RAVr\JE
informativni [glasilo ravenskih železa
Leto XXVI
Kavne na KoroSkem, 14. decembra 1989
o :+:o:+:o:+:o$o>:oa
o
M
O
o
o
o
o
o Srečno, o zdravo o in uspešno o leto 1990
o
o £
O
o
$ SAMOUPRAVNI ORGANI O IN DRUŽBENOPOLITIČNE ^ ORGANIZACIJE q ŽELEZARNE RAVNE
o
$
o
o
o
o
Qso$o:+:o:+:o:+:o:+:
ŽELIMO
VSEM DELAVCEM IN NJIHOVIM DRUŽINAM
Kakšne so naše možnosti
Lani sem ob istem času pisal v Informativnem fužinaiju, kako moramo izkoristiti možnosti, ki smo jih imeli na zunanjih in notranjih tržiščih. Bili smo v zelo neugodnem položaju, tako kot vsa črna metalurgija v Jugoslaviji. Prišlo je prehodno izboljšanje, ki je trajalo nekako du julija tega leta. Nato pa so se začeli črni^meseci tako za metalurgijo kot za kovinsko predelavo in strojegradnjo. Človek bi pričakoval, da se bomo streznili, pa po nekaj mesecih še vedno ne kažemo prave volje za to prepotrebno dejanje. Do kupcev se obnašamo enako kot pred desetletjem. Pozabljamo, da je takrat našega blaga manjkalo na trgu, sedaj ga je pa preveč. Ni več
Ko bomo po novem letu prešli na novo organiziranost, ki naj zagotovi profit v vseh enotah, ne smemo dopustiti, da bi posamezniki ali skupine, ki se izogibajo odgovornim nalogam, ne sprejele ponujenega koncepta. To bi pomenilo nadaljnjo stagnacijo in slabšanje poslovnih rezultatov. Decentralizacija, ki jo načrtujemo, mora biti dosledno izvedena v službah, skupnih in vzporednih dejavnostih, saj edino to zagotavlja uspešno delo. Žal nekateri še vedno razmišljajo drugače.„To pa so predvsem tisti, ki bodo morali narediti precej več kot doslej. Če ne, pa ne bodo mogli obdržati svojega mesta ob tistih, ki to hočejo in se zavedajo krize, v kateri se nahajamo. Uspeh zagotavlja edino dobro delo, ki mu sledi ustrezno plačilo, in nič drugega.
Zaželimo si v novem letu 1990 mnogo uspehov pri delu, dober materialni položaj in socialno varnost. Da bodo naše želje uresničene, moramo še mnogo postoriti.
Mag. Jože Zunec, predsednik poslovodnega odbora
DELAVCI SO VEDNO POTREBOVALI SINDIKAT
Težko je v kriznem obdobju, ki se v naši državi vleče že nekaj let in mu še ni videti konca, napisati kaj spodbudnega. Vsi imamo že dovolj praznega govorjenja, ki nas vse skupaj pelje v slabše življenje nenehnega zategovanja pasu.
Izhod je samo eden, in to najtežji. Tudi pri nas mora prevladati tržna ekonomija. Ponovno se učimo podjetništva in ga poizkušamo čim prej spraviti v življenje. Zato tudi v železarni izvajamo reorganizacijo, ki naj bi nas popeljala v svet trženja, kjer bi se spoprijeli s svetovno konkurenco na vseh področjih kvalitete, znanja in nenazadnje odnosa do dela, do kolektiva.
sodobne demokratične družbe. S tem si želimo odpreti vrata v razvito Evropo.
Pričeli smo s postopki evidentiranja za najbolj odgovorne funkcije v sindikatu. Pristopimo resno in odgovorno k temu dejanju in povejmo, komu zaupamo opravljanje te funkcije, komu smo pripravljeni pomagati, da skupaj dosežemo cilje, ki smo si jih zadali v programu.
Delavci so vedno potrebovali sindikat in ga še bodo. Zato vsi skupaj naredimo takšen sindikat, ki bo sposoben reševati najtežje naloge v zadovoljstvo svojega članstva.
V zadnjih mesecih leta se nam situacija na področju poslovanja iz-
lakote po naših proizvodih, temveč nasprotno, konkurenca se je močno povečala, pa tudi potrebe so manjše. Naše samozadovoljstvo pa je ostalo!
Kje in kakšne so naše možnosti? V kakovosti naših proizvodov in v nadaljnjem uveljavljanju na svetovnem tržišču, predvsem konvertibilnem. Zahtevni svetovni trg hoče brezhibne izdelke, ki morajo biti izdelani in od-premljeni kupcem v zahtevanem roku. Često pa šele ponudbo izdelamo v času, ko je kupec pričakoval že izdelek. To se dogaja tudi za izdelke, kjer imamo le polovično zasedene kapacitete. Potem pa se še čudimo, če imamo čedalje manj naročil. Smo na pragu enaindvajsetega stoletja, ko čudežev ni več.
V izvozu smo nekonkurenčni zaradi nedoslednosti v tehnologiji, imamo preveč izmečka, prenizek izplen, in stroški se povečujejo. Porabimo preveč materiala in časa za izdelek, energije ne štedimo ter še marsikaj delamo neracionalno in površno. Vse to pa stane! Tega pa kupci niso več pripravljeni plačati, posebno ne tisti onstran meje. Brez izvoza, mnogo večjega, kot ga že imamo, ne bo šlo. Jugoslovanski trg ni dovolj velik za naše možnosti.
Naj se še vrnem k ponudbam. Ko tuji kupec čaka na ponudbo, ne more verjeti, tako pravi, da smo tako počasni in neodgovorni do samega sebe. Cesto dobimo pripombe, da izgleda, kot da smo prezasedeni z naročili. Dvom, če smo sploh pripravljeni prodati svoje izdelke, odvrne kupca od nadaljnjih naročil. Mi pa naročil nimamo nikjer dovolj! Imamo pa zaostanke, kar je svojevrstna posebnost, ki je nesprejemljiva, saj povzroča, da težko ostajamo trajno na zahtevnih svetovnih tržiščih, povečanje prodaje na teh tržiščih pa je posebej problematično. Vendar je samo v povečani prodaji na tujem naša perspektiva, naše boljše materialno stanje, socialna varnost nas in naših zanamcev.
Nabaviti samo tisto, kar gre takoj v proizvodnjo in oplemenitenje, je pomembna aktivnost, ki bo zmanjšala manjko v poslovanju. Tu odstopanj ni! Del, ki jih lahko opravimo sami, saj nas je preveč za našo proizvodnjo, ne smemo naročati drugod. Nerazumljivo je, da se pojavljajo zahteve po naročanju uslug celo med vodstvenimi delavci, ki bi majali razumeti, daje v sedanjem obdobju potrebno maksimalno varčevanje. Če tega ne bodo dojeli, bodo pač morali na druga, manj zahtevna delovna mesta.
Imamo možnosti! Te so v že opisanem, pa v brezhibni kvaliteti proizvodov za domači in tuji trg, v kratkih rokih brez zaostankov. Zamislite si, kako bi mi proizvajali jeklo, če bi dobivali elektriko z nekajmesečnim zaostankom. Naše možnosti so v skrajnem varčevanju pri vseh materialih, energiji, manjši porabi časov za izdelavo proizvoda. Zelo veliko možnosti imamo tudi pri pripravi proizvodnje, ki se začne že s ponudbo. Dovolj kadra imamo, tudi sposobnega, ki pa prejnalo naredi. Nedosledni smo pri načrtovanju tehnologije in v izvajanju. Zal tu ni alternative, prav nobene! Oboje vodi do slabega izdelka in izgube kupca, kar pomeni manj dela. Zelo preprosta resnica, ki pa jo premalo upoštevamo.
Temu trendu sledi tudi sindikat s svojo prenovo, z reorganizacijo in s pričetkom kadrovskih sprememb. Da bi bili čim prej pripravljeni na naloge, ki jih bo pred nas postavljalo življenje. V obravnavi je program neodvisnih sindikatov, ki naj bi vsi skupaj zgradili takšnega, ki bo ustrezal večini članstva, ki bo odražal hotenja članstva. Zato pristavimo tudi svoj zidak, ki bo konkretna vez med vodstvom in članstvom. Prenehajmo modrovati in iskati dlako v jajcu samo zato, da bi opravičevali svoje postopke ali celo nedelavnost. S tem programom hočemo postati samostojna, neodvisna organizacija. To pa želimo doseči s programom, ki opredeljuje naš odnos do gospodarsko učinkovitega in socialno pravičnega razvoja, a odnos do izgradnje
redno hitro slabša. Storimo vse, da bomo to krizno obdobje čim hitreje premagali. To pa lahko storimo le z veliko mero zagnanosti in samo-odpovedovanja.
Na koncu naj vsem skupaj zaželim v prihodnjem letu čim bolj mirno delo - brez velikih pretresov -in da bi se nam uresničile vse želje, tako na delovnepi mestu kot v zasebppm življenju. Želim, da bi kolektiv Železarne Ravne postal velika družina, kjer so zadovoljstvo, medsebojno razumevanje in odgovornost doma.
Branko Kaker, predsednik 10 konference sindikata Železarne Ravne
Jubilanti dela '89
Slovenci smo zvest narod, zvesti predvsem svojemu rodu, domovini, kraju pa večinoma tudi svoji delovni organizaciji. V življenju mora sicer marsikdo iti za svojo usodo, tudi daleč po svetu, toda ne zaradi notranje želje, temveč zaradi razmer, ki ga k temu prisilijo.
Spominjam se spisa o domačem kraju, ki smo ga pred leti pisali v šoli. V celem razredu ni bilo niti enega, ki bi napisal, da si želi iti drugam, v svet. Vsem je bilo v rojstnem kraju lepo in so si želeli, da bi tam ostali vse življenje.
Podobno je z našo zvestobo delu in delovni organizaciji. Ko se zaposlimo, si marsikdo želi, da bi imel drugačno delo, da bi bilo sploh na delovnem mestu drugače, kot je. Polagoma pa se vkoreninimo. Navežemo se na sodelavce, pa kakršni že so, navadimo se na delo, če le ni res pretežko in ne presega naših telesnih in duševnih zmožnosti. In delo z okoljem vred postane del nas, del našega življenja. Prinaša nam notranje zadovoljstvo, potrjuje nas kot Ijudji. Brez njega ne bi bili to, kar smo. Delo nas res ustvarja kot ljudi, kot človeka, vsakega posamezno. Mimogrede, ne da bi se
30-LETNI JUBILANTI DELA
TOZD JEKLARNA
1. Brezočnik Anton
2. Dobrodel Adolf
3. Krautberger Andjelko
4. Sovič Anton
5. Apat Jože
6. Jezernik Jože
7. Krapež Bernard
TOZD JEKLOLIVARNA
1. Arcet Bogdan
2. Fedler Ivan
3. Goltnik Pavel, org. dela
4. Janežič Pavel
5. Jeseničnik Leopold
6. Miklavc Jože II.
7. Plohl Janez
8. Pogorevčnik Milan I.
9. Pušnik Ivan I.
10. Sedelšak Jože
11. §ovič Ivan
12. Štruc Alojz I.
13. Tasič Jože
TOZD VALJARNA
1. Drol Ivan
2. Džuran Franc
3. Janšek Franc
4. Kotnik Ivan IX
5. Lauk Stanko
6. Logar Jakob
7. Obretan Valentin II.
8. Oder Anton II.
9. Ogris Anton II.
10. Slemenjak Franc
11. Stojčič Dušan
12. Štinjek Ivan
13. Videtič Leopold
14. Krenker Stanislav
15. Žohar Jožef
TOZD KOVAČNICA
1. Hribernik Avgust
2. Kac Alojz
3. Kraup Alojz
4. Paradiž Štefan
5. Pesičer Tomaž
6. Planinšec Jože
7. Vošner Franc
8. Založnik Avgust
9. Pesičer Franc
TOZD STROJI IN DELI
1. Ferk Franc III.
2. Hroval Vinko
3. Hudrap Filip
4. Jonke Helmut
5. Mlačnik Ivan II.
6. Naveršnik Anton
7. Plazi Ignac
8. Rose Valerija
9. Rožen Franc
TOZD INDUSTRIJSKI NOŽI
1. Plevnik Antonija
2. Rataj Marija
3. Tratnik Ivan
TOZD PNEV. STROJI
1. Jelen Martin
2. Knez Ferdinand
3. Kos Jože I.
4. Pepevnik Henrik
5. Tušek Stanko
TOZD ENERGIJA
I. Kobal Slavko
TOZD SGV
1. Ažnik Anton
2. Franc Ferdinand
3. Knez Kristjan
4. Kotnik Jožefa
5. Krajnc Vinko I.
6. Slivnik Jože
7. Suhovršnik Stanko
8. Vrhovnik Ivan, org. dela
TOZD TRANSPORT
1. Berdnik Aleksander
2. Granda ivan
3. Škratek Peter
4. Tomaž Boris
TOZD TRO
1. Kuhar Fanika
TOZD PII
1. Kropivnik Herman, inž.
2. Šipek Anton, inž.
TOZD RPT
1. Čebulj Peter
2. Černe Franc, dipl. inž.
3. Kodrun Marija
4. Kolar Alojzija
5. Krivec Andrej
6. Lasnik Alojz
7. Novak Andrej
prav zavedali, se nabere deset let, za prvi jubilej. In potem spet z jutrom zgodnje vstajanje, odhod v tovarno, delo pri stroju, v delavnici, v pisarni, na prostem.
Pride drugi delovni jubilej. Zdaj si že prekaljen delavec, poln izkušenj, ustaljen, nič te ne more premakniti. Mogoče te kdaj popade želja, da bi se kaj spremenilo, da bi morda več zaslužil in si olajšal življenje. Toda imaš dom, otroke, ki je prav, da se šolajo doma, v svoji domovini in v svojem jeziku. Nazadnje se zaveš, da imaš svoje delo rad in ga v resnici ne želiš spremeniti.
Pa je tu že tretji jubilej. Trideset delovnih let, doba, v kateri si fabriki veliko dal in je tudi ona tebi. Mati fabrika.
Vsem, deset-, dvajset- in tridesetletnim jubilantom dela čestitamo in jim želimo, da bi pri nadaljnjem delu v železarni lahko izrazili vso svojo življenjsko in delovno ustvarjalnost.
M. P.
8. Perjet Simon
9. Vrečič Erna
TOZD KOMERCIALA
1. Dornik Ljudmila
2. Gnamuš Slavko
3. Hudelist Herlinda
4. Novak Irena
5. Potočnik Franc III.
6. Skornšek Konrad
7. Sonjak Marjeta
TOZD KONTROLA KAKOVOSTI
1. Čivnik Hanika
2. Haber Milka
3. Juvan Mojca
4. Knez Marija
5. Merkač Ivanka
6. Mezner Zdenka
7. Paradiž Milan I.
8. Strnad Vitold
9. Šumah Marija I.
10. Trefalt Jožef
11. Smolak Peter
DS KSZ
1. Gnamuš Ferdinand, dipl. oec.
DS ZA RAČUNOVODSTVO
1. Bratina Mihaela
2. Herič Marija
3. Korbar Nada
4. Pešl Maksimiljan, dipl. oec.
5. Petrovič Engelinda
6. Vehovar Gabrijela
DS PFS
1. Potočnik Matilda
JUBILANTI DELA V LETU 1989
TOZD - DS	10 let	20 let	30 let	SKUPAJ
JEKLARNA	12	8	7	27
JEKLOLIVARNA	16	15	13	44
VALJANA	20	19	15	54
KOVAČNICA	10	4	9	23
JEKLOVLEK	4	7	-	11
TSD	11	-	_	11
KALILNICA	-	4	_	4
ORODJARNA	9	4	-	13
STROJI iy DELI	17	30	9	56
IND. NOZI	10	5	3	18
PNEV. STROJI	7	5	5	17
VZMETARNA	5	9	_	14
ENERGIJA	10	4	1	15
ETS	8	9	-	17
SGV	20	17	8	45
TRANSPORT	4	8	4	16
TRO	6	10	1	17
ARMATURE	3	-	-	3
PII	1	5	2	8
RPT	8	7	9	24
KOMERCIALA	8	16	7	31
KONTROLA KAKOVOSTI	5	8	11	24
DRyZBENI STANDARD	5	2	-	7
RAČUNOVODSTVO	-	7	6	13
GOSPODARJENJE	4	6	-	10
KSZ	4	10	1	15
PFS	4	2	1	7
KOVINARSTVO	13	2	_	15
MONTER	10	9	-	19
SKUPAJ:	234	232	112	578
Naproti kongresom ZK
KAJ NAM JE DANES POTREBNO?!
Nezadovoljiva pripravljenost ZK, da realizira tisto, za kar se zavzema v javnosti, se pogostokrat doživlja kot napor političnih forumov, da obdržijo obstoječe stanje in odnose. Ne smemo pozabiti, da živimo v zelo zloženih časih in je realno, da sprejmemo možnosti postopnih sprememb. Ta čas zahteva usposobljene, odločne in korajžne zagovornike napredka in reforme in ne nezadovoljnih kritikov ali prerokov brez mej in argumentov.
Na vseh področjih življenja in dela so prisotni resni problemi, ki jih v sedanjih pogojih, ki dominirajo v naši družbi, ni mogoče lahko in ne tudi hitro razrešiti. Najbolj so izraziti ekonomski in socialni problemi: nekontrolirana inflacija, splošna nelikvidnost, izgube, težave pri izplačilu OD, socialno razslojevanje, padec Življenjskega standarda, nesorazmerna rast cen, brezposelnost in ostali problemi materialne narave, politična dogajanja v državi, stalno motenje mednacionalnih odnosov in posebej stanje na Kosovu. Realno je pričakovati, da se bodo nekateri od teh problemov še naprej zaostrova-
li.
Preteklost in sedanjost
Kot programsko opredeljenajugo-slovanska moč in nosilka socialističnega samoupravnega in demokratičnega razvoja ZK ne more izvajati svojih aktivnosti za reševanje teh problemov brez vsakodnevnega preverjanja v praksi kot preverjanja samih aktivnosti, ki jih izvaja, kot tudi načina, kako jih izvaja, in rezultatov, ki jih ob tem dosega.
Nedovoljna moč ZK, da danes v praksi realizira tisto, kar želi in za kar se zavzema (kar je treba kot prvo v najbližji prihodnosti premagati), se v javnosti doživlja kot napor političnih forumov in organov, da obdržijo obstoječe stanje in odnose. Obenem pa so močne zahteve članov ZK po efikasnih, hitrih in neizogibnih spremembah, ki bi obstoječe stanje začele spreminjati. Obstaja precej članov ZK - sicer jih je zmeraj manj, ki so še zmeraj obrnjeni nazaj proti preteklosti in včerajšnjem, morali pa bi vse moči vložiti
za danes in jutri. Zahteve in raz-meija, ki so obstajala in veljala do včeraj, so bila v drugih časih in družbenih pogojih - in to je tisto, kar bi danes družba morala dojeti in sprejeti. Obračanje k prihodnosti in jutrišnjim dnem mora biti zaradi lastne pozicije in odgovornosti ZK za celotno stanje in razmere v družbi, ker smo soudeleženi v družbenih spremembah, ki ne bodo čakale na nas in ki se bodo dogajale neodvisno od našega dovoljenja - z nami ali brez nas. Vsebinsko vprašanje, ali bomo kot ZK s svojimi aktivnostmi tem spremembam dajali pomen, jih artikulirali, usmerjali, izvajali in uvajali ali pa bomo pasiven opazovalec in objekt, ki ga spremembe v družbi ne morejo zaobiti, lahko pa nas zajamejo tako, da nas bodo poskušale eliminirati z družbene in politične scene.
Pred ZKje danes - v tem smislu, naloga, za katere rešitev mora zbrati, aktivirati in motivirati ustvarjalne moči vseh članov ZK in socialistično opredeljenih ljudi s ciljem, da v najkrajšem času, na podlagi dosedanjih pozitivnih in negativnih izkušenj, spoznanj in razmišljanj o raznih aspektih, omejitvah in etapah družbenega razvoja najde optimalne rešitve nadaljnjega družbenega razvoja, primerne današnjemu času in pogojem. S tem bi ZK dosegla, da svoj boj za neposredne interese delavcev uresničuje tako, da da prednost reševanju aktualnih družbenih problemov z doslednim aktiviranjem institucij sistema, uveljavljanju pravnega sistema, tržnim in ekonomskim obnašanjem, uveljavljanju samostojnosti gospodarskih subjektov, demokratizacijam razmerij znotraj 7.K in družbi nasploh, afirmacijam rezultatov dela kot edino pristojnega kriterija za oceno dela in nivoja materialne stimulacije z večjo in bolj dosledno odprtostjo pred iniciativami članov in podobno.
Zaradi tega se danes bolj kot kadarkoli prej pripadnost ZK ne doživlja kot prednost, temveč zmeraj bolj kot obveznost, kar ni - zaradi nekaterih momentov - tako slabo, vendar se zelo težko in počasi afirmira osnovna opredelitev, da so člani in 00 ZK dejansko osnovni subjekti ZK.
Zaprtost
Ni dovolj samoiniciative članov, pogosto je neartikulama in neustvarjalna - usmeijena je večinoma na probleme izven lastnega okolja, zaradi česar je evidentno določena zaprtost v smislu zanikanja problemov v lastni sredini, kar ne pomaga nobenemu. Prav to onemogoča in amortizira aktivnosti ZK, prispeva k temu, da efikasnost in ugled ZK še naprej upada, da se vrstijo izstopi. In ravno to »zaprtost« moramo premagati - moramo omogočiti konstruktivne iniciative v slehernem okolju in s tem odpreti nove priložnosti za razvoj ZK. To seveda pomeni tudi določen rizik, vendar tudi
daje priložnost. Modrost je priložnost izkoristiti, tveganjem se pa izogniti. ZK prihaja na pot prilagoditve in usposabljanja za izzive, ki so pred nami. Zaradi tega je prav danes prilagoditev ZK novo nastalim pogojem življenja in dela poseben pogoj za uresničevanje razredne vsebine politike ZK in njene avantgardne vloge v nadaljnjem razvoju socialistične samoupravne demokracije.
Ne smemo pozabiti, daje to začetek aktivnosti na planu reform in da bodo te trajale kontinuirano. Pri tem je treba upoštevati pogoje in čas, v katerem živimo, ter potrebo po vzpostavitvi pravilnega odnosa med spremembami, ki jih vršimo na tem področju znotraj ZK, in spremembami iste narave, ki se bodo nujno dogajale v celotni strukturi družbe. Zelo je pomembno zgraditi ali začeti graditi kriterije, znotraj katerih se bodo te spremembe opravljale. Pri tem ne smemo dovoliti, da se zaradi nepremišljenosti in v imenu demokracije stremi k rešitvam, ki ponujajo zaprte modele dela in ki naj bi jih brez ocene praktičnega dela razglasili za trajne. S tem bi ustvarili proces sprememb, ki bi potekal neskončno dolgo - brez pravih rešitev - in bi tak proces zahteval samo pozorno uresničevanje in odgovoren odnos do tega.
Kakšne spremembe in kako v spremembe
Ne smemo pozabiti dejstva, da živimo v zelo zloženem času in da je zaradi tega treba sprejeti možnost postopnih sprememb, ki bi zagotovile maksimalno pozitivne rezultate pri delu ob potrebni hitrosti dogajanj sprememb ter izključile možnost sprememb samo zaradi sprememb, kar bi pripeljalo do tega, da zgrešimo cilje in tako zaostrimo še tako zapleteno situacijo.
V tem času bi predvsem bilo treba izvesti spremembe, kijih lahko izvedemo individualno in kolektivno, z večjo iniciativo in z večjo svobodo, z večjim angažiranjem vseh subjektov družbe s ciljem razreševanja aktualnih problemov skozi ani-miranje in angažiranje vseh članov ZK in OO ZK.
To delo ne sme biti samo sebi namen. To mora biti v funkciji stalnih naporov za več svobode, več pravic, kot jih trenutno v družbi imamo, in da se do te svobode in pravic prihaja izključno po rtsnično demokratični poti z dovoljenimi zakonitimi in moralnimi sredstvi, vključno brez pritiskov kakršnekoli vrste, brez enostranskega, negativnega generaliziranja, zlonamernosti in senzacionalizma. Boj za svobodo in demokracijo se ne more roditi z aferami, lažmi in nedemokratičnimi pritiski, sredstvi in postopki.
V tem smislu mora biti prispevek vsaki taki nalogi veliko več kot samo kritika posameznih segmentov našega dosedanjega življenja in dela. Ta čas zahteva usposobljene, odločne in korajžne zagovornike na-
predka in reform in ne nezadovoljnih kritikov ali prerokov brez mej in argumentov, ki iščejo opravičila in izgovore ter se izgubljajo v kritikah.
Danes je bolj kot kadarkoli potrebna volja, da se izvrši naštudirani skupni napor in da se okoliščine spremenijo na boljše. To je edino, kar lahko zagotovi, da dosežemo zastavljene cilje izhoda iz družbene krize. S tem se nobeden ne onemogoča, da svobodno pove svoje mnenje ne glede na to, kako kritičen naj bi bil, temveč se kaže na potrebo, da je čas za premagovanje situacije, v kateri se vse aktivnosti zreducirajo in končujejo samo na kritiki nečesa ali vsega obstoječega in da ta kritika, če upočasnjuje in ne tudi nakazuje rešitve - ne more biti več osebni prispevek, ki pelje k skupnim interesom. Današnji čas nas sili, da se naučimo delati v novih pogojih skozi priznavanje različnosti, vendar tudi z demokratičnim spoštovanjem zahtev večine.
Osebni primer
Sprememba obnašanja slehernega od nas - osebno in družbe v celoti - pri vsem tem bi bila, da s konkretnim ustvarjalnim prispevkom vsak v svojem okolju, svoji stroki, pri svojem delu zahteva sistem pravih vrednot, visoke strokovnosti, profesionalnosti pri opravljanju dela, spoštovanju družbenih in zakonskih norm, človeške in strokovne etike lastne in drugih oseb. Ta sistem obnašanja bo v bodoče treba bolj koristiti kot pa politizacijo na nivoju dnevno političnih potreb, odnosov in mitov vseh vrst iz preteklih časov, na podlagi katerih se nezadovoljstvo javnosti usmeija tako, da ne daje niti osebno niti skupno dobrega, temveč nas skrega, deli in oddaljuje še bolj od pozitivnih premikov, ki so nam potrebni v praksi. Brez teh pozitivnih premikov v praksi ni motivacije, ki je nujno potrebna za izhod iz krize. Te motivacije ni pri ljudeh, ki se počutijo na kakršenkoli način blokirani v današnjih pogojih življenja in dela, kjer je bolj pomembno pojavno kot pa vsebinsko.
Pot uresničevanja teh ciljev verjetno ne bo premočrtna, kot ponavadi ni nobena druga. Rešitve, ki jih bomo iznašli, moramo prilagoditi okoliščinam in družbeni situaciji. Daleč od nas mora biti misel, da rešitve, do katerih pridemo, predpišemo kot edino možne, kot dobre in pravilne recepte, ki veljajo enkrat za vselej.
Ljudje, ki ne vidijo izhoda in rešitve iz te situacije, bi morali sami svoja mesta, ne glede na to, na katerem nivoju so v družbi, prepustiti tistim, ki vidijo izhod in nakazujejo, kako priti do njega.
Moša Pijade je dejal: »Načrtov v glavi je lahko veliko, vendar svoj pomen dobijo šele, če se uresničijo.«
Miroslav Paškvan
Stanje je resno
Plan skupne proizvodnje smo v oktobru dosegli 83,7 odst., v kumulativi 89,7 odst. Ta nam tako še nadalje pada, tokrat za 0,7 odst. Za 11.101 tono prodanih izdelkov smo iztržili 763,17 milijarde din, kar je v poprečju 68.755 din/kg. Od tega smo prodali na domačem trgu 10.139 ton ali za 638 milijarde din, izvozili pa smo 962 ton ali za 125,17 milijarde din, kar znaša preko 2,93 milijona $.
SKUPNA PROIZVODNJA PADA
V Jeklarni se je ponovila situacija iz septembra, ko poleg pomanjkanja naročil v Jeklolivami tudi Valjarna ni imela dovolj naročil. Zaradi tega je 12 dni mirovala 40 t el. peč, plan pa je bil tako dosežen le 87,7 odst. Zaradi nereda pri zbiranju in sortiranju jeklenih odpadkov ter ostružkov po obratih je bilo tudi precej nekurantnih šarž, s tem pa se je povečala tudi zaloga ingotov.
Visoki zaostanki za planom se v Je-klolivarni nadaljujejo, saj ni dovolj naročil niti za interno niti eksterno proizvodnjo.
V Valjarni so plan dosegli 80,1 odst.: pri gredicah 88,0 odst., pri srednjih profilih 77,0 odst. in pri lahkih profilih 29,8 odst. Delež visoko legiranih jekel na srednji progi je bil 27,0-odstoten, na lahki pa 34,3-odst. Problem še vedno predstavljajo visoki zastoji in pogoste okvare na Allin peči zaradi neprimernega vložka.
Edini od metalurških tozdov, ki je plan dosegel, je Kovačnica. Prekoračitev znaša 3,7 odst. Z eksternimi naročili so za letošnje leto zasedeni, zaskrbljujoče pa je za leto 1990, kjer je trenutno sprejetih naročil okoli 500 ton. Primanjkuje predvsem internih naročil. Tako bodo morali v novembru in decembru eksterno proizvodnjo precej prekoračiti, če bodo hoteli doseči plan proizvodnje. V
tozdu še naprej ostajajo odprti nekateri problemi (predogrevanje, ohlajevanje, čiščenje). Dostava šarž iz Jeklarne je bila zadovoljiva, večje bilo le problemov zaradi analizno zgrešenih šarž. Tu seje odstotek z 11 v septembru povzpel na 13,8 odst. v oktobru.
V Jeklovleku imajo vedno večje probleme z vzdrževanjem strojev, saj je vse preveč okvar. Ob pomanjkanju naročil vlečenih palic za večje dimenzije, luščenih palic in žice drobnih dimenzij so plan dosegli le 71,3 odst., in to pri vlečenem jeklu 47,9 odst., pri luščenem jeklu 77,0 odst., pri brušenem jeklu 87,7 odst. Plan pa so presegli pri žici za 20,3 odst.
Vse mehansko predelovalne tozde pesti pomanjkanje naročil, tako da so za planom zaostali vsi razen Armatur, ki so plan presegle za 15,7 odst. V Strojih in delih je prišlo še do prekinjenega dela na programu stiskalnic za SZ (količinsko je to 1/2 plana). Tehnologijo šipk za INO Zagreb še vedno osvajamo, pri valjih pa prevladuje v glavnem droben asortiment. Ind. noži imajo probleme s termično obdelavo, problematičen pa je bil tudi vložek iz Valjarne. Ob pomanjkanju naročil v Vzmetarni bo proizvodnja nižja tudi v novembru in decembru. TRO pestijo okvare strojev. Tako so bili v okvari trije brusilni stroji in v oddelku krožnih žag še rezkalni stroj za rezkanje krožnih žag večjih dimenzij.
PREVEC BOLUJEMO
V oktobru je bil delovni čas izkoriščen 80,68 odst., odsotnosti pa so znašale 19,32 odst., in so bile razdeljene takole:
- letni dopust	7,23	%
- izredno plačani dopust	0,51	%
- službena potovanja	0,50	%
- bolezni	9,51%
- druge plačane odsotnosti	1,38	%
- neplačane odsotnosti	0,19 %
Skupaj	19,32	%
Ure v podaljšanem delovnem času so znašale 1,16 odst., kar je za 0,03 odst. manj kot v septembru. Tokrat so imeli največ nadur v Orodjarni 5,58 odst., Transportu 3,71 odst., Ind. nožih 3,26 odst. Nad dva odst. nadur je bilo še v Armaturah, TSD, SiD in Monteiju.
NA DOMAČEM TRGU MANJKA NAROČIL
Ob skoraj splošnem pomanjkanju naročil so v Jeklolivarni za planom zaostali več kot 50 odst. V Valjarni primanjkuje naročil predvsem za lahke profile. Kovačnica nima dovolj naročil za težke stiskalnice, v Jeklovleku za vlečeno in luščeno jeklo ter žico tanjših dimenzij. Od mehansko predelovalnih tozdov jez naročili najbolj kritično v Orodjarni, Pnevmatiki in Vzmetarni. Naročil primanjkuje tudi v Strojih in delih, vendar imajo ob tem še zaostankov 300 ton. Precejšnje težave imajo z izdelavo cevnic za INO Zagreb. Z naročili so zadovoljivo zasedeni Industrijski noži, a odprema le ni takšna, kot so želeli, saj je ostalo okoli 4 t nožev zaradi kasnitve odpreme na zalogi. Zadovoljivo so z naročili zasedeni v Armaturah in TRO. Mesečni količinski plan pa so dosegli samo v Kovačnici.
UVOZ MANJŠI
Zaradi znižanja proizvodnje je bila tudi nabava uvoznega materiala, predvsem repromateriala, bistveno manjša. Povečanje izvoza po kooperacijskih pogodbah ob istočasnem zmanjšanju nabav uvoznega materiala je pogojevalo povečanje saldov po kooperacijskih pogodbah.
Vendar pa, če upoštevamo, daje izvoz po kooperacijskih pogodbah znašal skupaj okoli 2 mio dolaijev, potem pozitivni saldo konec oktobra v višini 2,3 mio dolaijev ni kritičen ob upoštevanju, daje pogodbeni rok plačila pri izvozu 45-60 dni po odpremi. Se nadalje pa predstavlja v uvozu največji problem pravočasno zagotavljanje potrebnega materiala, predvsem strojnih delov, saj so dobavni roki minimalno 8-12 tednov, za ležaje pa celo daljši od 6 mesecev.
V začetku oktobra smo izvršili plačilo avansa za UHP peč v okviru najobsežnejšega projekta »Racionalizacija in ekološka sanacija proizvodnje v jeklarni II«.
IZVOZ POD NAČRTOM
V oktobru smo operativni konvertibilni plan dosegli le 96,6 odst. Načrtovanega izvoza niso dosegli v Valjarni, Jeklovleku, Strojih in delih in Vzmetarni. Vzroki za nedoseganje plana so v zaostankih, pomanjkanju naročil zaradi cenovne nekonkurenčnosti in neenakomeren odvzem v špediciji.
Tako bi lahko Valjarna glede na zaključene količine imela večji izvoz, če bi kupci odvzeli izdelano blago in bi dobili pravočasno vložek iz Kovačnice. Kovačnico še vedno bremeni večja količina izdelanega jekla v špediciji za firmo SM Dusseldorf. Jeklovlek ima glavni problem v pomanjkanju naročil za luščeno jeklo, pri brušenem pa zaostanke tudi prek enega leta. Jeklolivami primanjkuje naročil zaradi previsokih cen, vendar je bil plan dosežen. Stroji in deli imajo veliko zaostankov pri izdelavi valjev, ki so posledica kasnitve vložka, kasnitve pri termični obdelavi in izmečka pri mehanski obdelavi.
Tudi ostali tozdi, ki jim že dalj časa primanjkuje naročil, svojih terminskih obveznosti ne izpolnjujejo v skladu s pogodbami.
V oktobru smo pričeli dobivati nova popraševanja za prihodnje leto. Zaradi visoke stopnje rasti naših proizvodnih stroškov in padanja cen na Zapadu se težko vključujemo v mednarodno menjavo. Za naročila za I. kvartal 1990 bi bil sedaj že skrajni čas, da bi jih dobili, a jih žal nimamo.
NABAVA DOMA V ZNAMENJU NEREDNIH PLAČIL
Oskrba z materiali se je v zadnjem obdobju dokaj normalizirala. Ta trend pa je porušila neugodna likvidnostna situacija, sni so nekateri dobavitelji zaradi nerednih plačil že ustavili dobave. Kljub temu da zaenkrat dobavljamo le tisto, kar je nujno za proizvodnjo, tudi tukaj ni možno zagotavljati kakovostnih plačil, kot jih postavljajo naši dobavitelji.
Problematika ostalih materialnih tokov se nanaša predvsem na tiste materiale, kjer zaradi daljših tehnoloških postopkov v proizvodnji ne dosegamo želenih terminov. To so področja dela črne metalurgije in ulitkov sive litine ter barvnih kovin. Pri črni metalurgiji nastajajo težave tudi v kvaliteti. Nerešene so nekatere reklamacije za jekleno pločevino za proizvodni program TRO in za cevi za proizvodni program Strojev in delov. Nadomestila lahko zagotovimo šele po obojestransko rešenih reklamacijah.
	ODSTOTEK DOSEGANJA NAČRTOVANE PROIZVODNJE											
	SKUPNA				FAKTURIRANA							
TOZD	PROIZVODNJA		ODPREMA		REAUZACIJA		IZVOZ		IZVOZ		DOMAČI TRG	
	ton		ton		din				din		din	
	oktob.	zbir	oktob <	zbir	oktob.	zbir	oktob.	zbir	oktob.	zbir	oktob.	zbir
JEKLARNA	87,7	90,6		-	"	-	-	-	-	-	-	-
JEKLO LIVARN A	63,1	71,0	48,9	60,8	317,3	140,3	103,8	76,8	550,4	185,0	297,3	136,5
VALJARNA	80,1	88,4	77,8	90,2	521,0 -	257,8	88,7	127,4	451,0	268,4'	529,4	256,6
KOVAČNICA	103,7	104,2	128,2	115,a	701,6	304,8	132,5	48,8	675' 8	129,9	703,9	320,5
JEKLOVLEK	71,3	89,5	75,2	92,2	528,3	260,1	87,3	79,1	4 4 2,2	176,7	537,6	269,2
TEŽKI STROJNI DEU	73,9	75,8	76,5	103,5	545,3	248 ,0	-		-	_	399,0	227,6
ORODJARNA	75,0	79,4	77,1	76,9	471,5	159,5	488 ,8	157,3	2704,4	532,3	449,5	155.8
STROJI IN DELI	42,8	83,4	30,9	87,7	299,1	185,6	47,6	106,0	250,7	174,3	351,9	197,9
- NOŽI * BRZOREZ. OROD.	79,2	76,3	77,0	73,2	580,2	?17,4	121,7	87,3	643,2	208,0	544,8	222,2
- GREDICE	459,9	165,3	-	-	-	-	-	-	-	-	-	-
INDUSTRIJSKI NOŽI	220,2	109,5	77,0	73,5	584,4	219,2	123,4	88,5	652,1	210,5	546,5	224,1
PNEVMATIČNI STROJI	71,5	95,7	76,2	98,6	542,0	297,7	110,9	176,0	560,4	294,4	541,0	297,8
VZMETARNA	63,7	78,8	68,8	79,9	532,8	224,2	64,9	80,7	342,2	176,1	555,2	229,8
REZALNO ORODJE	80,1	86,4	80,1	89,9	772,4	295 ,8	122,0	124,5	632,9	256,8	814,2	307,5
KOVINARSTVO	37,4	77,7	43,1	74,6	286,5	183,7	24,8	23,2	137,1	66,6	331,5	218,9
ARMATURE	115,7	111,5-'	_110,2	117,1	544 ,6	256,0	113,2	99,7	624,7	233,9	692,1	308,5
BRATSTVO - PILE	59,0		43,6	79,1	411,2	171,7	-	_	_	_	411,2	171,5
MONTER	87,2	93,4	94,4	96,6	166,0	205,3	189,4	116,1	998,1	299,6	377,1	189,7
KAULNICA	-	-	-	-	222 ,6	113,5	-	-	.	_	222,6	113,5
STORITVE DRUGIH TOZD,D5	-	-	-	-	349,2	L49,3	-	-	-	->	343,1	143,9
DELOVNA ORGANIZACIJA	83,7	89,7	80,3	91,7	501,2	236,8	92,2	104,0	477,2	210,0	504,1	241,8
BESEDA DELAVCEV
O VERI V JUTRI
Danes pišemo leto 1989, ko nam ni z rožicami postlano. Na rakovi poti da smo, kaže statistika vsak dan bolj neizprosno: s slabimi poslovnimi rezultati tozdov in železarne kot celote, z zavoženim gospodarstvom in s skrhanimi mednacionalnimi odnosi v Jugoslaviji.
Jutri bomo pisali leto 1990, v katerem nas po besedah predsednika zvezne vlade čaka »hoja s krvavimi nogami«, če bomo želeli uresničiti vse zadane si reformne naloge. Novih, zahtevnih nalog pa tudi v železarni ne bo manjkalo, saj bomo morali zaživeti kot podjetje in izpeljati reorganizacijo.
Za tokratna mnenja, zbrana na prehodu iz enega leta v dnigo, iz enega obdobja v drugo, smo naše delavce zato vprašali, kaj si s pozicije »danes« obetajo od »jutri«, kam se jim zdi, da plovemo, so optimisti ali pesimisti glede prihodnosti.
Peter Ofič, ključavničar v Pnevmatičnih strojih:
ŽELIM SI, DA BI SE STVARI IZBOLJŠALE
»Če bo še zmeraj šlo naprej tako, kot gre zdaj, pričakujem, da bo zmeraj slabše, ne boljše. Stvari bi morali imeti bolj organizirane. Tu mislim tudi na naš oddelek,, ko ne pripravijo pravočasno dela. Sele takrat se spomnijo na organizacijo, ko bi lahko delo že teklo. Tako pa stroji stojijo, mi smo pa oškodovani. Tudi glede discipline pri nas ni vse v redu. Jaz vse to opažam, če pa rečeš kaj, pravijo, da si »tožen-groš«, da »lezeš komu v rit«, in da »hinavščino špilaš«. Mislim, da ni pošteno in ne lepo, da se to tako dogaja.
Čeprav sem zaradi hrbtenice invalid, rad sprejmem vsako delo in tudi rad delam. Ker moram večkrat opravljati bolj zahtevna dela, sem po 27 letih zaprosil za eno skupino več, pa so mi odgovorili, da nimam pogojev za to. Je pač tako: če delavec
kaj prosi, ni možno, drugače pa te nihipe ne vpraša, ali lahko delaš.
Že leta in leta tako gre. Le malokdo se zavzame za stvari, ki bi celemu tozdu prav prišle. Menim, da bi morali tisti, ki vodijo proizvodnjo, majp bolj odpreti oči in boljše voditi. Če ne, bo tudi po reorganizaciji šlo na slabše, ne na boljše. Jaz tega ne govorim le zato, ker bi samo na sebe gledal, na splošno si želim, da bi se kaj izboljšalo. Zato povem odkrito, kot mislim.
Drugače pa si želim, da bi lahko še naprej imel svoj hobi - izdelovanje iz lesa. Sodelavci se večkrat pogovarjamo, kaj eden počenja v prostem času, kaj drugi. Nekateri mi sicer pravijo, da bi raje tisti čas šel v gostilno na pivo. Jaz pa sem rajši zraven svoje družine, ki sem si jo spet ustvaril. Meni družina ogromno pomeni, več kot karkoli.«
Rgjko Šušelj, tehnolog za toplotno obdelavo v RPT:
SEM OPTIMIST
»Jaz sem optimist, kar se tiče železarne in kraja, ker človek moraš biti optimist. Menim, da se bomo z v redu, z zavzetim delom, ko se bo vsak maksimalno angažiral, izvlekli iz krize. Na čem gradim ta optimizem?
Prvič je to reorganizacija, upam, da nam bo veliko prinesla, ker verjamem v ljudi, v Korošce, v naše sposobnosti, saj smo se še zmeraj izvlekli iz krizjiih situacij, to je že naša tradicija. Se dobro se spomnim krize, ko sem bil štipendist, in so nam zablokirali račun, po tem pa mislim, da železarna še ni bila v resni krizi. Tudi zdaj še ni, le navaditi se moramo na nov način poslovanja in se mu prilagoditi.
Drugi moment, na katerem gradim svoj optimizem, je modro ravnanje poslovodnega odbora, ko ni pristal na holding s sozdom. Upam, da bomo pri tej odločitvi vztrajali in da bomo znali denar, ki ga sami zaslužimo, sami pametno porabiti.
Tretji moment je odprtost v izvoz oz. možnost povezovanja z Evropo. Seveda pa nas tu čaka še veliko dela, saj se bomo morali začeti odlo-
čati za tehnologije, ki porabijo čim manj energije, iti v finalizacijo itd.
Nadalje gradim svoj optimizem na tem, kar smo zapisali v statutu in v nekaterih drugih zakonih, ko se bo vsak bolj bal za svoje delovno mesto in bo moral delati bolj odgovorno, če bo hotel še imeti delo. Seveda pa je za to potrebna tudi prava stimulacija. Za zdaj ocenjujem, daje politika PO o OD aktivna, to je pozitivno, a kaj, ko nam inflacija vse izrjjči.
Če pogledam še čez fabriški plot in čez slovenske meje, menim, da je za nas največja katastrofa, da v Prištini teče kri po ulicah, v Beogradu pa plešejo ob sprejemu amandmajev k ustavi. To, mislim, da prizadene vsakega svobodno mislečega, in v taki državi si človek ne želi ži-vetj.
Če se bomo držali vseh smernic, ki sem jil\, prej omenil, menim, da imamo v Železarni Ravne vse pogoje, da uspemo, da postanemo moderna evropska tovarna. Moramo uspeti - zaradi sebe, predvsem pa zaradi družin, ki jih imamo, da bi čim boljše živeli.«
Peter Ofič
Branko Plešej, pomočnik topilca v minilivarni:
BOJIM SE, DA BI BILO ZMERAJ SLABŠE
»Mi še imamo naročila, a so vedno zahtevnejša. Zato menim, da bi morali imeti več strokovnjakov, pa ne takih, ki se samo delajo strokovnjaki, teh je preveč, pač pa pravih, sposobnih. Tukaj je bolj tehnologija kriva, da ni vse v redu. Boljši bi morali biti tudi pogoji dela, čeprav je treba reči, da so se ti v zadnjem času že nekoliko izboljšali, boljša, Spdobnejša tudi delovna sredstva. Če bi vse to bilo, se ne bojim za prihodnost našega obrata, če so le naročila, no, pa seveda, če bi bile še lepe plače, kar zdaj niso glede na delo, ki ga opravljamo, in če bi bil malo bolj človeški odnos vodstvenih do nas delavcev. Tako pa je že dopust težko dobiti, ker bi radi, da se čim manj delavci čim več naredi. Če so pravi odnosi, mislim, da se več naredi, imaš neko silo, ki te žene.
Kar se tiče železarne, menim, da bo laže poslovala zdaj, ko je podjetje, ker ne bo več tako velika in ko bo reorganizirana. Mislim, da bo zaradi tega šlo boljše. Res ne bi bilo v redu, če bi šlo še vse po starem naprej, potem te je res lahko strah za prihodnost, predvsem prihodnost na|j h otrok.
Če bi imel možnost, bi sam tudi rad šel v šolo, da bi strokovno napredoval, če bi imel možnost delati najačunalniku.
Čeprav sem po naravi optimist, in rajši kaj veselega povem, kot da bi se kregal, da vsi bolj z veseljem delamo, se bojim, da bi bilo zmeraj slabše. Doma samo jaz zaslužim, punca ne dobi službe. Ves dohodek je tako odvisen od mene, in če malo dobim, gre večinoma vse za hrano, za drugo pa ne ostane kaj.«
Renata Haber, kuharska pomočnica v jedilnici pri Meži, Družbeni standard:
SAMO DA DOBIM STANOVANJE, PA BO
»Jaz se ne obremenjujem z vprašanjem, kaj bo s prihodnostjo, ker imam sprotnih problemov dovolj. Moj največji problem je stanovanje. Zdaj nas živi osem v trisobnem stanovanju in ker v železarni še med prvimi sto na listi nisem, sem zaprosila za solidarnostno stanovanje, kjer mi nekoliko bolje kaže. Res nujno potrebujem svoje stanovanje, k^jti problem ni samo v tem, da je gneča, ampak v tem, da se otroci drug
od drugega nalezejo bolezni. Tako sem kar naprej v bolniški, kar se mi pozna na plači, cene pa tako veste, kakšne so. Cene me skrbijo in če bodo še naprej tako divjale, bo treba krepko zategniti pase.
Trenutno se mi vsi drugi problemi zdijo v primerjavi z mojim stanovanjskim nepomembni. Samo da dobim stanovanje, potem bo že šlo nekako.«
Izet Osmanagič, skupinovodja vlivališča v novi jeklarni:
V KRIZI SE JE TREBA BORITI
»Kritičen položaj v Jugoslaviji sc vsekakor odraža tudi v našem okolju in v železarni, čeprav se po moji oceni v železarni še niti ne zaveda-
mo, v kako globoki ekonomski in politični krizi smo, kajti železarna ima svoj renome na domačem in tujem tržišču.
Branko Plešej
Osebno vidim situacijo tako: izredno slabe razmere so na tržišču, mislim pa, da bomo velik korak naredili s to reorganizacijo železarne, enako tudi z reformami ZIS, veliki obeti so tudi z Evropo ’92, s tem se odpirajo veliki vidiki na vseh področjih. V to vse imam zaupanje, prav tako v ljudi, v naše vodstvene strukture. V tozdu opažam precejšnje prizadevanje, od ravnatelja naprej. Pomembna je kvaliteta dela, to nam dopovedujejo. Kolikor se dela, da se kvalitetno naredi s čim manj stroški. Mislim, daje to že v zavesti ljudi in če bodo naročila, je lahko rezultat samo še boljši.
Zahteve po boljšem delu so tako pri nas stalno prisotne in menim, da se na boljše delo ni težko privaditi. Mene bolj skrbi socialni položaj delavcev. Vemo, kakšne so cene, vemo, da je v teh cenah vračunano delo in nedelo. Seveda se to vse odraža na delavcu, čeprav praktično človek nima izbire. Sprijazniti se mora z zaostritvami na vseh področjih, pri delu in v privatnem življenju. Seveda pa se za boljše delo priča-
Izet Osmanagič	Vinko	Lesičnik
Vinko Lesičnik, elektrovzdrževalec v Kovačnici:
NIKOLI NI STO LET SLABO IN NE STO LET DOBRO
Renata Haber
kuje boljše motiviranje v obliki plačila. Sploh v Jeklarni, kjer so zahtevni pogoji dela, je treba razmišljati o primerni stimulaciji.
V krizi se je vedno treba boriti, da bi postalo boljše. Jaz sem v Jeklarni, v politiko se ne maram vmešavati - čeprav zdaj mislim, da nam mednacionalni spori zelo škodujejo, ne samo Slovencem, ampak tudi delavcem iz drugih republik, ki živijo tukaj - prav tako se ne morem spuščati v vodenje, ne v plasiranje jekla - odgovorno, vestno moram opravljati le svoje delo in to bi moral vsak med nami. Zavedati se moramo, da je zjlaj še čas, tudi za naše naslednike. Če se bomo mi zdaj potrudili in šli pravo pot, potem se nam ni treba bati za tiste, ki pridejo za nami. To je naša dolžnost in škoda, da že tisti pred nami niso tako pozitivno mislili, da niso čutili potrebe po tržnih zakonitostih, in zdaj je, kar je.
Sicer pa je danes težko biti pesimist ali optimist. Ravno takrat, ko gledaš stvari optimistično, se pokaže drugače.«
»Mislim, da o prihodnosti vsak razmišlja, ne vem, če je danes kje kakšen flegmatik, ki bi mu bilo čisto vseeno, kaj se dogaja.
Po naravi sem nekaj med optimistom in pesimistom. Tako si mislim in se tolažim, kot pravijo stari ljudje, češ da ni sto let slabo in ne sto let dobro.
Če je zdaj slabo, se moramo truditi, da bi bilo bolje. Kar se jugoslovanskega gospodarstva tiče, mislim, da je dobro, da se odpiramo v Evropo, da pa bomo morali naše gospodarstvo ločiti od politike, če hočemo, da bo šlo; kar pa se tiče železarne, pa veliko dam na reorganizacijo.
Reorganizacijaje potrebna, to moramo vedeti, po njej se mora spremeniti na bolje. Glede tega sem optimist. Tu je taka stvar: mi imamo v
podjetju dovolj strokovnjakov, ki pa so zdaj zaposleni na neprimernih mestih, na drugih mestih pa bi več dajali, kot dajejo. Upam, da bo reorganizacija to naredila, da bodo ljudje nameščeni tja, kjer bo od njih korist.
Od reorganizacije tudi pričakuje-jem, da bo zmanjšala število zaposlenih, čeprav je treba vedeti, da ni na vseh mestih preveč zaposlenih. Ločiti je treba, kje jih je preveč in kje ne. Za svojo usodo se ne bojim, ker mislim, da bomo vzdrževalci še zmeraj potrebni. Pa še to pričakujem od reorganizacije, da bomo po njej povečali izkoristek delovnega časa in postali bolj disciplinirani. Strah za delovno mesto nas bo vodil v to.«
Helena Merkač
ZA RACIONALNO OGREVANJE DELOVNIH MEST V Energiji zastavili posebno nalogo
Stroški energije za centralno ogrevanje in lokalna ogrevanja v proizvodnih halah predstavljajo v skupnih stroških energije železarne okoli 5 % ali v enoletni ogrevalni sezoni po zdajšnjih cenah okoli 120 milijard din.
To je veliko, zato so se v Energiji odločili, da se lotijo akcije za zmanjšanje porabe tako toplote za centralno ogrevanje kot za zemeljski plin, ki ga uporabljajo za lokalna ogrevanja po obratih. Seveda ne povsod, ampak tam, kjer je poraba neracionalna. Porabo bi radi zmanjšali za 1 %.
Kot je povedal vodja službe energetskega gospodarstva v Energiji inž. Franc Oderlap, so si v ta namen zastavili vrsto nalog. Tako nameravajo na področju centralnega ogrevanja:
- uskladiti dejanske temperature s predpisanimi, predvsem v mehanskih proizvodnih halah
- obdržati le eno ogrevanje v halah, kjer sta zdaj vgrajeni dve vrsti ogrevanja (vročevodno in plinsko)
- dosledno kontrolirati delovanje avtomatike za vodenje ustrezne temperature
- z meritvami zasledovati izkoristek ogrevalnih naprav (klimatskih), pri katerih se del toplote prezračevalnega zraka ponovno vrača v halo
- pospešiti vgradnjo ventilatorjev za vračanje toplote izpod stropov, kjer ugotavljajo pri že vgrajenem načinu ugoden učinek
- s toplotnimi števci zasledovati dejanske porabe toplote in s porabljenimi količinami vplivati na odločitve o rabi energije.
Na področju uporabe zemeljskega plina za lokalna ogrevanja delovnih mest pa v Energiji ugotavljajo, daje ponekod poraba še bolj neracionalna kot pri centralnem ogrevanju. Zato je njihov namen s tem seznaniti odgovorne ljudi in nanje tudi vplivati. Tuje zaslediti dokaj malomaren odnos do naprav (kamini in v manjši meri grelci infra), saj ljudje fizično uničujejo ventile in grelna telesa. Je pa pri ogrevanju z zemeljskim plinom še to, daje pri kaminih izkoriščenost toplote manjša, čeprav znaša poraba plina 2,4 m3/h (cena plina je 8000 din). Velikokrat namreč gorijo kamini v prazno.
V Energiji so se akcije za racional-
OSKRBA Z ENERGIJO V OKTOBRU
Zaradi podražitev vseh vrst energije v oktobru so tudi stroški energije močno porastli. Po okvirnih izračunih, ki smo jih naredili za mesec oktober, znašajo skupni stroški porabljene energije v železarni (brez dislociranih tozdov) 106,1 milijarde din. Na tono skupne proizvodnje znašajo stroški energije že 2,73 milijona din, na blagovno proizvodnjo pa 10,28 milijona din.
Oskrba porabnikov s primarnimi in sekundarnimi energenti je bila normalna. Za normalno oskrbo porabnikov s kisikom pa smo dodatno dobavili iz Tovarne dušika Ruše 81.450 kg kisika, kar je 15,55 % od skupno porabljenega. Zbrali smo še 3.800 1 odpadnega olja in z destilacijo pridobili 700 1 čistega nitro razredčila.
Količinske porabe energentov so bile v mejah plana, delno smo prekoračili plan le pri pari, centralni kurjavi in čistem dušiku.
Pregled proizvodnje kaže na 15 % padec proti lanskemu oktobru in 13 % proti planu. Posledica tega je porast specifičnih porab energije, na katere pa je vplival tudi pričetek centralnega ogrevanja.
1. Primarni energenti	Poraba	Str. v 000 din
Elektro energija	18.673.900 kWh	47.708.866
Zemeljski plin	5.186.676 Sm3	39.585.094
Butan propan	18.480 kg	196.064
Mazut	337.020 kg	2.480.275
Koks	2.520 kg	28.274
Karbid	8.788 kg	190.260
		
2. Sekundarni energenti	Poraba	Str. v 000 din
Acetilen	3.167 kg	423.742
Ind. voda	1.668.216 m3	2.402.594
Sanitarna topla voda	10.976 m3	434.319
Para	5.179.900 kg	6.728.097
Centralno ogrevanje	4.736.000 MWh	8.301.467
Kisik	510.239 kg	5.303.458
Komprimirani zrak	6.288.700 m3n	2.774.373
Cisti dušik	296 m3n	15.716
Tehnični dušik	42.240 m3n	154.256
Argon	10.194 m3n	954.292
nejšo rabo energije za ogrevanje v železarni lotili resno in odgovorno. Delavce, ki delajo na področju ogrevanja oz. porabe toplote za te namene, so seznanili s predvidenimi aktivnostmi in se dogovorili, da se vsak od njih aktivno vključi v akcijo - z obveščanjem o neprimerni porabi, s predlogi za racionalnejšo porabo itd.
Seveda je o tem, za koliko se bo poraba z akcijo dejansko zmanjšala, preuranjeno govoriti. Po besedah tov. Oderlapa pa je ugotovljeno, da
se z merjenjem poraba zmanjša tudi do 25 %.
Torej je pomemben odnos posameznika do porabe energije. Zato želi vodstvo Energije tudi prek naših glasil animirati vse delavce, da se v akcijo za manjšo porabo naše ogrevalne energije vključijo. Prosijo, da vse nepravilnosti v zvezi z ogrevanjem delovnih mest sporočajo v kotlarno na tel. 4555 ali direktno na vodstvo Energije. Apelirajo pa tudi, da upoštevamo naslednje:
• PLINSKE KAMINE IN GRELNIKE INFRA UPORABLJAJTE LE, KO JE RES TREBA!
• ČE VAM JE VROČE. NE ODPRITE OKNA. PRIPRITE VENTIL NA RADIATORJU!
•VAŠ PRISPEVEK K VARČEVANJU Z ENERGIJO NIŽJI VASI IN NASI STROŠKI!
• 1°C MANJ V PROSTORU 6 % MANJŠA PORABA ENERGIJE!
•NE UNIČUJMO IN NE ODTUJUJMO MERILNE IN REGULACIJSKE OPREME (ARMATURE)!
H.M.
Pri kaminu
NASLEDNJIČ JE LAHKO TUDI ŽRTEV
Delovnih nezgod, v katerih ni poškodovan človek, v službi za VPD in VO nimajo registriranih veliko - letos le dve. Seveda se jih zgodi več, a žal - kot je povedal pooblaščeni varnostni inženir za mehanske tozde dipl. inž. Mirko Vošner, odgovorni mislijo, da nezgoda brez poškodovanca ni informacija za njihovo službo. Pg je, in na to želimo s primerom iz SiD, ko je odpovedal žerjav, opozoriti. Če namreč v nesreči na srečo ni bil poškodovan človek prvič, ne drugič - napaka pa se ponavlja, je lahko človek udeležen tretjič! Zato ni dovolj le sproti popravljati napak, treba je odpraviti vzrok - da se poceni šola ne spremeni v drago, ko se poškoduje človek. Prav to - varstvo človeka, delavca - pa je naloga našega VPD.
H.	Merkač
Jože Oder
Ali bodo Monter d.o.o. »nosili« viličaiji?
Monter širi proizvodnjo električnih paletnih vozičkov (viličarjev) od letošnjih 400 kosov na 700, kar predstavlja približno polovico načrtovane proizvodnje v letu 1990. Gre za sodelovanje z nemško firmo Jungheinrich, ki poteka prek Smelta že osmo leto in dobiva vedno večji obseg. Nekaj teh viličarjev se proda tudi po Jugoslaviji - trenutno 200, ki jih servisira Monterjeva ekipa montažerjev, ki tako dobijo informacijo o kakovosti izdelkov iz »prve roke«.
Krog sodelujočih pa se širi v slogu čim večje prodaje domače pameti. V soglasju s Smeltom in nemškim partnerjem že nekaj mesecev preizkušajo elektroniko iz mežiškega Toma.
Kako potekajo priprave za uspešno delitev dela na evropskem trgu? Dozorelo je spoznanje o nujnosti sprememb v organiziranju, ki jih zahteva serijska proizvodnja: od informacijskega in materialnega pretoka do prostorov, ustrezne lakirnice in usposobljenih ljudi.
problem urejevanja dokumentacije razrešujejo ob pomoči strokovnjakov iz Železarne Ravne in Smelta. Gre za računalniško tehnologijo, ki bo prevetrila celotno organizacijo. Prostor za oplesk doživlja rekonstrukcijo - sodobne lakirnice sredstva še ne dopuščajo. Proizvodne kapacitete so dovolj velike, tako da se ob ugodnem stanju naročil tudi pri ostalih proizvodnih programih obeta kakšna zaposlitev. Perspektive torej so, vendar so predvsem odvisne od konkurenčnosti na trgu. Zatečeno stanje (oktober) kaže, da so predstavljali osebni dohodki kritičnih 50 % v eksterni realizaciji. Ta podatek je ob zaostajanju OD za železarno sprožil alarm in skriva v sebi zaenkrat precej neznank - zunanji vplivi in notranje slabosti. Kakorkoli že - razvoj kadrov in hitrejši razvoj organizacije dela sta na potezi. V razvitem svetu je znanje že dolgo prvi proizvodni dejavnik. Gre torej za prednostno investicijo.
POČAKAJ
V letu 1989 je bila rubrika Novic Klici na št. 6304 dokaj pestra. S pomočjo delavcev smo obdelali marsikatero pomanjkljivost v železarni in v kraju. Marsikaj so po posredovanju »sedme sile« popravili - včasih hitro, včasih po ponovnih posredovanjih, nekateri grehi pa so ostali in čakajo, da se jih bo prihodnjo sezono spet kdo lotil.
Med njimi smo se danes namenili obdelati dva, vendar pri prvem delno zamujamo, medtem ko je drugi najbrž neozdravljiv.
REKONSTRUKCIJA PO REORGANIZACIJI?
Prvi greh. Odkar hodimo iz uprave na malico v stavbo Pnevmatičnih strojev, smo se jezili nad slabo konstruirano cesto, ki jo pri tem prečkamo, in sploh nad nemogočim vhodom v jedilnico. Ob lepem vremenu se sicer ni kaj jeziti, kadar pa je deževalo, je bilo treba skakati čez veliko lužo ob robu ceste. Zmočilo se jg navadno tudi celotno stopnišče, ki vodi v podzemlje, kjer je jedilnica. Se huje je bilo, kadar je zmrzovalo; da ne govorimo o snegu, ki ga pozimi nasuje - če sneži z vetrom - vse do vrat bifeja in jedilnice.
Čeprav smo, kljub večkratnemu obravnavanju v Novicah, mislili, da bomo nevarnosti rešeni šele po reorganizaciji, so nas strokovnjaki tozda PII delno prehiteli, in v novembru poskrbeli za odtok vode s ceste. No, vse ostalo bo še naprej tako, kot je bilo. Upajmo, da se na mokrem ali zaledenelem stopnišču čez zimo ne bo kdo huje poškodoval. Tedaj bi se res utegnilo zgoditi, da bi po reorganizaciji dočakali še rekonstrukcijo vhoda v jedilnico pri Pnevmatičnih strojih.
Končna montaža viličarjev
Glede organiziranosti, ki ima za marsikoga izmed nas skrivnostni pomen, se mi vriva misel: ena od sorodnih besed je urejenost. To se gotovo sliši manj zapleteno, in kar je razumljivejše, lahko prej zaživi.
S.	Š.
NA ... MAJ
V VARSTVU ŠTIRIKOLESNIKOV
Drugi greh, na katerega nas opozarjajo delavci - kolesarji, je bolj trdovraten. Vleče se vse od časa, ko so podrli staro upravno poslopje na vzhodu železarne. Hkrati so namreč odstranili pokrito kolesarnico znotraj že-lezarniškega plotu. Vse od tedaj se vlečejo obljube vodilnih železarne, da bomo zgradili novo kolesarnico, kjer bodo kolesa vama pred tatovi in pred dežjem. Bivši predsednik PO je dal tako obljubo pred nekaj leti tudi za Novice. Vendar je bila to prazna obljuba.
Klici v zvezi s tem se še vedno vrstijo vsako leto na začetku sezone. Počakajmo torej na prihodnji maj. Bomo videli, kako bomo vprašanje kolesarnice začeli reševati tedaj. Ali bomo ugodili željam pristašev zdravega, rekreativnega prevoza na delo in zavarovali njihove konjičke - ali pa jih bomo še naprej prepuščali varstvu štirikolesnikov ter na milost in nemilost tatov kolesnih delov, ki se zumy železniškega plotu prav lepo skrijejo za avtomobili.
M. P.
PODJETJE ŽE, KAJ PA ZDAJ?
Po referendumski odločitvi 15. novembra, pravno pa po vpisu vje-gister bomo družbeno podjetje Železarna Ravne. Prav pa je, da se vprašamo: Kaj je podjetje oziroma kaj sedaj? Je zgolj novo ime? Je nova preobleka prek stare, a ukrojena po modi?
Odgovorili bi lahko: pravnoorganizacijsko je preobleka sešita na novo, tudi ukrojena je po zadnji modi, bila pa bi naj tudi praktična.
Osebno ocenjujem podjetje za moderno in praktično preobleko sedanje organizacije združenega dela. Ali je ta preobleka tudi udobna, pa bo ocen nedvomno veliko. Prvič zato, ker smo v novo železarsko obleko odeti vsi, ker se večina v (po)-nošeni obleki kar dobro počuti in drugič zato, ker v tem primeru osebna občutja naravnost ne štejejo, a so in moramo z njimi računati.
Pa pustimo primeijalno besedno igro in se ozrimo v podjetje kot novo organizacijo z novo proizvodno in predvsem poslovno vsebino. Predtem pa se pregledno sprehodimo skozi povojne spremembe gospodarskega sistema in njegove organizacije.
Sprememb in usklajevanj je bilo nešteto. Vse so težile za preobrazbo v takoimenovano združeno delo kot najvišji (izvirni) cilj v jugoslovanskem gospodarskem (družbenem) modelu. Vsaj povod zanje, če je bil cilj združeno delo ves čas vodilo vseh povojnih družbenih, gospodarskih in političnih sprememb, pa so nedvomno bile družbene in gospodarske krize. Ker gospodarske reforme za izhod iz krize niso uspele, »uspele« pa so reforme političnega sistema, gospodarstvo zavoljo slabe (napačne) terapije nikoli ni ozdrave-
lo.	O zares živahnem dogajanju na tem področju pove največ naslednje:
- Uvajanje samoupravljanja v podjetju po letu 1950 pod geslom »Tovarne delavcem«. Da je zgodnjega petdesetega leta z zakonom uvedeno samoupravljanje bolj odgovor In-formbiroju kot pa realna možnost, sedaj menda ni bogokletno reči:
- (pre)več inovativnih ustavnih in zakonskih posegov za preobrazbo podjetij na temelju socialističnega samoupravnega organiziranja gospodarstva. Že postopno izgubljena vsebina tedanjega podjetja je bila z ustavnimi dopolnili v letih 1969 do 1974 tudi odpravljena (ukinjena)
- ustava iz leta 1974 in iz nje izpeljan Zakon o združenem delu sta politični in gospodarski sistem v celoti prenovila.
To skoraj dvajsetletno obdobje več ali manj poznamo prek tozdov, sozdov, sisov in podobnih organizacij, zgrajenih na temelju združenega dela. Danes bi radi to, sicer dolgo in kar udobno obdobje, čimprej pozabili. Upravičeno ali ne, to sedaj niti ni pomembno. A človek dobi vtis, kot da smo se zbudili iz more in stopili (vrnili) prerojeni v dobro staro podjetje. Zame pa sedanje podjetje ni niti staro niti dobro. Je preprosto nov pravno organizacijski okvir za trdo podjetniško gospodarsko dejavnost sedaj in jutri. Podjetje
ne temelji več na združenem delu, na oblasti dela in njegovih izpeljavah v pravice kot cilj in sredstvo samoupravnega sistema, temveč na oblasti dela in kapitala, več oblikah lastnine, poslovnosti, razmejenih pristojnostih in odgovornosti s še vedno zadosti kvalitetnega upravljanja.
Podjetništvo kot oblika in vsebina delovanja podjetja je kompleksno področje in ima vrsto izhodišč. Tudi za delovno organizacijo ta področja in izhodišča sicer niso bila neznana. O njih smo kar naprej govorili, jih uporabljali v strateških usmeritvah, pri zasnovah politike, v poročilih, planih, političnih nastopih. A pri-djan jim je bil ideološki nadih, pa čeprav kategorije podjetništva s tako ali drugačno ideologijo nimajo nič skupnega. Podjetništvo je ali pa ga ni. Nekaj vmes pač ni podjetništvo. Zato napačen sklep, da podjetništvo v samoupravnem socialističnem sistemu odtujuje delavca od rezultatov dela, ga sili v podrejen položaj, delavcem pa vlada kot prisila. Govorili smo o dohodku, o pravicah, ki iz njega izvirajo, te pravice delili na tekoče in minule, vse skupaj pa največkrat ni bilo kaj več kot komplicirani delitveni sistemi, v prazno potrošena energija in prepiri.
Tudi v podjetju bo seveda dohodek (dobiček), a kot poslovni cilj dosežen s trdim delom, za njegovo delitev pa si gotovo ne bomo več izmišljali deset ali več kriterijev, pa še toliko ali več meril. Dobiček bo treba ustvariti. Ustvarja ga inovativno in dobro delo, disciplina, obvladljivi stroški, marketing, razvoj, kakovost, racionalna organizacija funkcij, organizacija dela in podobne reči, in ne več ali manj pravic ter pravil za njegovo delitev.
Iz produkcijskih tvorcev - ti pa so tudi delavci in njihovo znanje - je treba »izvleči« čimvečjo korist, izraženo ne le v proizvodnji, temveč po-tijeno s prodajo na trgu. Trg pa je surov, ne prizanaša in trajno gotovo ne bo priznal slabe kvalitete, nizke produktivnosti in le dela, ki ga znamo. Stroškovno kalkuliranje cen je seveda možno tudi naprej, če je v okviru tržne, sicer pa bo izdelek prodan pod ceno, zato z izgubo in nobenih možnosti za dobiček ne bo.
In sedaj je tu še podjetnik kot oseba. Taki po zakonu o verjetnosti, gotovo so tudi v Jugoslaviji in v železarni, a v sedanjih razmerah se razviti niso mogli. Samo po sebi tudi sedaj nič novega ne bo nastalo, potrebno je enostavno znati in hoteti ter začeti takoj, kajti podjetniška kultura kot nov način razmišljanja, nova odgovornost nov stil dela lahko le nastane ali pa je ne bo. Notranjih ovirin tudi sistemskih blokad za razvito podjetništvo bo še gotovo zadosti. Iz podjetništva tudi ne bo nič vse dotlej, dokler podjetnik organizacijsko, metodološko in z znanjem ter tudi tveganjem ne bo sposoben opravljati take funkcije.
Prav je, da z uvodno metaforo o oblačilu prispevek tudi zaključimo in poudarimo:	Podjetje	statutarno
omogoča podjetništvo, določa po-
djetnika, ne more pa statut spremeniti navad. V temelju pa vendar nedvomno določa pristojnosti, pove, kdo je podjetnik, kakšne ima pristojnosti, za kaj in komu je odgovoren in kaj se z njim zgodi, če je za razmere tudi kriv. In še naprej: podjetnik ima zares veliko pooblastil in moči, saj organizira delo, predlaga organizacijo podjetja, ukrepa za izvajanje poslovne politike, nadomešča in prerazporeja delavce, disciplinsko ukrepa. To pa so menda že ta pravi vzvodi za uvedbo in izvajanje
podjetništva. Prvi zaresen korak v poslovno podjetništvo v železarni je nedvomno ta prava radikalna organizacija, ki nas bo postavila v ta pravo funkcijo s ta pravim izdelkom, nato pa bo šele v daljšem obdobju sledilo nastajanje nove podjetniške kulture, ki bo nadomestila sedaj usidrane (zaščitene) navade, razvade in nemarnosti.
O podjetništvu in podjetniku za področje delovnih razmerij pa drugič.
Milan Zafošnik
PRODUKTIVNOST PO STALNI CENI PADA
V železarni smo se pred leti odločili za prikazovanje produktivnosti po stalni ceni. Kaj to pomeni?
Vsak proizvodni tozd ima svojo specifično proizvodnjo, ki je razdeljena na določene grupe proizvodov. Da bi se izognili vplivu inflacije in da upoštevamo različen asortiment, smo pri vsaki takšni grupi ovrednotili, koliko dinarjev je vreden 1 kg te proizvodnje. Sedaj za izračun produktivnosti uporabljamo vedno to isto vrednost (kar naj bi pomenilo STALNA CENA).
Potek izračuna za neko obdobje pa je naslednji:
vrednost proizvodnje pomnožimo s količino proizvodnje za to obdobje (mesec, leto), prištejemo še vrednost opravljenih internih in eksternih storitev v tozdu (ki se spet ovrednoti glede na indeks rasti cen za to obdobje. Ta indeks mesečno objavlja Zavod za statistiko v Ljubljani. Vse to delimo s številom dejansko opravljenih ur v tozdu (to so ure v breme železarne brez pripravnikov). Tako dobimo vrednost din/t/uro, ki jo lahko primerjamo: mesec z mesecem, kumulativo s kumulativo ali z nekim drugim obdobjem. Pri nas poprečje zadnjih dvanajstih mesecev s preteklimi dvanajstimi meseci. Ta produktivnost se tudi uporablja kot eden od kriterijev za izračun OD.
Kazalec produktivnosti - indeks - pa kaže, ali naša učinkovitost pada ali raste. Za mesec oktober in letošnjo kumulativo ter za poprečje zadnjih 12 mesecev so bili rezultati naslednji:
Tozd	oktober	kumulativa	zadpjih 12 mesecev
Jeklarna	87,7	97,1	98,3
Jeklolivarna	78,6	91,5	92,9
Valjarna	90,3	101,7	102,8
Kovačnica	111,8	102,3	102,6
Jeklovlek	70,4	79,3	80,4
TSD	86,9	101,5	99,1
Orodjarna	118,7	89,4	85,0
Stroji in deli	82,4	109,9	115,7
Industrijski noži	116,3	96,6	94,0
Pnevmatični stroji	70,0	104,6	97,5
Vzmetarna	85,3	91,0	89,9
TRO	81,7	86,6	87,2
Kovinarstvo	33,1	70,1	65,3
Armature	96,2	89,7	93,1
Bratstvo	66,7	79,4	81,0
Monter	75,7	79,3	78,4
Delovna organiz.	86,7	97,1	98,1
Letno pa se je kumulativa oziroma poprečje zadnjih dvanajst mesecev gibalo:
let0 ’87 - 98,2 % leto ’86
letO 88	  gj	g	0/0
leto ’87
Iz tega vidimo, da smo bili v letu 1987 za 1,8 odst. slabši kot v letu 1986, v letu 1988 slabši kot v letu 1987 za 2,1 odst., in v desetih mesecih 1989 slabši od enakega obdobja lani za 1,9 odst.
Po tako izračunani produktivnosti vidimo, da nam ta iz leta v leto pada. Za indeks 100 bi morali ob enakem številu zaposlenih narediti enako kot v enakem lanskem primerjalnem obdobju. Če pa hočemo, da smo boljši, nas mora biti manj zaposlenih ali pa moramo temu primemo dvigniti proizvodnjo.
Franc Urbanci
FUZINAR ZA RAZVOJ
POSTOPNO UVAJANJE RAČUNALNIKA V MEHANSKI PROIZVODNI INFORMACIJSKI SISTEM
1. UVOD
»Strahoten pok in trušč podirajočega se drevesa v gozdu je zgolj navadno zvočno valovanje, ki postane zvok - torej informacija šele, ko ga zazna človeško uho.«
P. Drucker
Misel, zapisano zgoraj, je povedal oče sodobnega managementa in nam govori, da informacija ni namenjena sama sebi - ampak služi za komuniciranje (sporazumevanje). Odraža se kot pomen in vsebina človeku, kot ukaz stroju ali napravi.
Vloga informatike (ne samo računalništva) je v sodobnem svetu stalno pomembnejša; odločilno mesto prevzema tudi v proizvodnih sistemih (podjetjih), kjer s svojimi pojavnimi oblikami vpliva:
- na organizacijsko strukturo podjetja
- na proizvode in storitve
- na konkurenčno sposobnost podjetja
- na tehnologijo dela v tehničnem in organizacijskem pomenu
- na interaktivno vpetost organizacije v okolje
- itd.
V članku je podanih nekaj aspektov vloge informatike v proizvodnem podsistemu za projektiranje in načrtovanje tehnologije v Železarni Ravne. V kratkih obrisih je podano trenutno stanje in smeri razvoja na tem pomembnem in dinamičnem področju.
2. KAJ JE PROIZVODNI SISTEM
Proizvodni sistem - ali zapisano bolj »domače« - tovarna, ima kompleksno trinivojsko strukturo, zasnovano na principih kibernetike. Posamezni nivoji sistema so:
I. nivo samoupravnih organov
- podsistem delavski svet, ki formulira proizvodno in tržno politiko, odloča o strategiji razvoja, investicijah itd.
II. vodstveni nivo (managerski nivo)
- podsistem vodenja, upravljanja in planiranja proizvodnega sistema.
III. proizvodni nivo
- s podsistemi, potrebnimi za realizacijo proizvodnega procesa.
Med posameznimi nivoji tečejo v realnem okolju zelo zapletene in informacijsko bogate komunikacije, ki so realizirane z različnimi komunikacijskimi sredstvi (govor, »pošta«, telefon, računalnik, itd.)
V članku bo prikazano vključevanje računalnika v informacijske pretoke na mehanskem proizvodnem nivoju samo v podsistemih za projektiranje (konstruiranje) in načrtovanje tehnologije.
2.1.	Struktura proizvodnega nivoja
Z vidika integracije z računalnikom lahko mehanski proizvodni nivo delimo v naslednje procese:
- projektiranje (snovanje, koncipiranje, inženirske analize)
- konstruiranje (detajliranje)
- planiranje procesa izdelave komponente (tehnologija)
- izdelava
- planiranje procesa montaže
- montaža
- planiranje procesa testiranja
- testiranje.
Procesa montaže in testiranja imata v proizvodnem sistemu samostojno mesto, zato je ločeno tudi planiranje teh dveh procesov, čeprav lahko poteka že v procesu konstruiranja.
Zelo pomembna procesa sta: projektiranje (konstruiranje) in planiranje procesa izdelave (tehnologija), saj lahko v fazi poteka teh dveh procesov odločilno vplivamo na funkcionalno in stroškovno komponento proizvoda. Oba procesa sta močno informacijsko »prežeta« znotraj procesa samega in v povezavi med njima.
Za učinkovit rezultat na izhodu (načrt v procesu projektiranja in plan izdelave ali CNC (1) program v procesu izdelave tehnologije) se potrebuje velika količina informacij, kijih nosilci izvajanja procesa morajo obdelati.
Tak način prenosa informacij iz procesa konstruiranja v proces izdelave tehnologije je pri nas (v Železarni Ravne), trenutno še vedno izključno prisoten in ima velike pomanjkljivosti, ki se odražajo:
- v podvajanju generiranja geometrijskih (oblikovanih) podatkov o proizvodu (prvič v procesu konstruiranja, drugič ponovno v procesu izdelave tehnologije za CNC obdelavo)
- v togi in neučinkoviti informacijski povezavi (načrt se posreduje v tehnološki oddelek s »klasično pošto«)
- v pomanjkljivih podatkih za definiranje zapletenih oblikovnih elementov: krivulje, prehodi itd. (Klasični način tehničnega risanja s pomočjo risalne deske, šestila in svinčnika ni dovolj zanesljivo in učinkovito orodje pri definiranju zapletenih geometrijskih elementov)
- v neučinkovitosti pri spremembah in dopolnitvah
- v (pre)dolgemu trajanju priprave potrebnih informacij za proces izdelave na CNC strojih v delavnici.
4.	RAZLOGI ZA VKLJUČEVANJE RAČUNALNIKA V PROIZVODNI NIVO
Razlogi za vključevanje izhajajo iz pomanjkljivosti obstoječih metod in oblik dela. Razlogi so prikazani v tabeli 1 posebej za posamezen proces. Dodan je še tržni vidik uvajanja, saj
mi leti (uvedba programskega sistema EXAPT). Rezultati na tem področju so zadovoljivi, vendar še daleč od tistih, kijih ponuja nova, zmogljivejša računalniška aparatuma in programska oprema. Vzroke za slabše rezultate na tem področju moramo iskati v neučinkovitem kadrovanju (za to področje se zahteva za razvoj in uvajanje visoko izobražen strokovni kader, ki ne sme biti pretežno obremenjen z operativnimi zadevami) in premalo pogumni strategiji vlaganja v to podrčje.
Vzporedno teče vključevanje računalnika v proces konstruiranja v Železarni Ravne, še manj ohrabrujoče, pač ustrezno našim investicijskim zmožnostim in dejanskemu hotenju uporabnikov sprejeti nova »orodja« in nov pristop dela v procesu projektiranja in konstruiranja. Dejstvo je, da se uvedba dveh, treh računalniško podprtih delovnih mest v celotnem procesp projektiranja in konstruiranja v Železarni Ravne ne more postaviti ob bok modernemu projektivnemu biroju (v razvitem svetu), ki nima več klasičnih risalnih desk, ampak sedijo projektanti in kon-strukteiji za računalniškimi grafičnimi delovnimi postajami in razvijajo z učinkovitimi programi nove, kvalitetne in konkurenčne proizvode.
V konceptu delne (»otočne«) avtomatizacije posameznih procesov (projektiranja - konstrukcije in načrtovanja tehnologije), je še vedno tehniška risba (sestavnica, delav-niška risba), osnovni medij za prenos informacij (oblikovnih in tehnoloških) o proizvodu (slika 2). Nova so le »orodja« v procesu projektiranja in konstruiranja za izdelavo risbe (načrta), ki so podprta z računalniško grafiko in dajejo na svojem izhodu delavniško risbo, narisano na risalniku, kije priključen na računalnik. Risba nastane v podprocesu konstruiranja (detajliranja - CADr (2) in ostane osnovni medij za prenos informacij tudi v druge procese
CAD
RISBA
CAT1 CA'
■CAPPl CAM
CAMOP
CAMO
BAZA PODATKOV
Risba kot medij za prenos informacij v fazi uvajanja »otokov avtomatizacije«
PROJEKTIRANJE (KONSTRUIRANJE)				
ZAMISEL	PRIMARNA ZNAČILNOST		RISBA	
STROJ ALI STROJNI DEL	FUNKCIJA		SESTAVNICA	—►
STROJNA • KOMPONENTA	OBLIKA		DELAVNIŠKA RISBA			;
Risba kot medij za prenos informacije med podprocesoma za konstruiranje in izdelavo tehnologije
3.	POMANJKLJIVOSTI OBSTOJEČE INFORMACIJSKE POVEZAVE
Glavni informacijski tok teče od procesa za konstruiranje k procesu za izdelavo tehnologije. Pretežni del informacij, ki nastanejo v procesu konstruiranja, so informacije o obliki proizvoda. Te informacije so »zapisane« na načrtih (sestavnica in de-lavniški načrt - risba). V proces izdelave tehnologije se informacije o obliki in tehnoloških podatkih (toleranca, hrapavost, paralelnost itd.) prenašajo s pomočjo načrta (tehniške risbe) - slika 1.
se tekmovanje s konkurenco dejansko odigra s plasiranjem izdelkov na tržišču.
4.1.	Prva faza uvajanja — »otoki avtomatizacije«
Prvi napor pri reševanju pomanjkljivosti »klasične« informacijske povezave med procesom konstruiranja in procesom izdelave tehnologije (za klasične in CNC stroje) je ločeno uvajanje računalniško podprtih metod dela v posamezne procese.
V Železarni Ravne smo začeli z uvajanjem računalnika v proces izdelave CNC tehnologije pred deseti-
proizvodnega sistema, podprte z računalnikom:	CAPP-CAM,	CA-
MOP CAMO, CATP-CAT (3) ali brez njega.
Tako zasnovan koncept še ne daje bistvenih prednosti uporabe računalnika, saj mora tehnolog (načrtovalec) za CNC obdelavo, ki uporablja pri svojem delu računalnik, geometrijske podatke o obdelovancu znova vnesti v računalnik - in to je podvajanje dela, z dodatno možnostjo nastanka napak pri generira-nju geometrijskih podatkov.
4.2 Druga faza uvajanja - delna integracija
Trend razvoja in uvajanja računalnika v proizvodne procese kaže težnjo po integraciji sistemov: CAE (4), CADr, CAPP, CAM in ostalih. Omenjeno integracijo je treba gledati celovito in jo je tudi treba reševati v okviru integralnega programskega produkta s postavitvijo in razvojem primerne tehniške baze podatkov, ki
mora izhajati iz spektra obdelovan-cev in komponent ter je organizirana po načelih grupne tehnologije.
Povezavo med posameznimi pod-procesi projektiranja s tehniško bazo kaže slika 3. Na sliki so prikazane tudi metode dela v posameznih pod-procesih.
V delno integriranem proizvodnem sistemu in računalniško podprtih podprocesih bo risbo kot medij za prenašanje informacij o obliki proizvoda zamenjal računalniško predstavljen model proizvoda - slika 4. V tehniško bazo podatkov se bo shranjeval zapis modela proizvoda, iz katerega bo vedno mogoče zopet generirati po potrebi risbe in plane procesov izdelave (tehnologijo).
4.3 Tre(ja faza - izgradnja CIM-a
(5)
Prednosti računalniško podprte informacijske povezave posameznih procesov proizvodnega nivoja se dejansko odrazijo v svoji pravi -
0
PROJEKTIRANJE
CK0NSTRUIRANJE5
• povečan Je produkt Ivnoati
♦ znižanje stroškov
• skajšanJe trajanja projekta
♦ povečanje kval I tete In konsistence
* razbremen Itev rut I nekega de la In s tem več časa za razvojno delo
sposobnost obdržat I konkur enčnoe t
♦ težnja po zaposI I tv I
v IeokokvaI IfI c I ranega kodra
• večja ud InkovItoet pri menjavi naročil
• decentralIzaclja dela
• povečanj e komun I c I ranJa med oddelki C t ehnoIogI J a 5
♦ večje kreatI vne zmožnost I
* večja možnost ocenitve stroškov
•boljša kontrola projektov
"d r o čT
NAČRTOVANJE
TEHNOLOGIJE
♦ povečanje produkt Ivnoet1
•znižanje stroškov za dokument I ran Je CrI sanje)
♦znižanje stroškov za NC programiranje
♦ manj zastojev In bo IJ ša ver IfI koc IJ a programa pred Izdelavo v de IavnIc I
♦povečanje komun I c I ranJa med oddelki
*večja možnost ocenitve stroškov
♦ Iažja pr I IagodI J Ivost na raz I Ična narod I I a
TRŽIŠČE
♦ učinkovito tržno or od Je
♦ skaj šanJ e časov
za Izvedbo naročI I a
♦ I z bo I J šan J e komun I c Iranja med odde I k I
♦ sposobnost podjetja tekmovat I z konkurenco
♦ težnla zaposI 11I
v IsokokvaI IfI c Iran kader
♦ večja možnost ocenitve stroškov
♦ povečanje kvalitete lr> konsistentnosti
Tabela 1 - Razlogi za uvajanje računalnika v podprocesu za projektiranje in planiranje
CAD
CADr
mode I	|	|
proizvoda—'j CAPPI CAM
CAT1 CA'
CAMOP
CAMO
BAZA PODATKOV
Računalniški model kot medij za prenos informacij med integriranimi procesi proizvodnega nivoja
učinkoviti luči šele takrat, ko delno integrirane informacijske podsisteme povežemo v - integralni proizvodni informacijski sistem, ki je zasnovan po CIM konceptu (3. korak na sliki 5).
Le v tako zasnovanem sistemu se pokažejo bistvene prednosti, ki se odražajo v naslednjem:
- drastično skrajšanje razvojnih in pripravljalnih ciklov
- večja prilagodljivost spremembam na tržišču
- večja kvaliteta proizvodov (zaradi uporabe učinkovitih razvojnih orodij, pri projektiranju, pripravi tehnologije in izdelavi)
- znižanje cene izdelkov
- večja konkurenčnost podjetja kot celote.
Koncept CIM vključuje tudi povezavo z ostalimi procesi proizvodnega sistema na I. in II. nivoju, vendar opis teh področij presega okvire članka.
Morda se bo kdo izmed bralcev postavil na stališče, da so to le »sanje« v našem kriznem času in okolju - vendar razviti svet take koncepte že uporablja in niso vizija - ampak realnost.
5. ZAKLJUČEK.
Informatika ima vedno večjo vlogo za uspešno delovanje proizvodnega sistema (tovarne, podjetja). Učinkovitost informacijskega sistema v podjetju se kaže skozi geslo: »Prava informacija, ob pravem času - pravemu človeku!«. Le pravočasno in pravilno informiran delavec bo lahko pri opravljanju aktivnosti znotraj določenega podprocesa (projektiranje, načrtovanje tehnologije, itd.), sprejel pravilne odločitve, ki bodo vplivale na učinkovit rezultat dela.
V članku so prikazane razvojne faze uvajanja računalnika v podpro-cese mehanskega proizvodnega sistema: projektiranje in načrtovanje tehnologije. V odvijanju teh dveh podprocesov odločilno vplivamo na tržne karakteristike izdelka (kvaliteta, cena, rok dobave), zato je npjno posvetiti več naporov za izboljšanje njune učinkovitosti.
Avgust Krajnc, dipl. ing.
1.korak : "Otoki avtomatizacije"
2.korak : Delna integracija
3.korak : Izgradnja CIM-a na proizvodnjem ______________________nivoju____________________
Razvoj informacijskih tehnik na tretjem nivoju proizvodnega sistema Razlaga okrajšav
- Računalniško numerično krmiljen stroj
- Računalniško podprto risanje - tehnično
- Računalniško podprto planiranje procesa izdelave tehnologije
- Računalniško podprta izdelava Računalniško podprto planiranje procesa montaže
- Računalniško podprta montaža
- Računalniško podprto planiranje procesa testiranja
- Računalniško podprto testiranje
- Računalniško podprto inženirstvo
- Računalniško integrirana proizvodnja Fleksibilni proizvodni center
Povezava posameznih podprocesov proizvodnega informacijskega nivoja s tehnično bazo podatkov
(1) CNC
(2) CADr
(3) CAPP (3) CAM
(3) CAMOP 3) CAMO 3) CATP 3) CAT
(4) CAE (5j CIM (6) FMC
Viri
(1) Informacijska tehnologija in znanje - pogoja prihodnosti?
(B. Gruban, Ljubljana, 1989)
(2) Proizvodna kibernetika - njen vpliv na tehnični in tehnološki razvoj in produktivnost, (J. Peklenik, Ljubljana, 1975)
(3)CAD/CAM Handbook, (E. Teicholz, McGraw - Hill, 1985)
(4) CIM Račupalniško integrirana proizvodnja,
(A. Krajnc, Železarna Ravne, DSG, 1988)
(5)Losungen fur den Informationsfluss in CIM - System (M. Weck, Aachen, 1987)
'ANALIZA IN} SINTEZA KONCEPTA
TEHNIŠKA
BAZA
PODATKOV
niti pri visoki temperaturi ne zraste. Ze lita struktura takega jekla je drobnozrnata. Zato vanadij varuje jeklo pred pregretjem, t.j. pred divjo rastjo zrn v jeklu, ki so visoko ogreta ali dolgo ogrevana pri kalilni temperaturi.
Nadalje stori orodja obrabno obstojna in zmožna ohraniti ostrino rezila. K temu veliko pripomore po leg drobnih zrn tudi razpršena množica drobnih trdih (2800 HV) karbidov.
Od dobrih rezil terjamo tudi ži-lavost. Celo rezilnost nožev, ki udarjajo s hitrostjo hitrostrelnih nabojev, je večja, če je nož žilav, kot če je krhek.
Velikanska večina orodnih jekel vsebuje vanadij. Največ dobička imajo od njega hitrorezna jekla.
V prvih hitroreznih jeklih z 18 % W in 4 % Cr so skoparili in si privoščili le do 1 % V. Druga generacija kobaltovih (18 % W, 4 % Cr, 5 % Co) in molibdenovih jekel (6 % W, 4 % Cr, 5 % Mo) ga že zaposli do 2 %.
Tretja generacija ima pol manj volframa (9,5 % W, 10 % Co, 4 % Cr) kot prejšnje kobaltovo, toda namesto 2,5 °/o molibdena in vanadija ima vsakega čez 3 % (BRU - C9683). Noži iz tega jekla so najbolj zmožni od vseh - tako za grobo kot natančno struženje.
Četrta generacija, sredi katere živimo, so hitrorezna jekla, ki vsebujejo še manj volframa (6,5 %) in kobalta (5 %) kot prešnja, toda ob 3,5 % Mo, 4 % Cr (ki je navzoč v vseh hitroreznih jeklih) stoji glavni nosilec moči tekmujoče skupine elementov - vanadij. Vsak dvajseti atom (5 °/o) v njej je vanadi-jev. Tako velika vsebnost vplivnega elementa omogoča orodnemu jeklu OSV1 - C9880, da se uspešno zoperstavi velikim pritiskom, ponavljanju le-teh, upogib-nim silam, rezalnim silam. Kdor je videl obnašanje sendzimir valjev ali velikih rezkarjev in strugarskih nožev, bo znal spoštovati napore,
ki jih prenese orodno jeklo te vrste.
Vanadija si dolgo časa niso upali dati v jeklo niti 4 %, ker oteži predelavo in poslabša žilavost, če ga je več. Časi se tudi zanj spreminjajo.
Drugi elementi igrajo v hitroreznih jeklih glavne vloge:
Krom preprečuje nastajanje čistih volframovih ali molibdenovih karbidov (prežarjenje), ki bi pogoltnili domalega ves ogljik in tako' zmanjšali trdoto jeklene osnove. Popuščne obstojnosti menda ne povečuje.
Volfram daje zelo trde karbide in trdoto v vročem, obrabno obstojnost toda pospešuje tudi raz-ogljičevanje in odgor (v vročem).
Molibden daje podobne ugodne učinke kot volfram, pa še 2-krat učinkovitejši je, toda razogljičuje in zavoljo velikega štirifaznega prostora v diagramu sestava -temperatura povzroča lupljenje površine in razpoke.
Kobalt ne oblikuje karbidov, vendar ustvari ognjeobstojno jekleno osnovo. Terja visoko kalilno temperaturo, da bo potem jeklo trdo v vročem.
Niob je kozmetik - koristen kot zmerom - in odlično zboljša površino litim orodjem oz. jeklom v litem stanju.
Titan s svojo silo premaga sile, ki hočejo povečati zrno pri pregretju. Pomaga vanadiju.
Tudi manj ugledni elementi pridejo prav v hitroreznih orodjih.
Žveplo olajša drsenje in je zato orodje obstojno proti zajedanju.
Dušik - povečuje rezilnost.
Aluminij - če želimo orodje dodatno utrditi z nitriranjem.
Kot vidimo, velja tudi pri teh sodelavcih, da dober gospodar zna vsakega uporabiti, ker ve, česa je kdo zmožen.
Mag. Franc Uranc
KAJ SMEMO VEDETI O VANADIJU
Fizikalni in metalurški vanadij, hitrorezna jekla
Od vseh kemijskih elementov, ki so v orodnih jeklih izrazita manjšina, je vanadij najučinkovitejši nosilec rezilnosti in spodbujevalec popuščne obstojnosti ter trdote v vročem stanju. Tako poglavitno vlogo mu daje njegova posebnost, da se rad veže v drobne karbide, ki nimajo želje po združevanju v večje.
Po količini v zemeljski skorji je enakovreden niklju in ga je trikrat manj kot žvepla, štirikrat manj kot ogljika ali mangana (pravilno: za četrtino količine mangana). Železa je skoraj tristokrat več.
Krstil ga je eden od odkriteljev (Sefstrom, 1881) po nordijskem božanstvu. Fizikalne lastnosti ima delno podobne kot čisto železo (npr. specifično toploto, ki je potrebna za ogretje 1 kg za 1 C), ki je 490 J/kgK. To ni čudno, ker je preprosto odvisna od atomskega števila in gostote (specifične teže) trdne snovi, kar je že znano.
Toplotno prevoden je pol manj kot železo (31 nasproti 75 W/mK), toda manj prevodni so le cer, biz-mut, antimon in cirkon - če upoštevamo samo kovine. Ker sta antimon in bizmut že tako in tako na slabem glasu, se lahko v tem smislu bojimo še ostalih treh neprevo-dnikov. Ce bi jih imeli precej, bi povzročali vjeklenih izdelkih hude toplotne napetosti, posebno še bizmut, ki kot zanalašč povečuje toplotni raztezek jekla.
Nad vsemi znanimi čistimi kovinami blesti vanadijeva trdota: 260 HB. Za njim sta volfram in niob z 250 HB. Veliko mehkejše so vse druge kovine.
Titan, molibden in cirkon vzdržijo pritisk kroglice 10 mm le do 160 kp/mm2. Od trdih kovin imenujmo še kobalt s 120 in krom s 70 HB. Vse druge so mehkejše.
V izdelavi jekla je pomembno, da zlitinski dodatki nimajo preveč ogljika, ker je le-ta povzročitelj poznejšega prežarjenja. Podobno kot prežarjena jekla z volframom ali molibdenom moremo tudi vanadijeva popraviti le z dolgotrajnim žarjenjem pri 700 - 75CPC. Seveda pa je boljše zdravje ohranjati kot iskati.
Koristenje vanadij v metalurgiji kot dezoksidant in denitrant (odstranjuje iz jekla kisik in dušik). Pozneje je upoštevan zavoljo svoje trdne navezanosti na ogljik, in to posredno tudi zato, ker okrepi odpornost proti vodiku in bolezni, ki jo prinaša - kosmičenju.
Kovačem lahko zmanjša stroške, ker je vanadijevo jeklo celo po kovanju načeloma že v žarjenem stanju. Tak skok kakovosti omogočajo kali za tvorbo zrn, ki so v va-nadijevem jeklu nenavadno obstojne. Zato je nadvse pomembno pravo ohlajanje po kovanju.
Za toplotno obdelavo je v nekih smislih nepogrešljiv. Omogoča doseči drobnozrnato strukturo: visokotrdno, obstojno proti visoki temperaturi. Zato pa teija tudi visoko temperaturo za kaljenje (avs-tenitizacijsko temperaturo). Karbidi so izjemno obstojni pri visoki temperaturi in se zato tudi zmerom enako obnašajo. To je pa zadnje čase vse pomembnejše: zanesljivost napovedovanja lastnosti jekel. Tako vanadij stabilizira po-puščno obnašanje martenzita, saj se tvorijo zlitine z ogljikom pri 500 - 700°C, ko se železov karbid (cementit) že ponovno raztaplja, kolikor cementitni delci ne rastejo.
Karbidi, ki so visoko legirani, so drobni in na gosto posejani v jeklu. Tako varujejo jeklo pred zmehčanjem pri visoki temperaturi. Se več: celo povečajo trdoto -sekundarna ali drugotna trdota jekla med popuščanjem.
Kadarkoli se nam hvalijo trdi in obstojni karbidi, takoj vemo, kje jih bomo učinkovito uporabili: v orodjih. V resnici skoraj ne poznamo orodnega jekla, ki ne bi vsebovalo vanadija. Navadno ga je zadosti že desetinka odstotka. To je zelo dobro, ker ga več, kot je nujno, nočemo imeti v jeklu: ni poceni in pa napoti nam je visoka trdota žarjenega vanadijevega jekla, ki ga mehansko obdelujemo. Da ne ponavljamo o toplotni prevodnosti.
V orodnih jeklih je vanadij odličen ustvarjalec drobnega zrna, ki
KAKO POVEČATI KAKOVOST DELOVNEGA ŽIVLJENJA
EVROPSKA KONFERENCA UPORABNIKOV MCAE SISTEMA I-DEAS IN CAEDS
Thomas Peters in R. Waterman (1983) v svoji knjigi »Iskanje popolnosti« navajata osem sprememb, ki se morajo uveljaviti v podjetjih, da bi se povečala kakovost delovnega življenja. Te spremembe so:
1. Podjetja, ki stremijo k popolnosti, morajo svojo poslovno filozofijo utemeljiti v človeških sredinah, ne pa na dajanju prednosti tehnologiji in ekonomskim ciljem. Mened-žeiji ne pojmujejo podjetij kot instrument za rast dobička, afnpak v podjetju uveljavljajo vse človeške vrednote.
2. V popolnih podjetjih temelji produktivnost na ljudeh in ne več na strojih oz. tehnologiji. Vir uspeha je v tem, da obravnavajo ljudi spoštljivo in so z njimi v partnerskem odnosu. V skladu s tem prevzamejo avtonomne delovne skupine skrb za proizvodnjo in odgovornost za proizvodnjo in odgovornost za kakovost proizvodov, menedžerji pa skrbijo za ustvaijanje takšnih delovnih pogojev, da lahko dejavnost teh skupin nemoteno poteka.
3. Popolna podjetja nenehno stopnjujejo avtonomijo in podjetnost zaposlenih, s tem da širijo decentralizacijo odločanja in da vzpodbujajo člane k eksperimentu in prevzemanju tveganja. Težnja po nenehnem izboljšanju delovnih pogojev naj bi bila zaščitena z minimaliziranjem sankcij za neuspelo poizkušanje.
4. Popolna podjetja so hkrati čvrsta in ohlapna: čvrsta in dosledna v uveljavljanju osnovnih vrednot, strpna pa v izbiri poti in načinov za njihovo uresničitev. Uspešno kombinirajo disciplino s svobodo, kontrolo s fleksibilnostjo, dolgoročno usmeritev s kratkoročnim načrtovanjem.
5. V popolnih podjetjih je uveljavljena aelo intenzivna kontrola kako-
vosti, ki je ne izvajajo menedžerji, pač pa delavci sami v delovnih skupinah. Zaradi razvite samokontrole imajo popolna podjetja le malo menedžerjev na vmesnih ravneh. Srednji vodstveni kader izginja, podjetje je vse bolj podobno številnim delovnim skupinam, ki se neposredno povezujejo s strokovnimi službami in z vodilnimi organi na nivoju podjetja. Centralno vodstvo Emerson Electric šteje na primer samo 100 menedžerjev, administratorjev, čeprav ima celotna korporacija več kot
54.000	zaposlenih.
6. Popolna podjetja se izogibajo togi organizaciji in ne uveljavljajo natančnih navodil. Delo se deli v »velikih paketih« skupinam in oddelkom, ti pa prek medsebojnega usklajevanja sinhronizirajo celotno proizvodno aktivnost.
7. Popolna podjetja se izogibajo velikim združitvam in skušajo vzpodbuditi brezštevilne skupine k reševanju skupnih problemov na njihovem lastnem terenu, z lastnimi sredstvi in lastnimi potrebami.
8. Popolna podjetja skušajo tudi porabnike vključiti v proizvodni proces. Mešani komiteji, sestavljeni iz proizvajalcev in potrošnikov oziroma kupcev, snujejo skupaj nove proizvode in razpravljajo o izboljšanju kakovosti dosedanjih proizvodov in uslug.
Poudarek je torej na globalnem spreminjanju delovnega okolja v smeri višje kakovosti delovnega življenja.
Razmislimo o teh videnjih tudi v našem podjetju!
Milena Gartner-Delopst
Vir
M. Mulej in soavtorji:
Inovativno poslovanje (1987)
Ameriška firma SDRC, ki se ukvarja z razvojem in prodajo programskih sistemov za računalniško podprto inženirstvo na področju strojništva (MCAE - Mechanical Computer Aided Engineering), je letos v oktoboj prvič tudi v Evropi (Lausanne, Švica), organizirala tridnevno konferenco uporabnikov njihovega sistema I-DEAS in CAEDS.
Razlog za organiziranje konference tudi na evropskih tleh je naglo povečanje števila uporabnikov njihovega sistema. Licenco za uporabo programskega sistema I-DEAS je firma SDRC prodala do sredine tega leta približno 15.000-krat, kar pomeni, da je na svetovnem tržišču programske opreme za MCAE med vodilnimi v svetu.
Med uporabniki programskega sistema I-DEAS je tudi Železarna Ravne, kjer se v konstrukcijskem biroju tozda RPT uvajajo in uporabljajo osnovni štirje moduli tega kompleksnega sistema. Namen konference, katere seje udeležilo prek 250 udeležencev (15 iz Jugoslavije), ni bil samo izmenjava izkušenj med uporabniki pri uvajanju MCAE tehnologije, ampak tudi srečanje s celotnim razvojnim teamom firme SDRC, ki je odgovoril na številna
8553	Hauck, P.: Zakaj bi se bal? Lj, 1987. (Družinska psihološka knjižnica)
8554	Coleman, V.: Stres in vaš želodec. Lj, 1987. (Družinska psihološka knjižnica)
8555	Kenyon, F.E.: Uspešno spolno življenje, Lj,
1988. (Družinska psihološka knjižnica)
8556	Hauck, P.: Ljubosumje. Lj, 1988. (Družinska psihološka knjižnica)
8557	Lake, T.: Osamljenost. Lj, 1987. (Družinska psihološka knjižnica)
8559	Tyrer, P.: Kako bolje spimo. Lj, 1987. (Družinska psihološka knjižnica)
8558	Kako živeti s stresom. Lj,
1987.	(Družinska psihološka knjižnica)
8560	Lake, T.: Kako premagaš živčnost. Lj, 1987 (Družinska psihološka knjižnica)
8561	Hauck, P.: Kako se pomirimo. Lj, 1988. (Družinska psihološka knjižnica)
8562	Hambly, K.: Kako se sprostimo. Lj, 1987. (Družinska psihološka knjižnica)
postavljena strokovna vprašanja uporabnikov. Predstavljene so bile tudi novosti, ki so vgrajene v novo verzijo sistema I-DEAS, ki se bo na evropskem trgu pojavila spomladi leta 1990. Podpredsednik firme SDRC za razvoj dr. Klosterman je podal tudi nadaljnjo strategijo razvoja njihovega sistema in trend uvajanja MCAE tehnologije v industrijsko razvojno področje.
Številni odmevni referati uporabnikov, podani na konferenci, so pokazali področja uporabe sistema I-DEAŠ v proizvodnih, institucionalnih in pedagoških okoljih.
Skupni imenovalec konference je, da se uporaba MCAE tehnologije v razvitem svetu močno širi in uveljavlja, saj so podjetja spoznala, da brez teh orodij ni mogoče razvijati kvalitetnih in konkurenčnih proizvodov v kratkem razpoložljivem razvojnem času, ki ga diktira konkurenca na tržišču.
To spoznanje s konference nam mora biti vodilo za večjo podporo in odločnost pri uvajanju te nove tehnologije dela v projeictivno-kon-strukterske razvojne propese na strojniškem področju v Železarni Ravne
Avgust Krajnc, dipl.ing.
8563	Pitt, B.: Lepše življenje v srednjih letih. Lj, 1988. (Družinska psihološka knjižnica)
8564	Hauck, P.: Kako se postaviš zase. Lj, 1986. (Družinska psihološka knjižnica)
8565	Pitt, B.: Šrečna nosečnost in materinstvo. Lj,
1988.	(Družinska psihološka knjižnica)
8566	Lake, T.: Kako premaguješ žalost: Lj, 1988. (Družinska psihološka knjižnica)
8567	Shaw, P.M.: Spoznavanje ljudi je prijetno. Lj, 1986 (Družinska psihološka knjižnica)
8568	Trstenjak, A: Skozi prizmo besede. Lj, 1989
8569	Lindemann, H.: Avtogeni trening, 5. izd. Lj,
1988
8570	Gordon, T.: Družinski pogovori, Lj, 1989
8571	Modic, M.: Piezoelektrični aktuator: diplomsko delo. Lj, 1989
8572	Kralj, J.: Vodenje politike gospodarske organizacije Maribor, 1988
NOVE KNJIGE V STROKOVNI KNJIŽNICI
INOVACIJE V SEPTEMBRU IN OKTOBRU 1989
TOZD JEKLARNA
Antonu Pungartniku in Ivanu Prazniku je bilo dodeljeno peto nadomestilo v vrednosti 36,840.734 din za izboljšavo na zamašnih drogovih.
V petem letu uporabe inovacije je bil povečan dohodek tozda za 818,682.988 din. Pri delitvi sta ude-ležna Pungartnik s 70 ter Praznik s 30 odstotki.
Ivanu Lepeju in Ivanu Rebolu je bilo dodeljeno peto nadomestilo v vrednosti 40,248.400 din za predelavo končnih stikal. V petem letu uporabe inovacije je bil povečan dohodek tozda za 447,204.706 din. Pri delitvi sta udeleženca Lepej s 60 ter Rebol s 40 odstotki.
Petru Fajmutu, Alojzu Potočniku in Francu Paradižu je bilo dodeljeno drugo nadomestilo v vrednosti 47,494.894 din za zamenjavo lijakov z odpadnimi kokilami. V drugem letu uporabe inovacije je bil povečan dohodek tozda za 1,187.033.170 din. Pri delitvi so udeleženi Fajmut s 70, Potočnik z 20 ter Paradiž z 10 odstot-ki.
Avgustu Balantu in Viljemu Štif-teiju je bilo dodeljeno prvo pavšalno nadomestilo v višini 30 % poprečnega OD, to je 2,969.000 din za obnovo kovinskih delov drsnih zapiral. Nadomestilo si avtorja delita na polovico.
Stanku Kovačiču in Francu Stim-nikarju je bilo dodeljeno drugo nadomestilo v vrednosti 77,577.000 din za izdelavo vložka z nizkim C po VOD postopku iz Pk odpadkov.
V drugem letu uporabe inovacije je bil povečan dohodek tozda za 4,418.885.611 din. Nadomestilo si avtoija delita na polovico.
Hinku Lasniku, Albinu Rečniku in Anki Maklin je bilo dodeljeno enkratno nadomestilo v vrednosti
23.918.000 din za predelavo ognje-vzdržne obzidave oboka 25 t EOP. Z inovacijo je bil ustvarjen enkratni povečani dohodek, ki je znašal 531,512.130 din. Nadomestilo si av-toiji delijo na enake dele.
Leonu Prosencu in Rajku Račniku je bilo dodeljeno prvo pavšalno nadomestilo v vrednosti 60 % poprečnega OD, to je 5,937.000 din za vstavitev jeklenih ušes v kokile in kape. Nadomestilo si avtorja delita na polovico.
Branku Krambergerju in Dušanu Britovšku je bilo dodeljeno prvo nadomestilo v vrednosti 15,746.470 din za predelavo režima obratovanja ventilatorja za transport prahu. V prvem letu uporabe inovacije je bil povečan dohodek tozda za 349.921.565 din. Nadomestilo si avtorja delita na polovico.
Karlu Kučeju je bilo dodeljeno četrto nadomestilo v vrednosti
4.784.000 din za rekonstrukcijo kisik kopja na vakuumski napravi. V četrtem letu uporabe inovacije je bil povečan dohodek tozda za
53,158.360	din.
Alfonzu Polajnerjuje bilo dodeljeno drugo pavšalno nadomestilo v višini 90 % poprečnega OD, to je
13.859.000 din za optimizacijo regulacije elektrod na 5 t EOP.
Stanku Bahunu in Marku Pavšetu je bilo dodeljeno enkratno nadomestilo v vrednosti 55,621.440 din za ponovno uporabo poškodovanih podložnih plošč. Z inovacijo je bil ustvarjen enkratni povečani dohodek, ki je znašal 1,236,032.000 din. Nadomestilo si avtorja delita na polovico.
Vitu Petriču je bilo dodeljeno prvo pavšalno nadomestilo v višini 180 % poprečnega OD, to je 41,577.000 din za predelavo tokovnih odjemalcev za žerjave.
TOZD JEKLOLIVARNA
Francu Siserniku in Janezu Hajn-žetu je bilo dodeljeno peto nadomestilo v vrednosti 7,467.000 din za izboljšavo pri odpraševanju. V petem letu uporabe inovacije je bil povečan dohodek tozda za 165,94Q.320 din. Pri delitvi sta udeležena Siser-nik s 70 ter Hajnže s 30 odstotki.
Jožetu Razdevšku je bilo dodeljeno tretje nadomestilo v vrednosti
1.009.000 din za izločitev uvoženega kromitnega peska pri modelu B-982. V tretjem letu uporabe inovacije je bil povečan dohodek tozda za
11.523.000 din.
Janezu Cehneiju, Maksu Urnautu in Gustavu Lajmišu je bilo dodeljeno peto nadomestilo v vrednosti
34.558.000 din za izboljšavo forma-nja na furanski liniji. V petem letu uporabe inovacije je bil povečan dohodek tozda za 767,947.302 din. Pri delitvi so udeleženi Cehner s 60, Ur-naut s 30 ter Lajmiš z 10 odstotki.
Ivanu Gostenčniku je bilo dodeljeno tretje nadomestilo v vrednosti
9.639.000 din za izdelavo podložnih plošč za sklep jedra na forma avtomatu. V tretjem letu uporabe inovacije je bil povečan dohodek tozda za 107,100.000 din.
Ernestu Pušniku in Ivanu Gostenčniku je bilo dodeljeno tretje pavšalno nadomestilo v višini 30 % poprečnega OD, to je 2,969.000 din za izboljšavo montaže puš modelnih plošč na F A. Nadomestilo si avtorja delita na polovico.
Zdravku Dobrovniku in sodelavcem je bilo dodeljeno peto nadomestilo v vrednosti 8,828.940 din za izvedbo rekonstrukcije na rezalnih strojih TM 0 600 in 800. V petem letu uporabe inovacije je bil povečan dohodek tozda za 98.099.340 din. Nadomestilo si avtoiji delijo na enake dele.
TOZD VALJARNA
Sebastijanu Oblaku je bilo dodeljeno tretje nadomestilo v vrednosti
13.403.000 din za izdelavo kontrolnih šablon za kontrolo kaliber. V tretjem letu uporabe inovacije je bil povečan dohodek tozda za 297,833.666 din.
Matjažu Koprivniku in Jožetu Va-lenteju je bilo dodeljeno enkratno nadomestilo v višini 100 % poprečnega OD, to je 9,894.770 din, za zaščito jermenic. Nadomestilo si avtorja delita na polovico.
Jožetu Krivogradu, Stanku Triglavu in Mirku Verdniku je bilo dode-
ljeno peto nadomestilo v vrednosti 4,672.140 din za predelavo zaščitne mreže in zamenjavo zunanjih barvnih stekel. V petem letu uporabe inovacije je bil povečan dohodek tozda za 103,825.326 din. Nadomestilo si avtoiji delijo na enake dele.
Dušanu Posediju in sodelavcemje bilo dodeljeno drugo nadomestilo v vrednosti 73,221.298 din za spremembo tehnologije toplotne obdelave cementacijskih jekel. V drugem letu uporabe inovacije je bil povečan dohodek tozda za 3,868,925.122 din. Pri delitvi so udeleženi avtoiji z od-stojki od 7,5 do 30.
Stefanu Glavici in Juriju Glavici je bilo dodeljeno peto nadomestilo v vrednosti 93.162.558 din za uvedbo boljšega izkoriščanja rezalk premera 800 in 600x7x60. V petem letu uporabe inovacije je bil povečan dohodek tozda za 2,296.966.220 din. Nadomestilo si avtoija delita na polovico.
Vitu Petriču je bilo dodeljeno četrto nadomestilo v vrednosti
72,038.000	din za predelavo tokovnih odjemalcev za žerjave. Včetrtem letu uporabe inovacije je bil povečan dohodek tozda za 800,428.720 din.
TOZD KOVAČNICA
Vojku Kameiju, Ivanu Arnoldu in Alojzu Janoti je bilo dodeljeno drugo nadomestilo v vrednosti 17,362.645 din za izdelavo obešal, na katera je možno obešati večje število torzijskih osovin. V drugem letu uporabe inovacije je bil povečan dohodek tozda za 385,836.549 din.
Pri delitvi so udeleženi Karner in Arnold s 40 ter Janota z 20 odstotki.
TOZD JEKLOVLEK
Antonu Rusu in Ivanu Brumniku je bilo dodeljeno četrto nadomestilo v vrednosti 10,512.534 din za zamenjavo uvoženih gorilnikov za površinsko kaljenje zob M20. V četrtem letu uporabe inovacije je bil povečan dohodek tozda za 202,034.566 din. Nadomestilo si avtorja delita na polovico.
TOZD ORODJARNA
Ivanu Jehartu je bilo dodeljeno enkratno nadomestilo v višini 100 % poprečnega OD, to je 9,895.000 din, za izdelavo treh vpenjalnih čeljusti.
TOZD SID
Ivanu Mlačniku je bilo dodeljeno četrto nadomestilo v vrednosti 6,873.960 din za izdelavo linete za brušenje osovin. Včetrtem letu uporabe inovacije je bil povečan dohodek tozda za 54,155.103 din.
Viliju Toplaku je bilo dodeljeno enkratno pavšalno nadomestilo v višini 30 % poprečnega OD, to je
4.620.000 din, za izdelavo priprave za struženje segmentov za odvijalce.
Ivanu Cegovniku je bilo dodeljeno drugo nadomestilo v vrednosti
20.168.000 din za spremembo tehnologije obdelave torzijskih osovin. V drugem letu uporabe inovacije je bil povečan dohodek tozda za 448,167.672 din.
V IRAN PRODAJAMO ZNANJE
O prvih poskusih prenosa tehnologije iz Železarne Ravne v Iran smo pisali v letošnji 6. številki Informativnega fužinaija. Tedaj smo poročali o uspešnem zagonu 15-tonske EO peči v tovarni MSA, o tem, da so jim naši strokovnjaki pomagali pri uvajanju proizvodnje pogonskih osovin, omenili pa smo tudi možnosti nadaljnje prodaje našega znanja v tej od vojne opus-tošeni, a zaradi nafte bogati deželi.
Po dosedanjem uspešnem nastopanju naših strokovnjakov v Iranu so možnosti še za korak bližje. 0 tem je prepričan vodja oddelka za metalurške raziskave mag. Milan Švajger, ki je bil v Iranu sredi noverhbra z ravnateljem tozda PII, dipl. inž. Milivojem Zajcem. Njuna naloga je bila predstavnikom jeklarske industrije v Iranu predstaviti našo ponudbo za prodajo tehnologije izdelave jekla in kovanja. Železarna Ravne naj bi namreč sodelovala v velikem projektu, katerega nosilca sta mariborska Metalna in Smelt; nemška firma Leybold bo prispevala osnovni inženiring, ravenska železarna pa tehnologijo. V poslu, vrednem 60 milijonov $, bi naš delež znašal tri milijone, sodelovati pa bi mogli še z izdelavo delov opreme. Pogodba za projekt še ni podpisana, treba bo konkurirati še dvema drugima ponudnikoma, vendar, kot pravi mag. Švajger, ima Železarna Ravne zaradi dosedanjega uspešnega dela pri njih velike možnosti. Veliko namreč pomeni, da je glavni direktor firme MSA pred uglednimi poslovneži javno pohvalil našo tehnologijo in delo naših strokovnjakov.
Uspeh na tpm skoraj neizčrpnem, a nadvse zahtevnem tržišču nam veliko pomeni. Ce pa bomo pričakovani posel dobili, moramo že vnaprej vedeti, da se ne smemo igrati. Kot je dejal mag. Švajger: »V Iranu se sklepajo vse pogodbe v imenu Boga, zato jih je treba res stoodstotno realizirati, drugače tam nimamo ve^. kaj iskati.«
Dodamo lahko le to: Ce hočemo obstati ali se uveljaviti na katerem koli tržišču, tudi na domačem, moramo tako kot iranske jemati vse pogodbe, pa čeprav so podpisane samo v imenu kupca. Drugače za nas jutri ne bo
c*e*a'	Mojca	Potočnik
Stanku Žibretu, Danilu Soviču in Hubertu Stermcu je bilo dodeljeno drugo nadomestilo v vrednosti 642.564 din za izdelavo priprave za montažo tlačnih cilindrov. V drugem letu uporabe inovacije je bil povečan dohodek tozda za 7,139.604 din. Nadomestilo si avtorji delijo na enake delev
Stanku Žibretu, Danilu Soviču in Hubertu Stermcu je bilo dodeljeno drugo nadomestilo v vrednosti 2,570.257 din za izdelavo priprave za zarisovanje regulacije tlačnih cilindrov. V drugem letu uporabe inovacije je bil povečan dohodek tozda za 28,558.416 din. Nadomestilo si avtorji delijo na enake dele.
Hubertu Stermcu in Ivanu Repo-točniku je bilo dodeljeno drugo nadomestilo v vrednosti 1,956.888 din za spremembo tehnologije mazanja pri stiskalnici DE 315. V drugem letu uporabe inovacije je bil povečan dohodek tozda za 43,486.404 din. Pri delitvi sta udeležena Stremeč s 60 ter Repotočnik s 40 odstotki.
TOZD TSD
Vladu Lužniku je bilo dodeljeno prvo nadomestilo v vrednosti 4,321.980 din za izboljšanje izkoriščanja vložka. V prvem letu uporabe inovacije je bil povečan dohodek tozda za 96,591.819 din.
TOZD INDUSTRIJSKI NOŽI
Erhardu Srebotniku in Robertu Zmrzlaku je bilo dodeljeno peto nadomestilo v vrednosti 1,183.000 din za izdelavo priprave za vrtanje zunanjih vpenjalnih izvrtin za vse diske od vključno 0 1250 navzgor. V petem letu uporabe inovacije je bil povečan dohodek tozda za 26,293.208
din. Nadomestilo si avtorja delita na polovico.
Romanu Poriju in sodelavcem je bilo dodeljeno četrto nadomestilo v vrednosti 1,321.000 din za zamenjavo asortimenta jekla za izdelavo segmentov za rafinator-defibrator. V četrtem letu uporabe inovacije je bil povečan dohodek tozda za 29,345.698 din. Pri delitvi so udeleženi Pori s 35, Hovnik in Nabernik s 15, Rodičeva s 25 ter Grešovnik z 10 odstotki.
Antonu Gradišniku je bilo dodeljeno drugo nadomestilo v vrednosti
2.160.000 din za spremembo termične obdelave lamel. V drugem letu uporabe inovacije je bil povečan dohodek tozda za 25,368.267 din.
Maksu Pušniku je bilo dodeljeno četrto pavšalno nadomestilo v višini 60 % poprečnega OD, to je 9,239.000 din, za ustvarjeni prihranek kalilnega olja z odtočno cevjo.
Karlu Lorbku, Mariji Tomc in Ireni Fajmut je bilo dodeljeno tretje pavšalno nadomestilo v višini 70 % poprečnega OD, to je 10,779.000 din, za izvedbo tehnološke spremembe izdelave žag in segmentov. Pri delitvi so udeleženi Lorbek s 70, Tomc z 20 ter Fajmutova z 10 odstotki.
TOZD PNEVMATIČNI STROJI
Branku Mesneiju je bilo dodeljeno drugo nadomestilo v vrednosti
1.774.000 din za spremembo tehnologije izdelave ohišja cilindra pri kladivu TRN-800. V drugem letu uporabe inovacije je bil povečan dohodek tozda za 39,430.693 din.
Alojzu Pečniku je bilo dodeljeno četrto nadomestilo v vrednosti
65.999.000 din za izdelavo novega kladiva VK-24 s podporno nogo. V
četrtem letu uporabe inovacije je bil povečan dohodek tozda za 2,118,617.394 din.
Alojzu Petriču in Feliksu Smolarju je bilo dodeljeno, prvo nadomestilo v vrednosti 4,868.638 din za spremembo tehnologije izdelave ohišij cilindra. V prvem letu uporabe inovacije je bil povečan dohodek tozda za 108,191.960 din. Nadomestilo si avtorja delita na polovico.
TOZD VZMETARNA
Alojzu Poriju je bilo dodeljeno drugo nadomestilo v vrednosti
720.000 din za upogib zadnjega lista na vzmeti pod kotom 45. V drugem letu uporabe inovacije je bil povečan dohodek tozda za 16,004.688 din.
TOZD MONTER
Alojzu Javorniku je bilo dodeljeno tretje nadomestilo v vrednosti
1.390.000 din za spremembo tehnološkega postopka pri struženju ekscentričnih čepov. V tretjem letu uporabe inovacije je bil povečan dohodek tozda za 30,888.000 din.
Jožetu Kadišu je bilo dodeljeno tretje nadomestilo v vrednosti
17.401.000 din za izdelavo priprave za sestavo levih in desnih nosačev za objekt »K«. V tretjem letu uporabe inovacije je bil povečan dohodek tozda za 386.694.000 din.
TOZD ARMATURE
Slavku Strmčniku je bilo dodeljeno drugo nadomestilo v vrednosti
3.423.000 din za spremembo tehnologije struženja ohišja varnostnega ventila DN 200. V drugem letu uporabe inovacije je bil povečan dohodek tozda za 76,069.152 din.
TOZD TRO
Jožetu Lapuhu, Petru Kobovcu in Milanu Podojsteršku je bilo dodeljeno četrto nadomestilo v vrednosti
33.663.000 din za spremembo tehnologije izdelave tobačnih nožev. V četrtem letu uporabe inovacije je bil povečan dohodek tozda za
748,076.360	din. Pri delitvi so udeleženi Kobovc s 50, Lapuh s 30 ter Podojsteršek z 20 odstotki.
TOZD SGV
Jožetu Potočniku, Eriku Ottu, Jožetu Trbižanu in Dominiku Naberniku je bilo dodeljeno peto nadomestilo v vrednosti 26,568.000 din za posodobitev mazanja težke proge. V petem letu uporabe inovacije je bil povečan dohodek tozda za
590,400.000	din. Pri delitvi so udeleženi Ott s 40, Potočnik s 30 ter Trbižan in Nabernik s po 15 odstotki.
TOZD ENERGIJA
Jožku Kertu, Alojzu Janežiču, Mirku Glavici in Miji Stermecje bilo dodeljeno drugo nadomestilo v vrednosti 14,753.450 din za čiščenje odpadnega nitro razredčila. V drugem letu uporabe inovacije je bil povečan dohodek tozda za 327,854.510 din. Pri delitvi so udeleženi Kert s
40, Janežič s 30, Glavica z 20 ter Stermčeva z 10 odstotki.
Francu Oderlapu in sodelavcemje bilo dodeljeno prvo nadomestilo v vrednosti 5,082.930 din za destilacijo odpadnega nitro razredčila. V prvem letu uporabe inovacije je bil povečan dohodek tozda za 112,954.080 din. Nadomestilo si avtoiji delijo na enake dele.
TOZD PII
Milanu Švajgerju, Jovanu Ilijevs-kemu in Vinku Pušniku je bilo dodeljeno enkratno nadomestilo v vredrlosti 57,825.000 din ja izvedbo transferja standardne EPŽ tehnologije. Z inovacijo je bil ustvarjen enkratni povečani dohodek, kije znašal 1,230,5^0.000 din. Pri delitvi so udeleženi Švajger s 50, Ilijevski s 35 ter Pušnik s 15 odstotki.
TOZD RPT
Jožetu Pšeničniku, Vladu Stra-hovniku, Ivanu Krančanu in Olgi Glazer je bilo dodeljeno drugo nadomestilo v vrednosti 5,854.000 din za razviti novi proizvod ŽR - kontrolno ploščico za preverjanje merilcev trdote po ROCKWELLU. V drugem letu uporabe inovacije je bil povečan dohodek tozda za 130.080.000 din. Pri delitvi so udeleženi Pšeničnik s 45, Strahovnik s 35, Krančan s 15 ter Glazerjeva s 5 odstotki. v
Marjanu Arnoldu ih Darku Žvi-kartu je bilo dodeljeno četrto pavšalno nadomestilo v višini 130 % poprečnega OD, to je 20,018.000 din, za izvedbo posodobitve VF peči ACECApri prestavljanju iz topilnice v JPL. Nadomestilo si avtorja delita na polovico.
TOZD KK
Blanki Kaker, Jožetu Šeglu, Jožetu Pšeničniku in Ivanu Kacu je bilo dodeljeno nadomestilo v višini 2,5 OD, to je 24,737.500 din, za razpisano inovacijo »Izdelava programa za izbiro jekla glede na uporabnost in karakteristike izdelka«. Avtorji si nadomestilo delijo na enake dele.
Bojana Vrhovnik
TORTA ZA SGV
Otroci naj bi bili vsak šolski dan na vse pripravljeni, pripravljeni na vsako šolsko uro, vse bi morali znati. Nihče ne upošteva, da se dveh kontrolk v enem dnevu ne da pisati. Kljub vsemu srednje šole usmerjenega izobraževanja ne pripravijo otrok na delo na univerzah, kar se kaže po precejšnjem osipu študentov. Govorimo lahko že kar o generacijskem osipu. Na šolah je opazna Judi vedno večja agresivnost.
Človeški faktor učitelja je sila pomemben dejavnik, čeprav ni ne pohvaljen ne priznan. Ugotavljamo tudi, da strokovnost pada.
Nujno je iz preventivnega stališča nekaj narediti, to pa lahko samo z drugačno šolo, čeprav se zavedamo, da idealne šole nikdar ne bomo imeli.
Kakšna je slovenska družina?
Slovenska družina z vsemi svojimi težavami je produkt sedanjega sistema. Lahko funkcionira dobro, navidezno dobro, slabo, je popolna ali nepopolna. Družina je najbolj občutljiva, če je otrok v šoli neuspešen ali celo problematičen. Družina se le izjemoma sama obme s problemom navzven, običajno pa šele takrat, ko jo pokliče šola, šolska svetovalna služba ali ob nastanku delikta, ko se vključijo organi javne varnosti ali socialna služba.
Kako pomagati otroku s težavami?
Pristop je nujno teamski. Le z združenimi močmi psihosocialne in zdravstvene službe lahko otroku pomagamo; našemu otroku, ki je del družine, njen subtilni član, na katerem se kaže, da je v družini nekaj narobe.
Pri odpravljanju teh problemov je nujna povezava šolski dispanzer (šolske svetovalne službe) - šola -starši. Po potrebi se vključijo tudi ostale inštitucije.
Marija Vodnjov, dr.med., spec. šol. med.
OSEBNOSTNE IN VEDENJSKE MOTNJE ŠOLARJA
„ Ni bila za rojstni dan (res nima svečk!), ampak so jo v tozdu prejeli v znak zahvale od doma starostnikov v Črnečah. Oktobra so namreč tam priredili slovesnost ob odprtju novih prostorov in na njej predstavnikom tozda SGV podarili torto - kot dokaz, da jim dobrodelni koncert, ki ga zagnanci SGV vsako leto priredijo z namenom, da dajo izkupiček njim, res veliko pomeni. Ni vse denar, tudi skrb, zanimanje za njih in njihovo življenje, ko moč pojenja.
Prijetno presenečeni so predstavniki organizacijskega odbora dobrodelne prireditve torto seveda vzeli. Ker je je bilo za njih preveč, za cel tozd pa premalo, so se odločili - tako je povedala predsednica 10 OOS SGV Tončka Rožen, ki torto tudi reže - pogostiti le sindikat. Prav ta pa bo drugo leto pri organizaciji prireditve, že četrte po vrsti, gotovo tudi eden od stebrov akcije.
H. M.
Nedavno smo ta problem, osvetljen s psihološkega, pedopsihiatrič-nega, sociološkega, pravosodnega in pedagoškega vidika obravnavali za okroglo mizo na Osnovni šoli Prežihov Voranc na Ravnah. Ideja za to vsebino je vznikla na konferenci ravnateljev vseh koroških osnovnih šol. Namenjena je bila predvsem pedagoškim delavcem, vabili pa smo tudi socialne delavce centrov za socialno delo in zdravstvene delavce otroških in šolskih dispanzeijev. Udeležba je bila nadvse zadovoljiva, čeravno posameznih šol problem očitno ne zanima.
Namen naših prizadevanj je bil omiliti faktoije, ki povzročajo nastanek osebnostnih in vedenjskih motenj šolarja oziroma najti najboljšo pot za reševanje le-teh. Dr. Marijo Vodnjov, ki je bila moderatorka okrogle mize, smo prosili, da nam o tem pove nekoliko več.
Pogostokrat pridemo v zadrego, ko se vprašamo ali je z našim otrokom vse v redu. Otrok se v svojem razvoju namreč spreminja, spreminja se v svojem obnašanju do nas in do okolice. Kje so meje normale?
Otrok s svojimi razvojnimi značilnostmi, individualnimi posebnostmi, emocionalnimi izbruhi (tudi motnjami), razvojnimi motnjami itd. občasno odklanja vse okrog sebe (šolo, starše, okolico). Otrok išče družbe, ki staršem niso po volji, raz-
vija razvade, kot so kajenje, pitje alkoholnih pojač itd. Otroci izostajajo iz šole (špricajo) zaradi navidezne bolezni, ker jih je šole strah, bodisi zaradi slabih ocen, zaradi profesorja ali drugega vzroka. Včasih si vzamejo čas tudi za pripravo učne ure, ki je zanje kritična.
Na vprašanje, kakšno šolo danes imamo, posredujemo povzetek klinične psihologinje tov. Marje Strojin.
Osnovna šola je obvezna, je torej institucija, iz katere te reši samo smrt. Takšna kot je, zahteva prototip otroka, ki ne sme biti ne preveč ne premalo sposoben in mora imeti krasen spomin, da si zapomni vse nesmisle, ki jih v šoli zahtevajo. Ugotavljamo, da imamo najbolj zahteven učni program v Evropi. Le zakaj?
Osip v osnovni šoli je 6—10 °/o,v srednji šoli 35 %, kar pomeni, da ostane 35 % otrok z osnovnošolsko izobrazbo. Ob tem se še ugotavlja, da imamo v Sloveniji najslabšo izobrazbeno strukturo v Jugoslaviji in Evropi.
V naši šoli vlada hierarhija, storilnostna usmerjenost, tekmovalni duh, strah pred učiteljem, pred slabo oceno in neuspehom. Ob vsem tem je obremenjen otrok in učitelj.
V srednji usmerjeni šoli kot edinstvenem longitudinalnem eksperimentu na celi generaciji otrok se
ugotavlja pri otrocih apatičen odnos, anksioznost in strah. Torej, prehod iz starega klasičnega šolskega sistema na novo usmerjeno izobraževanje ni uspel. Po socialni plati je nov sistem naredil največjo različnost med šolami usmeijenega izobraževanja.
FORMA VIVA RAVNE- DA ALI NE?
Tema je bila zaradi velikih stroškov vroča že večkrat, najbolj pa gotovo letos poleti, ko so v železarno spet prišli udeleženci Forme vive. Toda osnovni bonton nam v tistem času ni dovoljeval stvari razčiščevati. Sim-pozij smo izpeljali, kot je treba, in sklenili, da ga v miru kritično pretresemo kasneje. Pri Fužinarju smo se odločili to storiti v tej številki, in dali smo besedo ljudem, ki se jih Forma viva na Ravnah najbolj tiče.
Gregor Klančnik, eden pobudnikov Forme vive Ravne:
ODSTOPILO SE JE OD PRVOTNE ZAMISLI
»Letošnje poletje seje na Ravnah pojavila mednarodna družba štirih kipaijev, ki s preoblikovanjem jekla ustvaijajo svoje umetnine. Dva sta bila iz tujine in dva domača. Izbor tistih^ki imajo srečo, da so izbrani in v Železarni Ravne pod posebno ugodnimi pogoji lahko oblikujejo skulpture takih dimenzij, kot jih v svojih ateljejih ne morejo, opravi umetniški svet v Ljubljani. Zadetek pri tem ni bil vedno enak, zato tudi izdelki vseh udeležencev nimajo enake vrednosti. Za koroške fužine so zaželeni uveljavljeni in priznani umetniki, ki iz blata znajo izvleči zlato oziroma odpadnim materialom dati umetniško dušo.
Razumljivo je, saj tudi v železarni vsa proizvodnja ne uspe, zato tudi skulpture Forme vive nekatere bolj druge manj bogatijo koroške kraje in krajino. Med njimi pa so hvala Bogu redke tudi take, ki jih najraje ne vidimo. Izbor in lokacija skulpture v novi pošti na Ravnah je pri tem poseben primer.
Letos so delavci železarne do simpozija kiparjev Forma viva posebno kritični. Ne zaradi njihove prisotnosti v tovarni, temveč zaradi stroškov, ki so nastali. Od prvotnih pristopov pred četrt stoletja, ko je Japonec Jo Oda iz starega železa napravil veliko umetnino, Jugoslovan Žoran Petrovič svojo ustvaritev sestavil iz letalskih razbitin, se je odstopilo. Tudi Tihčev semafor, ki stoji na vhodu na Cečovje, naj bi bil izdelan iz neuspele proizvodnje nerjavnih šipk. Nastali stroški letošnjega simpozija kiparjev Forme vive, sedmega v 25 letih, ki s postavitvijo skulptur vred znašajo blizu pol milijarde dinarjev, so taki, da se jih mora ustrašiti vsak pameten in pošten človek.
Govori se: ravenskemu jeklu kiparji dajejo umetniško obliko, v resnici pa med drugim oblikujejo jeklene izdelke, ki sploh niso produkt Železarne Ravne, temveč jih mora podjetje za drag denar kupiti. Pri-
pombe delavcev so zato več kot upravičene, kritika pa bo največja takrat, ko bodo izvedeli, da so izigrani in da bo železarna pri pokrivanju nastalih stroškov v glavnem ostala sama in da bo republiški prispevek le za napitnino.
Ta članek pišem zato, ker sem bil pri spočetju Forme vive na Ravnah prisoten. Potem, ko sem v Kapfen-bergu opazil, da se v kraju pojavljajo umetnine, oblikovane iz jekla, in izvedel, da te skulpture nastajajo na simpozijih kipaijev v Bohlerjevi železarni, sem si nekaj podobnega zaželel za Ravne. Na priložnost ni bilo treba dolgo čakati. Pojavila se je možnost, da se mednarodnemu simpoziju kiparjev Forme vive v lesu in kamnu pridruži še jeklo. To pomeni, da sem med pobudniki Forme vive na Ravnah in imam zato poleg
zaslug za kiparsko obogatitev koroške krajine tudi krivdo za stroške, ki si jih tudi bogataši težko privoščijo.
Več kot je odeja dolga, se ne da pokriti, neprijetno pa je, če noge štrlijo ven. Tega se mora zavedati tudi osrednji organ Forme vive v Ljubljani. Za vsak simpozij kipaijev na Ravnah mora biti pogojeno, da morajo uporabljati ravenska jekla, predvsem pa odpadno železo, vnaprej pa morajo biti odrejeni in odobreni limiti oziroma višina stroškov ter razdelitev teh med udeležence projekta Forma viva.
Menim, da bi morali republiška in občinska kulturna skupnost biti seznanjeni z negodovanjem v železarni. Žahtevati je treba tudi primerno udeležbo pri pokrivanju kiparskega simpozija Forma viva 1989.«
Franc Boštjan, stalni sodelavec pri organizaciji simpozija:
PRAVILEN PRISTOP BI LAHKO STROŠKE BISTVENO ZMANJŠAL
»Strinjam se s člankom tov. Klančnika kot prispevek za uveljavljanje Forme vive na Ravnah.
Sodeloval sem pri vseh kiparskih simpozijih Forme vive na Ravnah, zadnja leta pa sem tudi član izvršnega odbora Forme vive Slovenije.
Letos na žalost nisem bil vključen v izvajanje simpozija kipaijev v železarni. Velika škoda je, da se pred začetkom Forme vive ni sestal organizacijski odbor, ki bi usklajeval želje umetnikov in prispevek železarne. Menim, da bi pravilen pristop lahko stroške bistveno zmanjšal.«
Roman Haber, ravnatelj tozda SGV, v katerem je redno delovišče Forme vive:
V TEM TRENUTKU JE NAŠA FORMA VIVA DRUGJE
»Prepričan sem, da bo naš poslovodni odbor ukrenil vse potrebno, da bomo našli v prihodnosti pravi pristop k temu, kajti čas zanj v tem trenutku, ko varčujemo in »šobamo« denar skupaj na vseh področjih, res ni primeren.
Osebno pozdravljam Formo vivo v kamnu - v Seči in lesu v Kostanjevici. Tu sta potrebna le umetniška roka in dleto. Pri jeklu je drugače. Treba gaje v pečeh narediti, izvalja-ti, izrezati, zavariti in tu je poleg osnovne umetnikove energije potrebna še energija medija, elektrod. To vse stane. Eno šolo smo že imeli (leta 1984), letos je bila druga. Prepričan sem, daje v tem trenutku naša Forma viva drugje, če naštejem:
v novo zgrajenih stanovanjih za mlade, v novem letnem kopališču na Ravnah, v primernem kulturnem domu, v športnih objektih itd., pa še več bi se našlo, kar našemu kraju ni bilo dano. Zakaj?
Gotovo je Forma viva obremenitev za tozd, saj poteka poleti, mi pa takrat potrebujemo največ delavcev za remonte. Toda tu se ne da nič storiti - ko pade odločitev, da simpozij bo, moramo mi nalogo sprejeti kot delovno zadolžitev.
V svojem imenu in v imenu delavcev zaradi povedanega predlagam, - dokler da ne bo železarna »bogata« - s Formo vivo prenehajmo.«
Mirko Angeli, referent za kulturo, večkratni vodja delovišča:
TREBA JE DOREČI POGOJE
»O prihodnosti Forme vive je v tem trenutku zelo težko govoriti, ker se ne ve, kako bo s kulturo kot družbeno dejavnostjo v Sloveniji po novem. Na to odločitev bo treba počakati, kajti zdaj so seje odborov Forme vive, ravenski je celo brez predsednika, nesklepčne - zaradi splošne apatije. Ko se bodo enkrat te organizacijske stvari uredile, pa bomo morali mi v železarni postavi-
ti pogoje. Enega - omejitev razsežnosti - smo sicer postavili že leta 1984, a očitno to ni dovolj. Treba bo določiti še material in doreči še marsikaj drugega. Edino z natančno določitvijo pogojev, in to takšnih, da bi se nam z njihovim upoštevanjem računica izšla, si je še možno v naprej predstavljati Formo vivo na Ravnah, sicer seji bomo morali odpovedati.«
OB MESECU KNJIGE
Koroška osrednja knjižnica dr. Franc Sušnik ostaja zvesta tradiciji, da vsako leto od 15. oktobra do 15. novembra pripravi vrsto zanimivosti v čast knjigi, kajti to je njen mesec.
Osrednja letošnja prireditev je bil 7. novembra literarni večer s Kajetanom Kovičem, pesnikom, pisateljem in prevajalcem iz Ljubljane. Kovič se je v slovensko literarno zgodovino zapisal v znamenitem letu 1953, ko so Janez Menart, Tone Pavček, Ciril Zlobec in on izdali zbirko Pesmi štirih in z njo preusmerili tokove našega povojnega pesništva. Po tej zbirki je Kovič izdal še deset pesniških in enajst proznih del, več med njimi otroških (Zlata ladja, Moj prijatelj Piki Jakob, Maček Muri npr.)
Marjan Kolar, urednik Fužinarja:
FORMA VTVA -PROTISLOVJA OD ZAČETKA DO DANES
Ravenčanov nikoli nihče ni vprašal, ali Formo vivo hočejo ali ne. Morala je biti nemara zato, da bi pomagala k mednarodnemu ugledu (danes bi rekli: imageu) železarne. Ker ljudem tudi nikoli ni kdo razložil modeme umetnosti niti poti, po katerih se do razumevanja pride, je eno od protislovij ravenske Forme vive to, da imamo pred nosom vrh razvojnih trendov v kiparstvu na svetu, v resnici pa nam je všeč krajinarstvo, kakršnega gojijo domači slikarji in slikarske kolonije.
Toda kakor smo se v tej deželi navadili najbolj čudnih reči, smo se tudi Forme vive. Zdi se, da imajo nekatere skulpture več »vsebine« od drugih. Tihcu priznavamo mojstrstvo; od Japoncev nobeden ni vzel zadeve kot likovno razpravico na počitnicah, ko človek pač zvari nekaj pločevine sem in tja, da dokaže kakšno svojeglavo tezo na neskončnem področju likovnih -izmov.
Pri Japoncih ostaja občutek, da pojmujejo svojo umetnost mnogo-plastno, kakor je v prostor in čas sprepleteno tudi življenje. To ni blefi ranje z nekaj nalomljenimi ploskvami, ki lahko simbolizirajo karkoli, ampak je gostota oblik, skomponi-rana v svojevrstne organizme, ki dajo misliti in ki jih človek ne obvlada kot prelahko križanko.
Docela drugo vprašanje je ustreznost postavitev. Načelno je treba verjeti, da so imeli pri tem prvo in zadnjo besedo arhitekti, torej edini poklicani. V resnici je možen dvom. Res je tudi, da so nekatere skulpture prvotno stale na lepem kraju, nato pa smo kaj dogradili (na Cečovju) in zdaj takšne obzidane reve kličejo po preselitvi.
Nihče še ni javno vprašal, kdaj je neki prostor prenasičen s skulpturami. Obstaja kakšno pravilo? Letos je bilo rečeno, naj bi v prihodnje skulpture Forme vive krasile notranjost javnih zgradb. Pri zasnovi upravne zgradbe železarne sta sodelovala kipar in arhitekt, zato je rezultat dober. - Kdo bi zagotovil takšno sodelovanje (in medsebojno razumevanje) pri Formi vivi?
Naše krajevne skupnosti nimajo denarja niti za svojo redno dejavnost, kje šele zq, vzdrževanje podarjenih skulptur. Čeprav tu očetovstvo ne more biti sporno, se pravda o alimentih načenja vedno znova.
Ali torej Forma viva še ali (vsaj do boljših časov) ne več? Odgovor se ponuja sam z začetkom tega zapisa. Če namreč Ravenčanov nikoli nihče ni vprašal, ali Forma viva ja ali ne, pač tudi zdaj, ko je vprašanje ne ali ja, ni potreben ravno referendum.
Brane Žerdoner, član PO Železarne Ravne:
NE NA PODLAGI PAVŠALNIH VTISOV SPREJEMATI DOKONČNIH ODLOČITEV
Literarni večer z njim je bil prijeten in sicer neštevilno, a pozorno občinstvo je lahko tudi po zaslugi nadobudnih novinarjev krožka z mežiške osnovne šole - veliko izvedelo o Koviču in njegovem ustvarjanju.
Kot je povedala knjižničarka Meta Boštjan, sta bila literarni večer in razstava književnih del avtorjev, ki so leta 1953 izdali skupno zbirko Pesmi štirih, namenjena odraslim ljubiteljem knjige, knjižničarji pa tudi niso pozabili na mlajše in najmlajše. Slednjim so pripravili ure pravljic, za osnovnošolce pa so razpisali literarni in likovni natečaj na temo Bral(a) sem. Prejeli so 114 prispevkov. S skromnim knjižnim darilom sojih nagradili 14, vse sodelujoče, ki jih je bilo letos več kot lani na tem natečaju, pa so za drugo leto oprostili plačevanja članarine.
Je pa minil letošnji mesec knjige brez razglasitve t.i. zvestih bralcev. Po besedah tov. Boštjanove je akcija izgubila svoj smisel, kajti zvestobe ni možno poplačati z enkratno nagrado; če je prava zvestoba, je stalna, to pa pomeni, da so tudi nagrajenci, razen novih, isti ljudje.
Kljub temu mesec knjige smo v občini Ravne dostojno počastili. Zdaj nam ostane še leto. Saj res - kdaj ste prebrali zadnjo knjigo?
H. Merkač
znak, daje treba o njej spregovoriti. Treba je pripraviti več strokovnih izhodišč (dejstev), ki bodo ustrezna, podlaga za odločitev. Pri tem še posebej mislim, da je treba izdelati strokovno oceno o količini in kvaliteti obstoječih skulptur, saj bo ta služila za umetniško usmeritev bodočih simpozijev. Treba pa bo na tjivoju kraja preveriti »resnico«, daje Železarna Ravne edini pokrovitelj
simpozija, kar bo vplivalo na odločitev o organizacijski in materialni izvedbi bodočih simpozijev. Nikakor pa ne bi smeli na podlagi pavšalnih vtisov sprejemati dokončnih odločitev o usodi te mednarodne prireditve. Zato bo PO pred vsakim nadaljnjim odločanjem zahteval strokovne podlage.«
H.	Merkač
»Vprašanje Forme vive je kompleksno vprašanje, ki ga ni mogoče obravnavati samo z vidika stroškov nekega letnega simpozija. Pri tem je treba izpostaviti več vidikov in nato sprejeti odločitev o njeni usodi. Nesporno je, daje nastala pod okriljem Železarne Ravne - tako idejno kot materialno, da pa pomeni kulturno obogatitev kraja in doline. Ne glede na družbeno ureditev se uspešnost
podjetja meri tudi po odprtosti tega podjetja za problematiko, ki ni v neposredni zvezi z njegovo uspešnostjo. Železarna Ravne je to odprtost negovala in mislim, da bo s tem tuijj nadaljevala.
Če se zadnje čase pojavlja več vprašanj z različno intonacijo (poudarjanje stroškov, vprašanje generalnega pokroviteljstva, umetniške vrednosti, prostorske nasičenostih je to
REKREACIJA IN ŠPORT
NOGOMET
Nogometaši ravenskega Fužinar-ja so brez izgubljene tekme osvojili naslov jesenskega prvaka in v gosteh prepričljivo premagali največjega tekmeca, nogometaše Kungote s 4:1. Teden dni prej bi morali odigrati srečanje proti ELKO iz Maribora, toda gostov ni bilo na Ravne. Fužinar je tekmo dobil s 3 : 0 b.b. Tako so fantje trenerja Lasnika v prvem delu prvenstva zbrali 16 točk iz desetih tekem in vodijo pred Kungoto, kijih ima 13.
Prvenstvo so sklenili tudi v I. mariborski podzvezi, kjer letos nastopa pet koroških ekip. Po jesenskem delu tekmovanja so v vodstvu nogometaši Miklavža s 17 točkami pred Ojstrico, ki jih ima 16. Na petem mestu je Korotan s Prevalj, ima 13 točk, 8. Peca 8, 9. Akumulator 7 in
10.	Partizan Radlje prav tako 7 točk.
Po jesenskem delu občinske lige v malem nogometu je vrstni red naslednji: 1. Haloni 24 točk, 2. Polena 24, 3. Diareja 19, 4. Bratstvo 15, 5. Levi devžej 14, itd. V tej ligi je letos nastopalo 14 ekip.
KOŠARKA
Ekipa Koroške, ki jo sestavljajo igralci s Prevalj in Raven, tudi letos nastopa v območni conski ligi - vzhod. V petih kolih so košarkarji Koroške zabeležili tri zmage, dve tekmi pa so izgubili. Rezultati: Starše -Koroška 64 : 63, Koroška - Prebold 90 : 63, Slivnica - Koroška 99 : 71, Koroška - Kungota 80 : 73 in Ljutomer - Koroška 61 : 83. V 6. kolu je bila ekipa trenerja Lužnika prosta, do konca prvega dela prvenstva pa so fantje odigrali še tekme doma z Brežicami in Slovenj Gradcem ter v Hrastniku. V isti ligi nastopajo tudi Slovenjgradčani, ki so, sodeč po zmagah v prvih petih nastopih, prvi favoriti letošnjega prvenstva.
NAMIZNI TENIS
V Mariboru je bilo 12. novembra ekipno republiško namiznoteniško prvenstvo za pionirje. Na zaključni del tekmovanja so se po kvalifikacijah v regiji uvrstili tudi pionirji Fužinaija. Zaigrali so brez obolelega najboljšega igralca Andreja Bača, zato se ekipa v pq>tavi: Rožič, Senica, Vrčkovnik in Stimnikar ni uspela prebiti v polfinale. Mladi Ravenčani, varovanci trenerja Roberta Jamška, so na letošnjem prvenstvu osvojili 6. mesto, zmagala pa je ekipa Strojne Maribor. Pionirke Fužinaija so sočasno nastopale na prvenstvu Slovenije v Novi Gorici in bile prav tako šeste.
Na 19. odprtem prvenstvu Varaždina, bilo je 18. in 19. novembra, se je zbralo okoli 150 pionirjev in 120 pionirk. Namiznoteniška igralca Fužinarja Bač in Stimnikar sta tudi na tem tekmovanju potrdila svojo nadarjenost in dosegla lep uspeh z osvojitvijo 2. mesta v kategoriji mlaj-
ših pionirjev ekipno. Zlasti Andrej Bač je navdušil prisotne z dobrimi igrami, saj v ekipnem delu tekmovanja ni izgubil srečanja. Med posamezniki se je mladi fužinarjev igralec uvrstil med 8 najboljših na tekmovanju, potem ko mu je vstop v polfinale preprečil Novomeščan Brumat. Med dekleti igralke Fuži-naija niso izpolnile pričakovanj, le Mlakarjeva se je uspela prebiti med 16 najboljših pionirk.
SMUČARSKI TEKI
V smučarskem klubu Fužinar si znova želijo afirmacije tekov. Prizadevajo si dobiti v klub čim več mladine in jo navdušiti za ta sicer garaški, a lepi šport. Trenutno imajo pri Fužinarju okoli 30 mladih tekačev in tekačic, pretežno pionirjev in pionirk,, s katerimi vadijo vodja trenerjev Stefan Robač ter trenerji Bogdan Peruš, Iztok Jert in Simona Sre-bot. V okviru priprav za bližnjo zimsko sezono so na Ravnah 18. novembra izvedli regijsko tekmovanje v krosu, snega takrat še namreč ni j?i-
lo.	V odsotnosti tekmovalcev iz Črne so se smučarji tekači in tekačice Fužinarja uvrstili: ml. pionirke: 1. Bahč, 2. Čevnik, 3. Breznik, ml. pio-nirji: 1. Havle, 2. Pori, 3. Lečnik, st. pionirke: 1. Bošnik, 2. Horjak, 3. Hovnik in še st. pionirji: 1. Merkač,
2.	Kaker, 3. Zavec.
ROKOMET
Fužinarjevi rokometaši so po jesenskem delu prvenstva II. republiške lige - vzhod uvrščeni na 4. mesto med devetimi ekipami. Ravenčani so v minulem prvenstvu nastopali v znatno okrnjenem sestavu, brez nekaterih izkušenih igralcev, ki so prenehali z aktivnim igranjem. Poleg tega so ekipo pestile še neprestane poškodbe igralcev, tako, da je uvrstitev v sredino lestvice dokaj realna. V zadnjih treh jesenskih kolih so visoko izgubili v Ptuju z Dravo z 18 : 31, nato premagali doma Radgono 32 : 22 in igrali neodločeno 25 : 25 v Murski Soboti z ekipo Mladinca. Po prvem delu tekmovanja tako vodijo rokometaši Velike Nedelje pred Dravo, Krogom in Fužinar-jem.
Tudi v zadnjih štirih nastopih I. republiške lige rokometašice Fužinaija niso zmagale. Tako so mlade ravenske igralke v devetih jesenskih srečanjih zabeležile zgolj poraze in seveda pristale na zadnjem mestu na lestvici. Rezultati od 6. do 9. kola: IMV Novo mesto - Fužinar 25 :10, Fužinar - Ferrotehna 20 : 35, Drava -Fužinar 33 : 18 in Alples - Fužinar 32 : 20. Kljub zadnjemu mestu na lestvici pa za Ravenčanke ni bojazni, da bi izpadle iz enotne slovenske lige, saj sta tekmovanje žejiredčasno zapustili ekipi Iskre iz Šentjerneja in Cerknega.
Pri Fužinarju lepo skrbijo za rokometni naraščaj, saj z mladinskima ekipama že vadijo vrsto let in tudi
nastopajo v ligaškem tekmovanju. Nedolgo tega pa so pričeli tudi z vadbo najmlajših, pioniijev do 12 let. Mlade naraščajnike trenira ing. Roman Haber, ki je s prizadevnostjo in kakovostnim napredkom svojih varovancev nadvse zadovoljen. Tačas je v klubu 18 mladih rokometašev, ki so se nedolgo tega prvič preizkusili tudi v meddržavnem prijateljskem srečanju. Na Ravnah so bili uspešni proti ekipi ATSCiz Celovca, nato pa v Ptuju premagali še vrstnike Drave. Ali se obeta nova generacija fužinarjevih rokometašev?
ODBOJKA
Odbojkaiji Fužinaija so vse bližje naslovu jesenskih prvakov v enotni republiški ligi. V sedmih kolih letošnjega prvenstva so nanizali same zmage, od katerih je treba posebej poudariti dve. V 6. kolu so bili uspešni v Mislinji in premagali do tedaj še neporažene mislinjske odbojkarje, čez teden dni pa so doma zlahka opravili z največjimi konkurenti odbojkarji Tovila Olimpije iz Ljubljane. Po vrsti so varovanci tre-neija Krenkaija, ki je ponovno prevzel vadbo, premagovali na domačem parketu Šempeter in Bled s 3 :1 ter Tovil Olimpijo s 3 : 0, v gosteh pa so slavili mage nad Agroplodom Ljutomer, Izolo in Mislinjo s 3 : 1 ter v Braslovčah s 3 : 0. V naslednjih dveh kolih so igrali v Mariboru proti drugi ekipi Stavbarja in na Ravnah proti Topolšici.
Manj uspeha je bilo v prvih sedmih kolih enotne republiške lige za dekleta Fužinarja. Močno pomlajena ekipa, v kateri so od »lanske« postave ostale le še Pustoslemškova, Bivškova in Kaspeijeva, ki pa je le občasno zaigrala, ni uspela doseči več kot eno zmago. Doma so Ravenčanke tesno s 3 : 2 premagale ekipo Palome Branika II., sicer pa izgubile v Ljubnem z 1: 3, v Kranju, Celju in Mislinji pa z 0 : 3. Odbojkarice Kopra so zmagale na Ravnah s 3 : 0, igralke vodilnega Pionirja iz Novega mesta pa 3 : 1. V naslednjih dveh kolih so odbojkarice Fužinaija igrale v Rogozi in doma s Topolšico.
Nadvse uspešno nastopajo v letošnjem prvenstvu enotne republiške lige tudi odbojkarji Mislinje in Mežice ter odbojkarice Mislinje. Mežiča-ni, ki so novinci v ligi, so v minulih 7. kolih štirikrat zmagali in so uvrščeni v sredino lestvice.
KEGLJANJE
V začetku novembra je bil štart v vseh republiških kegljaških ligah. Obe ravenski ekipi sta v prvih kolih dosegli zelo dobre rezultate. Odlično je v novo prvenstvo II. slovenske lige - vzhod krenila moška vrsta Fužinarja, ki je v prvih štirih kolih zmagala. Ravenčani so v gosteh premagali Tekstilno Prebold z rezultatom 4996 : 4873 in Branik s 5059: 5015, na domačem kegljišču pa so
odpravili konstruktor mlade s 5087 : 4930 in Šoštanj s 4966 :4894 podrtih kegljev. V Fužinaijevi šesterici je treba omeniti odlične rezultate Silva Belaja, kije bržkone najzaslužnejši za zmage svoje ekipe. Kegljači Fužinaija so bili po štirih kolih v Vodstvu skupaj z ekipo Hmezada iz Žalca.
Kegljavke Fužinarja so v 6. kolih štirikrat zmagale. Začetek je bil izredno slab, saj so najprej visoko izgubile v Novi Gorici s 2487 : 2278, nato pa še nesrečno doma proti Konstruktorju iz Maribora z razliko samo 2 kegljev (2310 : 2312. Kasneje pa so nanizale štiri zmage zapovrstjo in si krepko popravile položaj na lestvici I. slovenske lige. Premagale so v gosteh Izolo z 2326 : 2224 ter Krško z 2350 : 2338 kegljev, na kegljišču DTK na Ravnah pa ekipi Korotana s Prevalj z 2345 : 2263 ter ETA Kamnik z 2381 : 2253 podrtih kegljev.
Slabše se letos godi kegljavkam Korotana, ki tudi nastopajo v republiški konkurenci. V petih dvobojih so uvodoma nanizale kar štiri poraze in šele v 5. kolu doma premagale zad-njeuvrščeni Kamnik z visoko razliko 143 kegljev. Upati je, da bodo Pre-valjčanke v nadaljevalcu prvenstva enotne slovenske lige zaigrale veliko bolje in si tudi v drugo zagotovile obstanek v ligi.
Sredi novembra seje končala občinska B liga za moške v kegljanju. Nastopalo je 7 šestčlanskih ekip, po prvem delu pa so v vodstvu Jekmo-valci Monteija pred ekipo ŠTG in Jeklolivarno. Med ženskami vodi ekipa DU Ravne pred Računovodstvom.
INVALIDSKI ŠPORT
Ekipa IŠD Samorastnik Ravne je bila v preteklem mesecu zmagovalec dveh kakovostnih tumiijev v sedeči odbojki. Najprej so Ravenčani zmagali na odprtem državnem prvenstvu Avstrije v Celovcu. Poleg naše ekipe sta nastopili še dve ekipi z Dunaja ter ekipe iz Gradca, Beljaka in Celovca. Na drugem tumiiju v Beoči-nu v Vojvodini pa je bila ekipa Samorastnika prva pred reprezentancama Vojvodine ter BiH. V ravenski ekipi so igrali tudi kandidati za državno reprezentanco:	domačina
Kragelnik in Homan ter Motoh iz Ljubljane in Zupančič iz Logatca.
Ivo Mlakar
■	NT,
JADRALNO PADALSTVO
Korošci smo družabni ljudje. Radi se družimo, si pripovedujemo življenjske zgodbe, radi imamo naravo in vsi vemo, kaj je »abuh«. Abuh je ptič, ki visoko leta in varno nizko pada. Tega poznamo. Izvalil pa se je še neki drug abuh: v obliki skupine ljudi, ki imamo enak interes kot pravi abuh. Ta novorojenec je Društvo za prosto letenje »ABUH« Ravne na Koroškem.
Deset nas bi bilo dovolj za ustanovitev društva. Na ustanovni občni
zbor, ki je bil v petek, 10. oktobra, pa nas je prišlo 33, pa še nekaj aktivnih letalcev je opravičilo svojo odsotnost. Lep začetek. Množica novih obrazovje pokazala, da zanimanje za jadralno padalstvo in zmajarstvo narašča.
Cilj, da ustanovimo društvo, nas je podžigal pri delu, tako da smo po temeljiti obravnavi predloga statuta društva le-tega tudi soglasno sprejeli. Izvolili smo organe društva in se dogovorili za aktivnosti do registracije društva pri ustreznem organu. Po uradnem delu smo še dolgo sedelj,v prostorih DTK in se pogovarjali. Ce čutite željo neslišno drseti nad Koroško ali pa vas radosti pogled na
»abuha« na nebu, pridružite se nam, pa naj bo to s padalom, z zmajem ali pa brez!
T.P.
ŠAH
Prava šahovska sezona se začenja na jesen, zato so bili zadnji hitropotezni turnirji za pokal Fužinar ’89 dobro obiskani. Med 15 igralci je 23.10. zmagal Marko Vrečič z 12 točkami, pred Francem Juričanom
11.5, Nikom Rističem 11, Marjanom Uršičem 9,5 in Marjanom Senico 8 točk.
Na 19. turnirju, 6.11., je bil med 17 šahisti najboljši Ristič s 13,5 točke, drugo mesto je osvojil Vrečič s 13 točkami, tretje Franc Rotovnik z
11.5, kolikor jih je imel tudi Juri-čan na četrtem mestu, peti pa je bil Jože Kert z 10,5 točke.
Na drugem novembrskem turnirju seje spet zbralo 17 igralcev. Prvo mesto je pripadlo Vrečiču s 14 točkami, za pol točke je zaostal Ristič na drugem mestu, na naslednjih pa so se zvrstili Gašper 11 ter Jevtič in Uršič, oba 10 točk.
V prvih kolih II. republiške šahovske lige vzhod - prva skupina, ekipa Fužinarja ni prikazala najboljše igre. Poraz proti favoriziranim Celjanom s 4 : 2 je bil pričakovan, več pa so si igralci Fužinarja obe-
tali od gostovanja v Trbovljah, vendar so s tamkajšnjim Rudarjem izgubili gladko s 5 : 1. Prvo točko so vknjižili v naslednjem kolu, ko so se doma razšli s Sentjuijem z izzi-dom 3 : 3. Do konca tekmovanja so še tri kola.
M. Vrečič
KARATE
Seminar v Celju
Seminar karateja je bil 30.9. in 1.
10.	v Celju pod vodstvom dr. Vladimirja Jorga, 7. DAN. Treningi so bili razdeljeni v dve skupini, poudarek pa na treniranju kat. Podrobno smo obravnavali kato sochin.
Iz našega kluba sta bila na seminarju po dva člana v vsaki skupini. Na seminarju je bilo približno 50 članov iz vse Slovenije.
Mednarodni turnir v Ingolstadtu
Karate zveza Bavarske je 22.10. letos organizirala že 10. tradicionalni mednarodni karate turnir v Ingolstadtu. Na njemje sodelovalo 10 ekip iz ZDA, Turčije, Avstrije, Jugoslavije, reprezentanca SRS in domačini iz Nemčije. Za Slovenijo je tekmoval Roman Breznik z Raven. Rezultati: ekipno v borbah je bila Slovenija 5., v katah posamezno pa Breznik 9.
B.R
LETOVANJE V CSSR
Svratka dnevni bar
Za letovanje v rekreacijskih središčih nekaterih češkoslovaških firm smo se za leto 1990 in naprej s predhodnimi pogodbami dogovorili predvsem o zmanjšanju obsega izmenjave in nekaj vsebinsko kvalitetnih spremembah, kar so narekovale naše dosedanje izkušnje.
Zaradi boljše informiranosti naj navedem le to, dt^po veljavni državni normativi v CSSR brez dovoljenja državnih upravnih organov v Pragi ni mogoče izmenjave brez verifikacije pogodbe na ministrstvu za delo.
Tudi v prihodnje bomo obdržali izmenjavo z dosedanjimi partnerji v CSSR, tako da bomo z vsakim izmed štirih podjetij vsako drugo leto izmenjali po 30 letovalcev oziroma letno bo 60 našin\,delavcem omogočeno letovanje v CSSR Pretežni del smo se dogovorili za smučanje med
zimskimi počitnicami, in sicer po 30 oseb v Martinskih Holah (prek ZTS Martin in ZTS D upnica n/Vjjhom) in v Svratki (SSP ZDAS iz Zdara). Prek Poldija (Kladno) smo se načelno dogovorili za letovanje v poletnih mesecih leta 1991 za 30 oseb v Karlovyh Varyh, kije najimenitnejše turistično - zdraviliško središče v CSSR
Tako bo v letu 1990 v času od 21.
do 31. januarja omogočeno letovanje za
30 oseb v zimsko-letnem rekreacijskem centru SSP ZDAS v Svratki in za
30 oseb v zimskem rekreacijskem centru ZTS Martin v Martinskih Holah, vendar prek ZTS Dubnica.
V letu 1991 bo mogoče letovanje
za
30 oseb v zimskem rekreacijskem centru ZTS Martin v Martinskih Ho-
lah prek ZTS MrfrtirrVfasu zimskih počitnic;
za 30 oseb v Karjpvyh Varyh v bivalnih kapacitetah CSA Praga (ta dogovor je še načelen) prek firme Pol-di-Kladno v začetku julija ali konec avgusta.
Češki gostje bodo pri nas v začetku julija (30 oseb) in konec avgusta (30 oseb) v spalnih kapacitetah -traktih A in B v Portorožu.
Torej smo uspeli:
1. Zmanjšati obseg letne izmenjave na 60 oseb (v letu 1989 je bilo pri nas 110 čeških gostov), ker je bilo celo z improviziranimi polnitvami težkq,zapolniti pridobljene kapacitete v CSSR
2. Izboljšati k\plitctnc pogoje za naše letovalce v CSSR (izločili smo Smilovice in Krkonoše Poldi, izločili smo Visoke Tatre-ZTS Dubnica) s pridobitvijo letne izmenjave v
Karlovyh Varyh in ukinitvijo Svratke med poletjem.
3.	V medsebojnem interesu smo povečali delež smučanja, za katerega je bil izkazan večji interes pri nas.
Pomembno je povedati, da je v Svratki dograjen sodoben hotelski objekt z zimskim bazenom 5x12 m in z obilico drugih skupnih prostorov za rekreacijo in sprostitev. Nekaj takega razkošja je mogoče videti s fotografije. Smučišče v Svratki je primerno za manj zahtevne smučarje in predvsem za družinsko smuča-rijo. Drži pa tudi, da se v Svratki za naše delavce še posebej potrudijo, kar je treba nesporno tudi priznati.
Ostale pomembne informacije pa ste lahko že prebrali v razpisu za zimsko letovanje.
Alojz Janežič, ravnatelj tozda Družbeni standard
Svratka - smučišče pri hotelu
HIMALAJA - TUDI KOROŠKA
Kajti po delčkih jo - med mnogimi alpinisti z vsega sveta - osvajajo tudi koroški fantje. Letos, I. oktobra, je osvojila vrh lepe, 7455 m visoke Gangapurne, po njeni severni steni, petčlanska odprava alpinističnega odseka Ravne. To je doslej naj večji uspeh koroškega alpinizma, ima pa tudi svoje mesto med dosežki slovenskega in svetovnega plezal-stva, saj te stene doslej še nihče ni premagal.
V odpravi so sodelovali vodja Franc Pušnik-Fižola (bil je član koroške odprave v Andih leta 1980 in v Gruziji leta 1983), Rok Kolar (Andi 80, Daulagiri 81, Gruzija 83), Stanko Mihev (Andi 80, Gruzija 83 in Andi 86)„Andrej Gradišnik (Andi 86, Tjen San 87, Satopanth 88) ter Edi Krebs, ki mu je bila to prva odprava.
Po vrnitvi smo jih povabili na pogovor, da bi iz prve roke izvedeli, kako je bilo. Prišli so vsi razen Gradišnika, ki zaradi študijskih obveznosti ni mogel.
ODPRAVO SO SI ALPINISTI PRISLUŽILI Z DELOM
O pripravah na himalajski podvig je vodja Pušnik povedal:
»To odpravo smo v našem AO že dolgo načrtovali. V Himalajo smo se nameravali podati leta 1982, vendar je tedaj vse skupaj padlo v vodo. Kot rečejo: Včasu vojn ni iger. Kljub težavnim razmeram se nismo odrekli načrtom. Sodelovali smo v manjših odpravah: Kolar, Mihev in jaz smo bili leta 1983 v Gruziji, Gradišnik, Jamnik in Mihev 1986. v Andih (druga koroška odprava!), Qradišnik je bil še leta 1987 na Tjen Sanu v SZ in leto zatem na Sato-panthu v Indiji. Le Edi Krebs se je tokrat prvič spopadel s tujim gorstvom v okviru odprave.
Alpinistični odsek Ravne šteje 30 članov, o<i katerih je vsaj polovica aktivnih. Čeprav lahko ostale štejemo bolj za podporne člane; je vendarle želja vseh, da se njihova dejavnost odrazi v vrhunskem dosežku. In ker v Evropi že trideset let ni neosvojene stene, so oči alpinistov uprte v tuja gorstva, predvsem v Himalajo, kjer je še vrsta povsem deviških vrhov in sten. Alpiniste pa svet ceni le po prvenstvenih vzponih.«
»Kako ste se odločili za Ganga-purno?«
Kolar: »To je zelo zanimiva gora. Vse smeri nanjo so plezalne, to se pravi, da lažjih dostopov ni. Nanjo se je skušalo povzpeti že 15 ali 16 odprav, uspela je le tretjina. Steno, ki smo jo izbrali mi, smo mi osvojili prvi. Vsi pred nami so morali obrniti pod vrhom. Torej nismo osvojili samo smeri, ampak steno Gangapurne, se pravi še povsem neosvojeno in neraziskano območje. To goro nam je pred leti priporočil zijani slovenski alpinist Stane Belak-Srauf, ki je njen vrh osvojil po drugi strani.«
»Kako se je bilo treba pripraviti na
vzpon?«
Kolar: »To je gora, ki ne predstavlja težko rešljivih tehničnih problemov kot nekatere najtežje, a krat-
ke smeri v Alpah. Problem je v tem, da je gora zelo oddaljena, dolga in težavna je pot iz doline, stena pa se začne na veliki nadmorski višini, kar povzroča alpinistu dodatne težave. Za vzpon je potrebna zelo dobra telesna pripravljenost; dosežeš jo s tekaškim treningom. S tem nismo skoparili, zato smo se tudi vsi zdravi vrnili iz Nepala.«
»V pripravah na odpravo so, kot ste rekli, sodelovali vsi člani odseka. Kako?«
Pušnik: »Zelo veliko smo delali. Tri leta smo načrtno organizirali delovne akcije za ta namen. Urejeno smučišče pri Ošvenu je plod našega dela. Zase lahko rečem, da sem letos ves svoj prosti čas porabil za organizacijo te odprave. Nisem si privoščil družinskega dopusta. Z uspehom
odprave in s srečno vrnitvijo je okronana žrtev (tudi) moje družine. Podobno bi lahko rekel katerikoli izmed nas. Brez entuziazma alpinistov odprave in uspeha ne bi bi-
lo.«
^Gotovo ste dobili tudi pomoč gospodarstva.«
Pušnik: »Da. Materialno so nam pomagale delovne organizacije, tudi Železarna Ravne. Vsem se zahvaljujemo za pomoč.«
KAKO JE BILO
Pušnik: »Z Raven smo odpotovali 16. avgusta, vrnili pa smo se 31. oktobra, deset dni pozneje, kot smo predvidevali. Potovanje seje nekoliko zavleklo zaradi slabega vremena in ker zaradi praznikov nismo mogli takoj dobiti nosačev.«
»Vedeli ste, da je tam v tem času slabo vreme.«
Pušnik: »Vzpon na Gangapurno smo načrtovali za drugo poiovico septembra. Tedaj se monsumsko obdobje končuje, padavine ponavadi ponehajo, temperature pa so še znos-
ne, medtem, ko je pozneje, ko nastopi zimsko obdobje z jasnim vremenom, zaradi hudega mraza nevarnost omrzlin veliko večja. Tudi hud veter skorajda onemogoča ple-zapje.«
Kolar: »Omrzline, ki nastanejo na veliki nadmorski višini, puščajo hujše posledice kot v dolini, ker se tam zaradi redkejšega zraka in zaradi dehidracije kri zgosti.«
Mihev: »Mimo našega načrtaje bilo samo to, da je bil letos v Himalaji monsum zelo močan in seje zavlekel tja v oktober. Bilo je kak dan lepo, nato je spet dva ali tri dni snežilo. Vsako lepo uro in dan smo izrabili za napredovanje v gori.«
»Peš ste šli prav iz doline?«
Pušnik: »Z letalom smo se pripeljali v Katmandu, ki je na 1400 m nadmorske višine. Ko smo uredili vse formalnosti, kar je tam dokaj zamudno, in dobili nosače ter njihovega vodja in zveznega oficirja, smo se napotili proti naši gori. Pot je res zelo dolga, saj je treba prečkati celot-
no pogorje in se pri tem spustiti za več kot 1000 m v nižino. Tam so riževa polja in zelo visoke temperature, do 40°C, z veliko zračno vlažnostjo. Iz takih vremenskih razmer prideš potem v trdo zimo, ko je bilo v steni tudi do — 30°C. Za dostop smo potrebovali skoraj dva tedna.«
»Plezapje se začne na okoli 5000 m?«
Pušnik: »Bazni tabor smo postavili na višini 5200 m. Do tod nam je opremo nosilo blizu 50 nosačev, potlej je ostal z nami le njihov vodja, ki je opravljal tudi vlogo kuharja in kurirja - prenašal je sporočila o našem napredovanju zveznemu oficirju, ki je ostal v bližnjem kraju.«
Mihev: »Tik pod steno smo postavili še manjši tabor, kamor smo spravili opremo za plezanje in nekaj hrane. Nositi nam je pomagal naš ’sir-dar’. Od tod smo odhajali v steno. 1000 m smo je opremili s fiksnimi vrvmi, tako smo si v tem delu omogočili ekspedicijski način plezanja, ki je zelo pomemben za varnejši sestop, nadaljnje plezanje pa sva z Rokom opravila v alpskem stilu.«
Kolar: »Za napeljevanje vrvi smo porabili veliko časa, ker nas je z gore skoraj vsak dan pregnalo slabo vreme s sneženjem. Namesto da bi napeli po 400 m vrvi, smo je navadno komaj po 100 m v enem dnevu. Zato se je potem pri plezanju proti vrhu že močno mudilo. S Stankom sva plezanje pospešila na ta način, da sva na manj nevarnih delih plezala oba hkrati, le v najtežjih raztežajih sva se varovala na klasičen način.«
»Vama je med plezanjem vreme stalo ob strani?«
Kolar: »Ne. V slabem vremenu sva priplezala do prostora, kjer sva si postavila bivak, v katerem sva ves dan čakala, da seje zvedrilo. Ponoči se je povsem zjasnilo, temperatura pa je padla qa -30SC.«
Mihev: »Že sredi noči sva se začela pripravljati na zadnji vzpon, ob petih sva začela plezati in ob 14. uri sva bila na vrhu.«
»Občutke zmagoslavja ob tem je najbrž težko popisati.«
Kolar: »Tam se vsega ne zavedaš prav. Zmučen si, pred tabo je težka pot nazaj, s soplezalcem - prijateljem čutiš veselje in olajšanje, kajti odprava je z osvojitvijo stene in vrha povsem uspela.«
»Kaj pa druga naveza?«
Pušnik: »Iz tabora smo ves čas spremljali plezanje Roka in Stanka. Bolj kot onadva smo se najbrž zavedali njunega uspeha in se ga veselili. Ko bi bile razmere take, da bi lahko bili v steni dve navezi hkrati, bi najbrž štirje Korošci stopili na vrh Gangapurne. Tako pa si zaradi vremenskih razmer skoraj nismo upali tvegati še enega vzpona.«
Krebs: »Odločiti sva se morala sama z Andrejem. Menije bilo dovolj, da sta tovariša prišla na vrh in je bil cilj odprave dosežen, zato nisem več silil v steno.«
»Kaj lahko rečete po srečni vrnitvi domov?«
Pušnik: »Iz zdravstvenih razlogov nisem šel na vrh, pomagal sem pa pripraviti pot plezalcema. Srečen sem, da smo uspeli in da smo se vsi zdravi vrnili k našim družinam. Skoda le, da nismo imeli lepšega vremena in več razgleda.«
Kolar: »Pred leti, na Daulagiriju, me je veliko bolj zdelalo kot tokrat. Prvič te Himalaja šokira. Ker sem zdaj šel tja pripravljen na najhujše, se mi potem ni zdelo hudo.«
Mihev: »Mislil sem, da nikoli ne bom videl Himalaje. Zdaj sem tam preplezal prvenstveno smer. Zame je to življenjska izpolnitev.
Krebs: »Ko bi se glede vrha odločal zdaj, bi se morda drugače, kot sem se tam. A ni mi žal. Mislim, da to ni bila moja zadnja priložnost.«
Nasprotno. Ravenski alpinisti s svojim himalajskim podvigom niso odprli novih možnosti le sebi, ampak tudi drugim, ki načrtujejo in želijo dosegati visoke cilje. Povedali so tudi nam, ki ob vsakdanjih težavah sklanjamo glavo v prepričanju, da gre vse samo še navzdol: Z voljo in delom je mogoče doseči vse, tudi, kar je na videz nemogoče. Fantje, iskrene čestitke!«
Mojca Potočnik
Rok Kolar, Andrej Gradišnik, Stanko Mihev, Edi Krebs
KADROVSKA GIBANJA od 21. 10. do 20. 11.1989
Število zaposlenih seje v primerjavi s preteklim mesecem še zmanjšalo za 13 delavcev, tako nas je bilo 20.11.1989 v železarni 6772 zaposlenih.
Delovno razmeije so sklenili
KOMERCIALA - Lampret Rado, dipl. ekonomist - iz JLA.
KALILNICA - Lampret Marko, kalilec - pripravnik iz šole.
KOVINARSTVO - Irmančnik Dušan, oblikovalec kovin - pripravnik iz šole; Bogdan Janez, rezkalec - za določen čas.
Delovno razmeije je prenehalo
JEKLARNA Ovčar Leopold, pomočnik topilca - mirovanje pravic.
JEKLARNA Ovčar Leopold, pomočnik topilca - mirovanje pravic.
JEKLOLIVARNA - Čauševič Esad, rezalec na Arcmakerju, Stevič Zoran, elektrovarilec, Božič Miran, sestav, in sušilec jeder - izključeni.
VALJARNA - Ostojič Momir, voznik viličarja dan^ odpoved.
KOVAČNICA - Šisemik Edvard, koordinator-pultist - sporazumno.
STROJI IN DELI - Danijel Jože, monter - sporazumno.
VZMETARNA - Ignjatič Mladen, kalilec - samovoljno.
R P T - Rek Pavel, dipl. inž. stroj, razvojni projektant - sporazumno.
Ob boleči izgubi drage Urške Vgjksler
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so jo spremili na njeni zadnji poti, darovali vence in cvetje ali nam kakorkoli pomagali v najtežjih trenutkih. Posebej se zahvaljujemo g. župniku za opravljeni obred, godbeniku za zaigrano žalostinko in govorniku.
Vsi njeni
Ob izgubi dragega moža, očeta in dedija Stefana Brezočnika
se iskreno zahvaljujemo vsem za darovano cvetje in številno spremstvo na njegovi zadnji poti. * Zahvaljujemo se vsem, ki so kakorkoli pomagali, še posebej sodelavcem iz železarne, sostanovalcem Cečovja 20a, b, c, govorniku za poslovilne besede, ravenskemu g. župniku za opravljeni obred ter Pihalnemu orkestru železarjev za odigrane žalostinke.
Žalujoči
KONTROLA KAKOVOSTI
Hudelist Evald, kontrolor-iskrilec - umrl.
K S Z - Grobelnik Mateja, metalurški tehnik, Fijavž Vesna, livarka-kaluparka, Topolovec Lidija, jedrar-ka - potek pripravništva.
T R O - Ozimic Mirko, delovodja, Bektaševič Sonja, brusilka - sporazumno.
MONTER - Burniki Merdjan, pri-pravljalec materiala - izključen.
Prerazporeditve iz tozdov
JEKLOLIVARNA - Golobovič Zlatko, žetjavovodja - v TOZD VALJARNA; Franc Eva, čistilka - v TOZD RPT; Pšeničnik Peter, izse-kovalec - v TOZD KOMERCIALA; Fak Antonija, brusilka na SBS, Eija-vec Branko, čistilec na peskalni komori - v TOZD ARMATURE.
VZMETARNA - Peršak Franc, kmetijski tehnik - v TOZD ENERGIJA
PNEVMATIČNI STROJI Vrečko Aleš, vrtalec, Pečnik Miran, strugar - v TOZD ARMATURE.
KOMERCIALA - Fabijan Aleš-Miran, el. monter - v TOZD TRANSPORT.
K S Z - Mirkac Vid, inž. metalurgije - v TOZD JEKLOLIVARNA; Drezgič Melanija, ekonomistka
v TOZD KOMERCIALA; Konič Uroš, strojni tehnik, Kozel Marija, Hace Liljana, jedrarki - v TOZD TRO.
Kadrovska služba
Ob boleči izgubi Egidjja Potočnika, p.d. Sterna
se iskreno zahvaljujemo sosedom za pomoč v najtežjih trenutkih, vsem, ki ste darovali cvetje in ga spremili na zadnji poti, gospodu župniku za opravljeni obred in pevcem za žalostinke.
Žalujoči svojci
Ob boleči izgubi dragega očeta, dedka in pradedka Antona Franca
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, sodelavcem in znancem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti in darovali vence in cvetje.
Posebej se zahvaljujemo dr. Lebiču, družinam Pušpan, Krevh, Gnamuš, Knez in Lojnik-Radar za nesebično pomoč, gospodu župniku za opravljeni obred, pevcem in Pihalnemu orkestru ravenskih železarjev.
Vsi njegovi
Ob boleči izgubi dragega moža Evalda Hudelista
se iskreno zahvaljujem vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, darovali vence in cvetje ali mi kakorkoli pomagali v težkih trenutkih. Posebej se zahvaljujem delavcem priprave dela tozda Jeklarna in tozda Kontrola kakovosti, govorniku tov. Šipku, sosedom, vsem njegovini prijateljem, Pihalnemu orkestru Železarne Ravne in g. župniku za opravljeni obred.
Vsem še enkrat hvala.
Žalujoča žena in sorodniki
OPRAVIČILO
Ivan Kac, dipl. ing. iz Šmartnega 194, preklicujem in obžalujem neresnične trditve, ki sem jih izrekel na škodo Marije Gabor, dipl. ing. iz Kotelj 2, in Franca Duleija, strojnega tehnika z Javornika 23, ob priliki sindikalnega izleta dne 23.9.1989, ter se jima zahvaljujem, da sta odstopila od tožbe.
ZAHVALA
Uspgšno smo izvedli naravoslovni dan v Železarni Ravne. Organizatorjem se prisrčno zahvaljujemo za prijazno in strokovno vodstvo.
Učenci ii\,tovarišice tretjih ra/redov OŠ Koroški jeklarji Ravne na Koroškem
EVALD HUDELIST 1930-1989
Kar naenkrat se je pojavil v pisarni, morda je bilo pred 35 leti, mladenič v družbi še nekaj tovarišev, ki so povedali, da jih »kadrovski« pošilja v službo na OTK. Ni kazal posebnega navdušenja, morda nekoliko radovednosti in kanček nezaupljivosti je tičalo v njegovem pogleda
Šele čez nekaj let sem ga podrobneje spoznal, Evalda - večnega popotnika, brezdomca, tragični sad vojne, ko je ostal brez staršev še otrok, priča grozotam tistega obdobja, preganjan, lačen, pretepen, kriv brez krivde, samo zato, ker je bil pač proizvod tistega mračnega obdobja, v času, ko smo tako vzneseno slavili prihod zlate svobode. Še danes begajo pred mojimi očmi srhljivi pri-
zori iz njegove pripovedi, ko je v nahrbtniku prek ostrešja reševal svojo sestro, otročička, iz razdejanega stanovanja pred preganjalci - osvoboditelji. Potem je izgubil sled še za njo in ostal sam, večni popotnik, cesta mu je postala dom, sončni žarki pa drobci sreče, ki jo je vse življenje iskal.
Med prvimi je spoznal izolacijo in diferenciacijo, bilje diferenciran vse življenje, ne da bi vedel, zakaj. Namesto zaupanja in ljubezni se mu je v srce vgnezdilo nezaupanje, kije sijalo iz njegovih oči, ko sem ga prvič srečal.
Iskreno si je želel pravega prijatelja, pa ga ni našel, ker mu je nezaupanje v človeka vsakikrat narekovalo previdnost. Zaupal je le samemu sebi. Morda sva se prav zaradi tega srečala, morda je v meni videl vsaj manj nevarnega, če že ne popolnega zaupanja vrednega sopotnika.
Z izredno vztrajnostjo in visokim intelektom je postal umetnik v svoji ozki stroki in ko je srečal še svojo življenjsko sopotnico, morda edinega človeka, ki mu je brez zadržkov zaupal, je pričelo življenje zanj po-menjati srečo, čeprav se mu je sreča predajala le po drobnih in redkih utrinkih.
Z nadčloveškimi napori si je zgradil še svoj dom in prav v trenutku, ko bi se moral vanj vseliti, je omahnil.
Na njegovi zadnji poti ga ne spremljajo njegovi bližnji sorodniki, ki jih je življenje razkropilo in po-užilo, namesto njih ga poleg užaloščene žene spremljamo številni sodelavci in prijatelji, ki ga bomo ohranili v pobožnem spominu, čeprav ga morda nikdar nismo popolnoma razumeli.
Evald, nikdar v življenju se nisva poslavljala, ko sva se razšla, ker sva vedela, da do novega srečanja mora priti. Počakal si, da so ugasnili poslednji žarki jesenskega sonca, ki so nama vedno prinašali drobce nepoznane sreče na neskončnih poteh, potem si odšel tako nenadoma in brez besed, kot si pred daljnimi 35 leti prišel.
Ne bom se poslavljal od tebe, rekel bom le na svidenje.
Mitja Šipek
SLOVENSKI PREGOVORI O SMRTI
Smrtna ura je skrita, smrt pa gotova. *
Zima, birič in smrt ne prizanašajo.
*
Smrt pokoplje vse sovraštvo.
*
Bolezen in smrt sta si sestri.
♦
Smrt stare pokosi, mlade postreli.
*
Kar se rodi, smrti zori.
*
Kjer je človek, tam je smrt.
*
Komz\j hiša stoji, že smrt preti.
*
Pri luči je dobro živeti in umreti.
*
ZAHVALE
Fred Astaire Martine Carol Charlie Chaplin Joan Crawford Doris Day Kirk Douglas Femandel Jean Gabin Cary Grant Rita Hayworth Peter Kraus Mario Lanza Sophia Loren Marilyn Monroe Michele Morgan Maureen 0’Hara Ginger Rogers Romy Schneider Robert Taylor
- Frederick Austerlitz
- Marie Louise Mourer
- Charles Thonstein
- Lucille Le Seur
- Doris Kappelhoff
- Issur Danielovič
- Fernand Contandin
- Georges Moncorge
- Archibald Alexander Leach
- Margarita Cansino
- Peter Siegfried Krausenecker
- Alfredo Maria Cocozza
- Sophia Sciccolone
- Norma Jean Mortenson
- Simone Roussel
- Maureen Fitzsimmons
- Virginia Katherine McMath
- Rosemarie Albach-Retty
- Spangeler Arlington Brough
SILVESTRSKA
ZABAVA
Ponekod na Silvestrovo za zabavo vlivajo svinec. Oblike, ki pri tem nastanejo, se dajo razlagati tudi tako:
Čebula - v novem letu boste potrebovali debelo kožo.
Grozdje sreča.
Hiša - mir, zadovoljstvo.
Kača - življenje vam bo teklo po ovinkih.
Ključ - nove poslovne zveze.
Kolesa - uspeh pri igrah na srečo.
Listje - veliko veselja.
Miš - imate skrivno ljubezen.
Nož - žalitev.
Očala - nekdo vas bo. poskusil prevarati.
Okno - sreča v družini.
Oko - v novem letu boste videli veliko prijetnega.
Piramida - dediščina.
Ptiči - dobre novice.
Puščica - napad iz zasede.
Rokavice - dosegli boste ugled.
Sekira - premagati boste morali hude ovire.
Steklenica - vesela družba.
Stol - potreba po počitku.
Stolp - visok obisk.
Stopnice - napredovanje.
Školjke - sreča in uspeh.
Uhani - vabilo h krstu.
Vrč - pričakujte škodo.
Zmaj - veliko bogastvo.
Žoga - sreča se bo prikotalila k vam.
Izdaja delavski svet Železarne Ravne kot mesečnik v nakladi 7000 izvodov. Ureja uredniški odbor: Milan Boži-novski, Alojz Janežič, Silvo Jaš, Marjan Kolar, Brane Žerdoner. Uredništvo:	glavni	in odgovorni
urednik Marjan Kolar, novinarki Helena Merkač in Mojca Potočnik, tajnica Jelka Jamšek.
Tel.: 861-131 int. 6304 in 6753
Tisk: Grafika Prevalje
Glasilo je po 7. točki 1. odst. člena zakona o obdavčenju proizvodov in storitev v prometu (Uradni list SFRJ, št. 33/72), in mnenju sekretariata za informacije SRS št. 421-1/72 prosto plačila prometnega davka.
ŠTETJ
Do milijarde smo njka. Nekaj se res d, vendar že to ni prav reč inflacija še napre uredili matematiki.
VP 261/1989
658(497.12)(085.3)
10" ■
1030 . 1027 ■ 1024 > 1021 « 1018 . 10'S ■ 10*2 ■ 104 ■ 106 ■ 105 . 104 ■ 102 . 102 ■ 10' ■ 10-1 -10 -2 -10'2 -IO-b -10-9 " 10*2
000 000 000 1 000 000 1 000
1128281
UUU UUU UUU UUU UOU 00U 000 1 000 000 000 000 000 000 1 000 000 000 000 000 1 000 000 000 000 1 000 000 000 1 000 000 1 000 100 10 1
COBISS o
000 - kvadrilion 000 — triliarda 000 — trilion 000 — biliarda 000 — bilion (tera.)
000 = miliarda (giga.) 000 — milion (mega..) 000 — stotisoč 000 — desettisoč 000 — tisoč (kilo...)
100 — sto ( hekto..)
10 — deset (deka..)
0,1 (deci...)
0,01 (centi...)
0,001 (mili...)
0,000 001 (mikro...)
0,000 000 001 (nano...)
- 0,000 000 000 001 (piko...)
KOROŠKA osrednja KNJIŽNICA ..DR. FRANC SUSNIK"
Ravne na KoroSkem
ZGl
to
NEKAJ PSEVDONLt^ t FILMSKIH ZVEZD
IMENA MESECEV
DECEMBER
December je bil pri starih Rimljanih deseti mesec (decem - deset). Njihov najpomembnejši praznik je bil satumalije, na čast najvišjemu bogu Saturnu. V svetiščih so prirejali javne pojedine, bogataši pa so se na zasebnih zabavah zabavali več dni in noči. Satumalije lahko danes primerjamo s pustovanjem, saj so poznali veseljaške obhode po mestnih ulicah.
Stari slovenski imeni gruden in grudnik izhajata iz korena gruda, kar pomeni kos sprijete prsti oziroma ledu. Na letni čas kažeta imeni ranozimec in prozimec. Gutsman je skušal uveljaviti dvanajstnik, B. Potočnik je prevzel grudnik, V. Vodnik pa je predlagal srežovec. Po cerkvenih praznikih je december božični mesec, božičnik, veliki hožičpjak in kolednjak (kole-da je božično obiskovanje od hiše do hiše).
V slovarjih najdemo naslednje izraze: v hrvaško-srbskem in češkem prosinec, v poljskem grudien in v nemškem Wintermonat ter Julmonat. An-glosaksonci imajo Winter-monath (zimski mesec) in Helig-monath (sveti mesec - božič).
V. Vodnik je grudnu posvetil ta verza:
Kdor klobas pozimi hrani, se ppleti muham brani.
O. Zupančič pa:
Gruden je truden, seje že naveličal, časa voz nam bo v snegu obtičal -kar zazvene kraguljčki kot smeh: mladi Prosinec na novih saneh.
V besednih zvezah se december pojavlja kot siv, dimnast ali zmrznjen mesec, zato so tudi pesmice na to temo žalostne.
Alenka Rebula Tuta: December
Z majhnimi vzdihi si odpiram prsi vse mrene slačim s sebe pusti
naj ležem vate zima prihaja samo goli jo preživijo.
Miran Kodrin