ležišču tresel. Obsojen je bil « mesecev težke ječe. — V Dekle-ri krčmi v Landolu je bilo dne 31. d. travna več kmečkih fantov; med ni je bil tudi posestnikov sin Ja-Poles. Prišlo je do prepira, ki pa :ma!o polegel, le Doles je rogovilil fje v kuhinji Antona Jarca parkrat močno poglavi udaril, da se je zgrudil; potem je šel na cesto, *r je s kolom zavratno udaril An- M e n g i š k e novice. Iz Mengša : Kakor se 11 ara obeta, dobimo v kratkem električno razsvetljavo Na->eljana bo iz Bistrice in doslej so Irogi že postavljeni proti Kamniku, ■ »otem jih bodo postavili pa še proti Mengšu. Delo ima v roki seveda tujec. Proračunjeno je. če se bode v Mengšu oddalo 80U lučij, da bode stala jedna le 5 kron na leto. To je pač majhna svota in bode toraj nova lue ljudem v veliko korist. Še bolj kot električna luč bi bil pa v Mengšu potreben vodovod. Naj bi mislili na to merodajni faktorji ter preskrbeli zdrave in dobre pitne vode. — Polj--ki pridelki so letos dobri. Izvrstno je obrodila repa, ajda pa od leta do leta slabše rodi. Bog ve, kaj je vzrok. — ^ 1 rzinu so ubili dne 7. nov. mesarja Bernarda Lukana. Prišel je v prepir z mesarjem Francetom Kce-lom, ki ga je udaril z burkljami po -lavi. Naslednji dan je umrl. Napadalca so zaprli. — Po tovarnah za -lanmike se je delo že zopet pričelo. Za zimski čas imajo dekleta lepo priliko za zaslužek. Nova s k 1 a d i š č a za les v Trstu. Ta nova skladišča bodo glede na novo železniško zvezo pod Skednjem. Tržaška trgovska in obrtna zbornica zastopa vsestransko želje Razne male novice. — I gleden tat. V Budimpešti so zaprli uglednega stavbenika Molnarja, ker je zvedelo, da je leta 1898 dvakrat vlomil v Szegedinu ter ukradel dragocenosti za 80,000 K. — Po 13-letuem spanju se je zbudila v Gram-kendorfu pri Bremenu deklica Mayer. Dasi je 18 let trdno spala zbudila se je s popolno zavestjo ter se spominja na vse, kar s« je zgodilo pred spanjem. — Napad na vlak. Blizu po-iaje Pokrovskaja v Rusiji so roparji iztrgali železnični tir, vsled česar se je zrušil tovorni vlak. Več potnikov je ranjenih in 30 voz zdrobljenih. — Grozna nesreča se je pripetila pri Iventvoodu v Ameriki. — Svojo mater je ubil v Sliniei kmet Danysv na potu z gostije. — "F1 ie-gende Blatter" je kupil znani založnik Scherl za 4J2 milijona mark. Istočasno je tudi kupil ''Meggei.dor-fer" in "Gartenlaube". — RazpuŠče-ni društvi. Dunajska policija je razpustila društvi ""Kreditschutz-Re-form" in podporno društvo za vdove in sirote "Vindobona". St. Louis iz Southamptona. Lahn iz Genove. La Chanpagne iz Havre. Kaiser Wilhelm IL iz Bremena. Vaderland iz Antwerpena. Odpljuli so: Cedric 2. dec. v Liverpool. Sloterdyek 2. dec. v Rotterdam. Odpljuli bodo: La Touraine 3. dec. v Havre. Neckar 4. dec. v Bremen. Finland 5. dec. v Antwerpen. Pretoria 5. dec. v Hambug. Astoria 5. dev. v Glasgow. Etruria, 5. dec. v Liverpool. Philadelphia 5. dec. v Southampton. Rhein S. dec. v Bremen. Arabic 9. dec. v Liverpool. Noordam 9. dec. v Rotterdam. Lahn, 10. dec. v Genovo. Siberiau 10. dec. v Glasgow. . Moltke 10. nov. v Hamburg. La Champagne 10. dec. v Havre. Vaderland 12. dee. v Antwerpen. Campania 12. dec. v Liverpool. St. Louis 12. dec. v Southampton. $34 velja vožnja iz NEW YORKA do LJUBLJANE. ZAGREBA, KAR-LOVCA, REKE, TRSTA, in to čez Genovo. Parnik odpljuje dne 5. decembra t. I. Vožnja iz New Yorka do Genove traja 15—18 dni. NAZNANILO. Društvo Marije Pomagaj št. 42, Pueblo, Colo., bode imelo dne 16. decembra t. I. svoje letno zborovanje in sicer na Bohemian Ave. št. 1220. Na dnevnem redu je tudi volitev odbornikov; člani bodo dobili ta dan tudi nove društvene regalije in znake. Pri tem zborovanju je dana tudi lepa prilika za novo pristopivse. Pridite toraj vsi člani k zborovanju dne 10. decembra in pripeljite nove člane seboj. Za odbor: j Ivan Gaber, I. tajnik. Kdor je zdrav in snažen, zamore biti srečen, kdor pa svoje zdravje zgubi, ni nikdar vesel in zadovoljen. Zato pa je dolžnost vsacega človeka, da se pobriga, da svoje zdravje ohrani, dokler ni prepozno. Več krat bi se dalo nevarno bolezen ozdraviti, ako bi dotični takoj iskal pomoč pri dobrem zdravniku. Iz male iskre postane velik ogenj, istotako vsled malomarnosti pri človeškem telesu nastane pogubna bolezen. Slabi ali pa popolnoma neizkušeni zdravniki spravijo cvetočega človeka v grob, ker ti zdravniki zdravijo bolnika brez izkušnje v tej stroki. Ako je ze bolezen zastarela, je umevno, da temu ni mogoče priti v okotn. Ako ste nevarno bolni, potem pišite popolno zaupno: Dr. Drake, predstojniku National Medical Asso-< i ition, 34 \V. 26th St., New York. Ta ; Iravnik vas bode popolnoma ozdravil, dasiravno bi morda kaki drugi nad vašo boleznijo obupal. Dr. Drake povrnil je zdravje ne satno enemu, ampak tisočerim, če-rrv.no drugi zdravniki niso mogli pomagati; dr. Drake nikdar ni mislil, da 1 :ti je mogoče vas ozdraviti, ali on s pomočjo svojih asistentov (specialistov) vašo bolezen točno pregleda in potem, ko se uveri, da ozdravite, lahko prevzame garancijo za popolno ozdravljenje. I)r. Drake ne obljubuje same, ampak kar obljubi, tudi izpolni. On se pismeno zaveže, da hoče vsako bolezen ozdraviti in tudi za to jam či. Bolniku ni potreba priti osobno v New York, zadostuje, da bolnik točm in v.rstno svojo bolezen po piše v svojem materinem jeziku. PoŠlj ite to Dr. Drake-ju in on vara bode odpisal ter natančno naznanil vašo bolezen, tako da zamorite biti sigurni, da vas bode popolnoma ozdravil. Ženske bolezni, vsakovrstne otročje bolezni, bolezen srca, pljuč, jeter, ošpice, početek jetike, bol v mehurju, slabokrvnost, krvotok, bol v črevah, razni katari, zastrupljena kri, božjast, lišaji, črvi, rumenico, revmatizem v glavi, bolezen v ko-stih, zlata žila, krč, srbenje, rak, nervoznost, bolezen v obistih, bolezen v ušesih, nezdravo potenje, tifus, gliste, kapavica, težko dihanje, bolezen v ledjah, tajne druge bolezni itd. Vse te bolezni ozdravi dr. Drake popolnoma vestno in v kratkem času. JAVNE ZAHVALE. Steelton, Pa., 17. sept. 1903. Spoštovani g. dr. Drake: — ~ To pismo izvolite obelodar; ti v časopisu, da bi mojim rojakom služilo za vzgled. Jaz sera bil bolan na pljučah, a vsaki dan sem bil si;, beji. Vsi zdravniki, na ktere sem se obrnil, so nad menoj obupali. Končno sem se obrnil na dr. Drake ja, kteri mi je poslal medicine in iste so mi pomagale. Tekom š.-st tednov sem bil popolnoma zdrav. To je gola resnica in vsojam si imenovanega zdravnika vsem toplo priporočati. Spoštovanjem Franjo MoŠat, 353 Frederick St., Steelton, Pa. Blagorodni g. dr. Drake: Čital sem v časopisu mnogo o Vas, veliko denarja sem potroši;, ali nihče mi ni pomagal. Obrnil sem se na Vas in medicine jemal, kakor ste mi naročili. Pomagale so mi. Skoro gotovo bi jaz umrl, ak.» bi Vas ne našel. Pri poreč m Va s toplo mojim sotrpinom. Spoštovanjem Andreas Doviega, P. O. Box 15, Center Rutland, R. 1. Slavni dr. Drake: — Jaz Andrija Resničkv pripo^nam Vas za pravega zdravnika. Najceneje se Vam zahvaljujem za medicino, ktera me je popolnoma ozdta-vila. Imel sem hudo bolezen v hrbtu več nego devet let, ali hvala Bogu, ozdravil sem popolnoma. Uverjen sem, da ste najboljši zdravnik. Bog vsegamogočni naj Vam to, kar sfe mi storili, stotero povrne. Z veleštovanjem Andrija ResniCky, Dudley, Pa. Zavod je odprt: Od 10. ure do-poludne do 5. ure popoludne in od 7. do 8. ure zvečer. Ob nedeljah in praznikih od 10. ure dopoludne do 1. ure popoludne. Pisma treba nasloviti- KJE JE! Anton Erenberger, doma iz Majšperga pri Ptuju, v Ameriko je prišel leta 1893 z vso družino, ali za kraj ne vem kam. Za njegov naslov bi ' rad zvedel njegov brat: John Eren-j berger, 175 Reed St., Milwaukee, Wis.' (Q.dec.) ! OR. e;. Q. drake;, NATIONAL MEDICAL ASSOCIATION, 34 YVo«t 26th Street, New York City, IV. V. AKO KDO želi jaslice, svete podobe, okraske za jaslice itd. Naj se obrne na International Manufacturing Co., Box 984, New York, N. Y. — Pismu pridejati je marko za 2c za odgovor. Kurz. Za 100 kron avstr. veljave treba je dati $20.45 in k tema še 15 centov za poštnino, ker mora biti denarna pošiljatev registrirana. PRATIK0 Z A LETO je pri nas dobiti in f'eer po 10 centov komad; razprodaja ei jo dobe 100 komadov za $6, a n.orajo sami plačati ekspresne stroške. V zalogi imamo: Blaznikovo pratiko, Družinsko pratiko, Kleinmayerjevo veliko pratiko. "GLAS NARODA" 109 Greenwich St., New York, N. Y, Pratiko je dobiti tudi v podružnici 1778 St. Clair St., Cleveland, O. NAZNANILO. SLOVENSKO VZAJEMNO PODPORNO DRUŠTVO 'NEW YORK' je ustanovljeno. Minolo nedeljo je bil izvoljen začasni odbor, kteri ima izdelati pravila in jih predložiti pri prihodnjem zborovanju dne 6. decembra t. L Zborovanje se bode vršilo v Hotel Vienna, 89, 2nd Ave. popoludne ob 3. uri. Ako želi kteri Slovenec pristopiti k novemu društvu, naj se oglasi ta dan in pride h zborovanju. Namen društva bode podpirati rojake v bolezni, zavarovati za slučaj smrti, a tudi brezposelnim članom pomagati, c3a dobe delo in zaslužek. fla"1- Svira vse vrste glasbe. Učenje kacega inštrumenta je nepotrebno. Columbia Records. Stroj govori razločno. Pišite P° brezplačne cenike 55, v kterih si oznamenjeni glasbeni in pevski komadi. VALČKI (CILINDER). Sedem palcev 50 ct. komad: $5 ducat. — Deset palcev $1 komad; $10 ducat. BLACK SUPER-HARDENED COLUMBIA MOULDED RECORDS £ 25 centov komad; $3 ducat. Povsem novi proces. Mnogo boli trpeže.i, nego vsak drug cilinder. rw COLUMBIA PHONOGRAPH CO., 93 g^Ssrjjgr1 ^J Tsucolo Stom.icIkL MOHORJEVE KNJIGE so še dobiti in sicer šest knjig za $1.30 poštnine prosto. Dobiti so: "GLAS NARODA" 109 Greenwich St., New York, N. Y ali 1778 St. Clair St., Cleveland, O. Angležko slovnico imamo zopet t zalogi. Stane 40 centov a poštnino vred. "ULAS NARODA** prodaja po 1 cent številko: Anton Bobe k, poslovodja podružnice Erank Sakser. 1778 St. Clair St., Cleveland. Ohio. Chas. Derganc, 215 N. Congress St., Kenosha, Wi3- John Sustaršič. 1208 N. Centre St.. Joliet, Bl. Frank Gabrenja, 519 Power St., Johnstown, Pa. Ako želi Ldo rojakov list prodajati, naj se oglasi pri upravništvu. Slovencem, Hrvatom in drugim naznanjam, da sem odprl svoj SA.L002ST, na 55 E. Main St., med Union in Ene postajo v Clevelandu O., poleg plinarne. Točim vedno sveže pivo, doma pridelano vino, whiskey in prcK dajam fine smodke. V obilen obisk se priporoča Mihael Pintar, Salooner. (22-9-31-12-lt) > 89 E. Madison Sti-eet, Slika predstavlja srebrno uro za go spode. 18 Size Screw B navijak. Cena uram : Nikel ura........$ 6.00 Srebrna ura...... Screw navijak.....$12.00 Srebrn: -.*ra...... z dvema pokrovima $13.00 Ako želite cro s 15. kamni, potem priložite $2.00 navedenim cenam: Cena ,,Fahys Cases Gold-field'' jamČene 20 let: 16 Size 7 kamnov $15.00 16 " 15 $18.00 18 " 7 " $14.00 18 " 15 " $17.00 6 Size ura za dan > 1 kamnov........$14.00 Opomba: Vse ure sr, najboljše delo Elgin in Waltham ter j a m ten e glede kakovosti. Za obile naročbe se priporočam. Jacob Slonicli, 89 £. Madison Street, - CHICAGO, ILL. . -ŠOli . Xjisi^ols:-Posavček. Slika iz življenja v polpretekli dobi. I r * 1. Oče so kleli, tepli me. Mati nad mano jokali se, Moji se mene sram'vali so, Ptnji za mano kazali so. Prešeren. Kako krasno, kako veličastno Sava svoje valove z gorenjske strani proti ljubljanski ravnini in odtodi dalje proti slovanskemu jugu. Xad Kranjem se ji je posrečilo izviti se gorskemu objetju, s kterini tesno oklepajo skaloviti orjaki bistro reko, ovi-raje njen divji tok z obronki in strmim skalovjem. Toda naša Sava se zvija lili ogromen, gladek gad dalje in dalje in. povečana na svojih hudournih pritokih, narašča srebrosvetli veletok. Kolikrat sem zrl zamišljen nate. bistra Sava. s čenovškega mostu in neprestano bi gledal na ta veličastni prizor, .ki me spominja, kako minljivo in spreminljivo "je vse človeško delovanje, mišljenje in čuvstvovanje na tem svetu. Skrivnostno bobni Sava v somraku ko posvetijo nanjo svetle zvezde. Toda pod srebrosvetlim površjem je živahno življenje, živahneje morda od živalskega na kopnem. Pod nje penečo gladino živi drugi svet, žive ribe in gibčne ribice, igrave in zaupne, pa tudi ujede, ki se bliskovito zaganjajo v svoje žrtve. Silovito, veličastno dere Sava po pečinah in po orjaški strugi, in kar se položi vanjo, odnaša seboj: brode, deske, hlode, in često preplavlja in trga plodonosno polje in bregove .slovenskemu kmetu. Ali peneči valovi ne vprašajo, kdo si in odkod i Kdor se položi nanje, odneso sra ter ne uprašajo po sprevodnem listu. * * * Bil je poletni večer leta 18.., tako čaroben, dražesten, mil večer, da bi bil zatisnil človek v prirodni blaženosti kar na veke oči. Solnee je zato-nilo za polhovškimi gorami in zlatilo s svojimi zadnjimi žarki večerne oblačke, ki so obsevali v savski gladini od posavskega broda tja po ljub ljanskem polju. Po cesti, ki vede od Tomačevega no Šmartna, je korakala mlada ženska, nesoča v desni roki majhen kovčeg. takozvani "waterproof". in v levi na prsih skrbno zavito dete. Dospela je do Zaloga, na -mesto, kjer pere Sava s svojimi valovi skoro prah s ceste, /e se mrači Zens-ka se usede na bregu, položi koveeg lik sebe. odgrne in zie na dote. Spi. Poljubi je in vzdihne Malce posedi. Valovi šume po peščenem brodu. Dete, kakor bi se bilo zbudilo iz sanj, zeva. vzdihne in zo pet zaspi. Ženska je zopet poljubi in globoko vzdihne. Na nočnem obzorju se prikazuje vedno več zvezdic, kakor bi hotele trledati radovedno, kaj dela ta ženska zvečer na savskem brodu "Vse zamajt" — de ona, — "zgo diti se mora! Odlašala sem dosti dolgo, dalje ne morem prenašati tega. Xaposled bi me že kdo videl." — Umolkne in si podpre glavo v desnico. Rojil je v njej hud boj! Vzdrami se, ozre se okolu. odpre kovčeg in odgrne dete; na sebi je imelo samo srajčico. "Kaj dela neki zdaj tvoj oče?" še-peče spečemu detetu. "Laže ljubezen drugi, kakor je lagal meni? — Morda ima drugo ženo? — Je-li mlada in lepa, kakor sem bila jaz? Možno, ko bi vedel o svojem otroku, da je deček, radostno bi ga vzel v naročaj in Čuval, kot najdražji zaklad; krasen, ponosen j. oče tvoj! Morda ga cbjema druga, ki si ga je kupila. Kje »te moja mladost in lepota, in kaj mi je še ostalo? Samo sramota, beda in obup." "Pripravi se toraj, človeški črvi-ček na pot. Bolje bo za te tu v vodi, nego na zemlji med ljudmi in v objetju matere svoje. Bolje, da ne poznaš ni bedne matere svoje, ni očeta, ni sveta. — Naj te li vržem v vodo? Ne! ljubček moj! Ne utopim te, kakor mačko. Nečem te videti umirati. I "mri, ko bom daleč od tebe! V istini, zaslužil bi boljšo osodo! Brez madeža si* samo na ročici imaš rdečo liso. Da bi bila tvoja mati soproga in še-tala po krasnih sobanah, kakor je sanjani še tedaj, ko je bila naša hiša najimovitejša v vsej okolici, — poljubljala bi te iz ljubezni in celo izdala tlapam krvoločne tigre. Toda kolj*1 je, da u.nreš. Bolelo bi me, ako bi moral hoditi kedaj od hiše do hiše ako bi te podili od vasi do vasi, naposled pritirali v tvoj rojstni kraj, kjer bi paglavci in stare babure s prsti kazali in kričali nate: "Glejte, ondi vedo po odgonu sina tiste krasne a nekoč bogate Rezike!" Nikoli, ne zgodi se! Ljubim te, a v svoji obup-nosti in opuščenosti že sama ne vem, kaj delam! Kaj me nwo sramotno pognali iz vasi? O mati, mati, da bi se živela ! Tu imaš križec na vrat v spomin po tvoji stari rajni materi. Pravila je, da je blagoslovljen, in kedor <šT m um- I/t- <9^ Za Božič in Novo leto T Slovenci radi pošiljajo darove svojcem v staro domovino in to iz te dežele večinoma v gotovem denarju ako to storite, poslužite se mojega posredovanja. Frank Sakser^ 109 Greenwich St., New York 1778 St. Podružnica: Glair- St., Cleveland O. telefon kadar dospeš na kako postajo v New York in ne veš kako priti k Fr. Safserjtt. Pokliči številko 3795 Cortland in govori slovensko. JD m in položi na vodo. — " Bogom, ljubček moj!" vikne polglasno, zakrije si obličje z rokama in se obupno opo-teče. Se jedenkrat se ozre nazaj po detetu, zajoČe in izgine v nočni unini. In veselo pljuskajo valovi Save. kakor bi je veselilo, da jim je izro-. na- kitov. nožev, britev, škai 11 itd . itd. Velika zaloga najnovejših NEW GEM SAFETY RAZORS (varnostnih Lnitev) ktere najtopleje priporočamo vsem premogarj' m ruda jem. tovmiV. im deh-vcem in vssm onim, kteri se ne znajo briti in ne ljubijo svoj denar dajat: bii.cem; v tlegan i .h šalubah od $2.0-1 dalje. Grafofoni. fonografi, amr teur-fotografični aparati, ^..ijcre .id, — giribenih instrumentov, ktere tudi na zahtev popra\ljarno. Dopisuje se v vseh modern h jezikih. Za odgovore piiposlati je znamko za 2 centa. INTERNATIONAL MANUFACTURING COMPANY, P. O. Box 948, NEW YORK CITY, N. Y. Comoapie Generale Transallantique. Francoska parobrodna družba OIREKTMA ČRTA DQ HAVRE-PARIS-SVICO-IMNSBFUK LJUBLJANA poštni parniki so: Vtl^ofi""' ....................................13 ooo ton. 25.000 konjskih moi1., T. T- '«- " " " ...............................ia.000 „ 25 00c. V?Tonrame«, „ „ .....................................IOOOC 5 ,L Aqmutne", „ „ „ ..................................IO «« „L» Bretague",................................................................s-000 „l-a Champagne"...............................................g>ooc »G«icogne",........................................................gi000 ffc*"* Pamiki odpljujejo od sedaj naprej vedno rb č^r Vi ari dopoludne. Paruikt odpljujejo Is priataniiča Sty 42 North Rivr xa.ooj iS.cxx 9.000 g.fxxj 9.oca *La Touraine La Champagne *La Savoie La Bretagne *La Touraine 3. dec. 1903 10. dec. 1903. 17. dec. 1903. 24. dec. 1003. La Champagne *La Savoie I-a Bretagne "La T'^urf-i^H oh Jf-iftnr 7. jan. 1904. 14. jan. 1904. 21. jan. 1904. 28. jan. 1904. 4. feb. 1904 31. dec. 1903 ( La Chaiiipngnc Parniki z zvezde zaznamovani imajc. ~>o dva vijaka. ^ eiirisi agcicija: 35i BKOADWAV, NEW VORK, Holland-America Liine (HOLLAM)-A'II IilSKA C'li'i A) vozi kral.evc nisosemsko in poži) Zj^d njenih drža/ med NEW YORKOM in ROTTEIiBAMOM preko BosiIogiie«sur-Mer. Hočeš razveseliti svojega moža? Da ! Dobro! Kupi ter postreži svojemu možti 2 lepim kosoiu pečenke, kakor.šno dobiš pri Martin Geršiču, 301 Northern Avenue, Pueblo, Colo, Telefon: -435 Union. S3 Priporoča se rojako?. Martin Geršie, lastnin Govori se v vseh slovanskih jezikih, in drugim bratom Slovanom SIDRO Pain Expeller kot najboljši lek zoper REUMATIZEM, POZOSTITICO, PODAGRO itd. in razn$ reumatižne nepriiike. SAflO i 25ct. in 5Oct. v vseh lekarnah «11 prt F. Ak Eichter & Co. 215 Pearl Street, New York. Matija Pogorele, prodajalec UE, VERIŽIC, UHANOV, murčkov iz reškega r'ata in druge zlatnine. BOGATA ZALOGA RAZNIH KNJIG. Novi cenik knjig in zlatnine i>oš]je;n poštnine prosto. Pište ponj. Cene uram so naslednje: Boss case 20 let garancije : IG Size 7 Jewels $15._ if ±;p 77 $18.— Doss case 2.1 let garancije: lCwSize 7 Jewels $25._ ?> ji ^ * . $30.— O p o m b a. Vse zlate ure so z dvojnim pokrovom. Kolesovje pri NGORDAM. parni k z dvojnim vijakom, 12,500 ton.' RYNDAM j »a mik z dvojnim vijakom, 12,500 ton. POTSDAM, parnik z dvojnim vija kom, 12,500 ton. STATENDAM. parnik z dvojnim vijakom, 10,500 ton. ROTTERDAM, parnik z dvojnim vijakom, 8.'iOU ton. ^ Naj cenej a vožnja do ali cd vseh krajev južne Avstrije. Kadi cene glej na posebej objavljenih listinah. Parobrodna črta ima svoje pisarne v mestih: DUNAJ, I. Kolowratring 10J INOMOST, 3 Rudolfstrasse. TRST, št. 7 Prosta luka. BRNO, 21 Krona. P a miki odpljujejo: Iz POTTER D AMA vs. - četrtek i:, iz NEW VODKA ■"' ' " ' -■=—---o!. ! * * Philadelphijo ia Antwerpenom. ir« nosi. ne umre silovit« smrti. Jaz pa obdržim samo ta zlati pr-kteri mi je tvoj oee nateknil na prst jU* lani"... Po tem samoffovoru oprezno položi det« v odprti kovčeg, pokrije z ruto Slovencem in Hrvatom v Rock Springs, Wyo., in okolici priporo cam v obilen obisk v kterem vedno točim svežo Schlitz. Milwaukee pivo, dobra kalifornijska vina in izvrstni whiskey, ter prodajam dobre 8modke_ S spoštovanjem JOS. DEMSHAR, Rock Springs. Wyo Frank Sakserjeva pisarni, v Cleve-landu, O., se nahaja v hiši štev. 1778 St. Clair St. Poiilja dentrv staro domovino, prodajajo se paro-brodni listki in prejema naročnino *a dnevnik "Glas Naroda" in ta vse na mojo odgovorno«t. Math. Grill, 1548 St CJair St, Cleveland, Ohio. Priporoča rojakom svoja IZVRSTNA VINA. Rudeče vino po 50 ct. gal.7 belo po 70 ct. galon. Najboljši domači droznik štiri galone za $11. Za Pennsylvanijo in Illinois plačam prevozne stroške in dam posodo zastonj. Tino je najboljše vrste in ga imam skupaj v sodih po 1200 do 1500 galon. Pošljem g{-nejnanj kot 48 do 50 galon. Naročilom je priložiti denar. NAZNANILO. Slovensko podporno društvo sv Alojzija št. 31. J. S. K. J. v Brad docku. Pa., ima svoje redne meseca.1 seje vsako četrto nedeljo v mesecu, v dvorani ilr. Kečmajerja, Rankin Pennayl van ia. Za tekoče leto bili so izvoljeni sledeči uradniki: Ivan Germ, predsednikom, iiOo Cherrv Alle.v, Braddock. Pa.; M a H-v/ Kikil, pewipredsednikorn. 8.r>4 Ch-.-rrv Alley, Braddock, Pa.; Jakob Knez, 1 tajnikom. 1104 Cherry Alley, Braddock, Pa.; Anton Sotler, Box 142. II tajnikom. Linhard, Pa.; Alojzij Horvat, blagajnikom, Box 154, Linhard Pa.; Ivan Germ, zastopnikom. Odborniki: Jos. Pere, Ivan Z^onc. Frank Setina, Jakob Maček. Zastavonoša: Josip Troha. Maršali.' Iv;m Troha, Ivan MartiniČ in Jos. Žefran Opombo. Tem porom se d ru."-1 ven i ki društva Prevaža potnike s sledečimi poštnimi parniki; VADERLAND dva vijaka 11809 ton. KROQNLAND.......... 12700 ton. LEELAKB............11905 ton.j FIMNLAN0............127š0ton. Pri itniili /a ns d^iovje so vpoštcie vse potrebščine, dobra hrana, najboljša postrežb«. Antwerf»en j^ jedna najkrajših in najprijetiujših za ko. Pri morje, Kon >šk Pot v'ez Antwerpen j«1 ^edi potnike iz ali v Avstrijo: na Kranjsko. Štnjersko Hrvatsko, Dalmacijo in »iruge tl"le Avstrije. Iz NEW V OK K A odpljujejo parniki vsako soboto ob 10 uri rrVIiVVVr1 »M,m,,la sfcv- 14 »h vznožju Fulton Street. — Iz PHIL A-IJLLI HIJE vsako drugo sredo od pomola ob vzn..ži,i Washington St Glede vprašanj »li kupovanja v o ž n j i h listkov se sv. Alojzija opominjajo da v najkrajšem času poravnajo svoj dolg, ali pa da se pismeno obrnejo do je obrniti na: L tajnika, da se jim podaljša obrok , kei^inače jih mora društvo suspen j OltlCe, 73 BrOdli'*NeW YOfk City. Driritveniki agitirajte v pVid dru- Cor. Dearborn & Washington Sts., CHICAGO. — Cor. 3rd čc Pine Sts. itra! ODBOR i J^UU1S- ~ 30 Montgomery St., SAN FRANCISCO ' i »pr 04. ali na njene aaatopnike. _ j.t«