Knjznica Toneta Seliškarja ul. 1. junija 19, Trbovlje 1420 Knjižnica sp ZASAVC 2009 0094424,20 COBISS e Samo: 031 726 814 Aleš: 041615 050 protibolečinski aparati www.semos.si Poiščite več informacij na WWW.fSh.Si ice leta 2009 I cwi i mnmBopiMiM ute skozi letne iase TISKOVINA Poštnina plačana pri pošti 3102 Celje Mnik 20 cena 1,13 € < hrastnik - trbovlje - zagorje - litija - radeče ZANESLJIVE INFORMACIJSKE REŠITVE Za vodo. Za Savo. Za nas. | ; V. - i " Y> *■ f /jtV v, *>C K i Bi Mii f E3 - Gradimo čistilni napravi in kanalizacijska sistema Vsak od nas proizvede približno 150 litrov odplak na dan. Prebivalci občin Trbovlje in Hrastnik skupaj vsak dan izpustijo 4,4 milijona litrov onesnažene vode. Čiščenje odplak, ki obremenjujejo vodotoke, je del naše odgovornosti do okolja in naša naložba za prihodnost. Skoraj dve tretjini sredstev za gradnjo čistilnih naprav in kanalizacijskih sistemov v občinah Trbovlje in Hrastnik sofinancira Kohezijski sklad EU. I Projekt delno ßnancira I Evropska unija KOHEZIJSKI SKLAD Projekt delno ßnancira Republika Slovenija Občina Trbovlje Ta projekt prispeva k zmanjševanju ekonomskih in socialnih razlik med državljani Evropske unije. Občina Hrastnik za vc 22. oktober 2009 HP Morate prebrati: Zagorska občina toži Lafarge Cement m Zasavje zajema z veliko žlico sredstva EU © Kmetica leta 2009 je z Jezerskega Čitalniški večer v Mlinšah Intervju: Dejan Poboljšaj Guličverjeva potovanja Jožeta Ovnika Predstavitev knapovske sage Špegu: za Jureta Torija Dewesoft - savinjsko-zasavska gazela 2009 m m Zasavc-a izdaja Grafika Gracar d.o.o., Lava 7b, 3000 Celje, tel. 03 54 52 666, fax 03 54 73 166. Glavna odgovorna urednica: Marta Hrušovar. Uredniški odbor: Stanislava Radunovič, Fanči Moljk, Anton Šutar in Boštjan Grošelj. Redakcija se zaključuje ob ponedeljkih ob 12.00 uri. Prodaja, trženje in tisk: Grafika Gracer, Celje. Tiskano en dan pred izidom v nakladi 2000 izvodov. Naslov uredništva: Zasavc, p.p. 79,1410 Zagorje ob Savi. Telefon: 03 56 22 734, Faks: 03 56 32 734 GSM: 041 410 734, komerciala: 031 822 533, 040 267 411. E-mail urednica: hruski@siol.net, E-mail: zasavc@email.si,http://zasavc.gajba.net Zasavc je štirinajstdnevnik, izhaja ob četrtkih. Letna naročnina je 28,17 EUR, polletna 13,52 EUR. Naročnina za tujino je 81 EUR ali druga valuta v protivrednosti. V ceno je vračunan 8,5 % DDV. Odpoved naročnine sprejemamo v pisni obliki po obračunskem obdobju. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne honoriramo in ne vračamo. Brez dovoljenja urednika ponatis člankov ni dovoljen. JP AJr ste izpolnili obveznost orijavili resnične podatke o osebah, s katerimi, upam, v sožitju živite v stanovanju in pa psa? Če niste, ste rok že zamudili. Posledice? Hm - upravniki bodo upoštevali, da enoto uporablja dvakrat toliko ljudi, kot glede na površino določa pravilnik o dodeljevanju neprofitnih stanovanj v najem. O namenu te novotarije bi se dalo razpravljati, vendar tokrat in tukaj ne bi. Bolj zanimivo je to, da neka- t e r i upravniki v sporočilih »grozijo«, da bodo sezname s številom uporabnikov izobesili na oglasni deski v stavbi. Ako ste nežna in občutljiva dušica, se pač ne boste želeli videti kot grešni kozel, ki ni prijavil psa, kaj šele svojega ljubega. Ja, to je kar dobra taktika, kako skregati stanovalce v večstanovanjskih blokih, ki se tako ali tako ne poznajo med seboj, nimajo nobenih stikov, kaj šele, da bi vedeli za kakršenkoli problem svojega soseda. Tako do prvega vogala, tam pa: »Udri po siromaku!« Vsak vse najbolje ve, kaj se dogaja in kaj se ne: mlatjo se med sabo, baba pije, otroc so zadrogiran...kaj hujšega, kot je zloraba, raje ne bi omenjala, ker imam psa, ki rad stika pod balkoni in požre vse crknjeno, kar preobjedenim odveč hodi in da ne bo kontejner prehitro poln, hajd, flek čez balkon, sej je grabn spod! Aja, kje sem že, ja točno, pri smeteh. Vrli odgovorni dodajo še nasvet, podkrepljen s členi in njih odstavki, ki pravi, da soseda lahko preprosto zatožite, da se je zlagal in prijavil premalo - za preveč ga najbrž ne bo nihče preganjal. Ojcj, kako prav je imel hudič, ki je slovenske duše v kotlu kuhal in se po svoje zabaval in kratkočasil, kajti grešne dušice so pazile, da katera ni pomolila glave iz kotla - v tem primeru so jo ročno potegnile nazaj v vrelo olje. Hudič je imel fertig del pa dnar na roke in tako ga imajo tudi naši predpisovalci tako ali drugače trapastih aktov. Skregaj folk, pa boš imel mir pred njim. Hudo podobna se mi zdi tudi Odisejda oziroma cementarijada. Tako se bomo spričkali med sabo, da na koncu ne bomo vedeli, na kateri strani smo začeli in kje končali. Ampak, da veste, upokojenska stranka je najmočnejša stranka v državi in tale tovarna za cement jih ima kar precej na svoji strani, sem na lastna ušesa slišala in direktorju so bile tisti dan odprtih vrat gotovo balzam za ušesa. Pa ne pozabite na dan reformacije in na verne duše in... pazite, kako zalivate rože in kam pada uvelo cvetje, naslednji ukrep bo lopnil po vas - zaljubljena v pse in rože mmm šrei/m ime S. 200*1 0 fUNirem Zadnja seja občinskega sveta Občine Hrastnik, ki je bila v četrtek, 24. septembra 2009, je imela petnajst točk dnevnega reda. Pri četrti točki, ko so obravnavali in sprejemali poročila o izvrševanju proračuna občine Hrastnik v obdobju januar - avgust 2009 z oceno realizacije do konca leta, je bilo kar nekaj vprašanj. Glede urejanja cest je župan Miran Jerič pojasnil, da je cesta, ki poteka skozi Hrastnik v državni lasti, zato je bil 18. 9. 2009 sestanek z direktorjem Direkcije RS za ceste v zvezi z investicijo skozi sotesko Boben. V okviru te investicije bodo postopoma izvedli 600 metrov preplastitve cestišča od tovarne TKI Hrastnik do gostišča Porto. V letošnjem letu bodo sanirali in uredili tudi cestišče mimo banke, do vstopa v banko, naslednje leto pa še do Vodiškarja. Položeni pa bodo tudi vsi potrebni vodi (telekomunikacijski, komunalni, toplotni ...). Letos bo zaključena tudi druga faza urejanja hrastniškega mestnega jedra v neposredni bližini športne dvorane, bazena in stolpnice Log 3, ki zajema tudi hortikulturno ureditev, za katero skrbi Vrtnarstvo Celje. Zaključek tretje faze ureditve te cone je predviden za naslednje leto. Zanimiva je bila tudi dvanajsta točka, kjer so razpravljali o prijavi na peti razpis evropskih sredstev za razvoj regij. Uvodno obrazložitev je podal direktor občinske uprave Janez Kraner. Pojasnil je, da znaša razpoložljiva regijska kvota za projekte v obdobju 2010-2012, ki pripada Zasavski regiji, 7.653.569 €. Kvota, ki pripada Občini Hrastnik, znaša 2.423.630,19 € in bi se razdelila tako, da bi bilo 1.738.743 € namenjeno za sofinanciranje sekundarnega kanalizacijskega omrežja območja Dol pri Hrastnik, 684.887,19 € pa za komunalno urejanje območja OPPN Resnica S5. Občina bo morala k tej kvoti evropskega denarja dodati še svoja sredstva. Statistično je Zasavska regija sestavljena samo iz občine Trbovelj, Hrastnika in Zagorja, Radeče pa spadajo k Posavski regiji, Litija in Šmartno pri Litiji pa v Ljubljansko regijo. Zupan je razložil še skupen regijski projekt Natura - 2000, v okviru katerega je nastal projekt V 3 krasne, ki tudi kandidira za dodelitev evropskih sredstev. Zdaj se nadaljuje kot projekt Vse teče v 3 krasne. Za to je predvidenih 450.000 €, kamor je vključena vzpostavitev turističnih informacijskih centrov v vseh treh zasavskih občinah in izvedba promocije in trženja občin na področju turizma. Besedilo: Fanči Moljk Glavna točka dnevnega reda 2. izredne seje zagorskega občinskega sveta v torek, 13. oktobra 2009, je bila predstavitev informacije o izvajanju sosežiga odpadkov v trboveljskem Lafarge Cementu. Izkazalo se je, da nasprotniki tega početja na čelu z ekološko skupino Eko krog in njenim predsednikom Urošem Macerlom menijo, da cementarna ne bi smela sosežigati nevarnih odpadkov, dokler odločba o tem ni pravnomočna. V odločbi, ki jo je izdala Agencija Republike Slovenije za okolje, namreč nikjer ne piše, da pritožba ne zadrži njene izvršljivosti. Dokler torej ni odločeno glede pritožbe zoper to odločbo, cementarna ne bi smela sosežigati odpadkov. Na pobudo odvetniške pisarne Ceferin, ki zastopa Macerla, je bil z veliko večino glasov občinskih svetnic in svetnikov sprejet predlog, da Občina Zagorje vloži kazensko ovadbo zoper Lafarge Cement in njegovo odgovorno osebo zaradi suma storitve kaznivega dejanja obremenjevanja okolja. Zagorski župan Matjaž Švagan je dejal, da želijo na ta način narediti korak naprej v reševanju zgodbe, povezane z zagotavljanjem človekove pravice do življenja v zdravem okolju. Izbrali so pravno sredstvo, saj ne želijo pereče okoljske problematike reševati »na cesti«. Švagan upa, da bo ta poteza predramila odgovorne ustanove v državi, da končno rečejo bobu bob v zgodbi, ki se že »predolgo vleče«. V Eko krogu so bili seveda zadovoljni s potezo občinskega sveta. Macerl jo je komentiral kot »pravo, nujno in odgovorno«. Med razpravo je bilo slišati nekaj pomislekov ali vložitev omenjene kazenske ovadbe morda ni prehitra, saj naj bi bilo potrebno prej še enkrat pretehtati, ali so res izčrpane vse druge možnosti za presojo okoljske ustreznosti sosežiganja odpadkov v trboveljski cementarni. Pretehtala sta: argument odvetniške pisarne Ceferin - predstavljala jo je odvetnica Teodora Glušič Terbovc -, da je to najboljša pot za dosego čimprejšnjega prenehanja kurjenja odpadkov v Lafarge Cementu in dejstvo, da uživa omenjena pisarna velik ugled. Seja se je nadaljevala s sprejetjem spremenjenih in dopolnjenih odlokov o ustanovitvi zagorskih osnovnih šol, vrtca, glasbene šole in delavskega doma. Zaključila pa se je s sprejetjem predloga 3. spremembe in dopolnitve letnega načrta razpolaganj z nepremičnim premoženjem Občine Zagorje za leto 2009. Razlog za korekcijo je prodaja dotrajanega objekta na Vinski cesti v Zagorju družini Juvančič, ki je trenutno njegova najemnica. Še to! Na seji so bile zastopane vse stranke, ki sestavljajo zagorski občinski svet, razen Slovenske demokratske stranke, ki ima v tem političnem telesu tri sedeže. Besedilo: Boštjan Grošelj FUAlftčEC 0 Seja radeskega občinskega sveta je bila v ponedeljek, 19. oktobra 2009 tudi pod vtisom tragedije na Brunški gori, kjer sta v požaru umrla mati in sedemletni sin. Največ časa so sicer namenili prostorskim dokumentom in sprejeli Odlok o podrobnem občinskem prostorskem načrtu za poslovno trgovski center v Radečah, Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o ureditvenem načrtu za radeško mestno središče in v prvi obravnavi sprejeli tudi Odlok o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za poslovni objekt na Njivicah v Radečah. Občinski podrobni načrt za poslovno trgovski center v Radečah je bil sprejet po hitrem postopku zaradi izrednih potreb občine oziroma investitorja, ld že dalj časa čaka s pričetkom izgradnje trgovskega objekta. Gradnja se bo predvidoma začela v roku dveh do treh mesecev. V tem času namerava bodoči investitor Pluton gradnje pridobiti gradbeno dovoljenje za izgradnjo Centra Spar. Občinski svet oziroma občinski svetniki, vodstvo občine, Radečani so se namenili pomagati družini z Brun-ške gore, kjer je 18. oktobra 2009 ob 22.45 zagorelo in požar je uničil domovanje in terjal življenje matere in sedemletnega sina, trinajstletni sin se je rešil s skokom skozi podstrešno okno. Kljub hitri intervenciji šestinštiridesetih gasilcev 39-letni materi Simoni Čajko in sedemletnemu sinu ni bilo pomoči. Ostrešje in stanovanje sta bila v plamenih. Gasili so s strehe, da so se lahko prebili v stanovanje, kjer so našli zogleneli trupli. Takšnega požara ni bilo mogoče preživeti, je povedal poveljnik prostovoljnih gasilcev iz Radeč. Svetniki so soglasno sprejeli odločitev, da se odpovedo sejninam do konca tega leta in potrdili porabo sredstev za financiranje obnove ostrešja iz proračunskih rezerv. V torek, 20. oktobra 2009 si je občinsko vodstvo ogledalo posledice požara na Brunški gori, vzrok za tragedijo še raziskujejo, iz bolnice, kjer so mu nudili zdravniško pomoč, pa se je vrnil trinajstletni Denis. V veliki in lepo urejeni hiši živijo tri družine. V mansardi, kjer je ogenj izbruhnil, je živela pokojnica z dvema sinovoma in možem, ki ga ob tragediji ni bilo doma, v prvem nadstropju stanuje tašča, v pritličju pa teta. Prizadetim je občina Radeče ponudila trenutno prazno 37 kvadratnih metrov veliko občinsko stanovanje, vendar so se odločili, da raje ostanejo doma, saj pritličja in prvega nadstropja ogenj ni uničil. V sodelovanju z RK OE Laško so odprli transakcijski račun: 06000- 0003706087, sklic: 00 19, pripis: za pomoč družini Čajko. MaH Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje je v Uradnem listu (št. 81/2009) in na svoji spletni strani www.ess.gov.si objavil Javni razpis za izbor programov javnih del v RS za leto 2010. Razpis temelji na spremembah Programa javnih del 2009/2010 za leto 2010, ki jih je včeraj zaradi blažitve posledic gospodarske krize na trgu dela sprejela Vlada RS. Objavljeno je tudi novo javno povabilo delodajalcem za usposabljanje brezposelnih na delovnem mestu za obdobje 2009/2011. Nov javni razpis za izbor programov javnih del je vreden 35 milijonov evrov, kar je skoraj 13 milijonov evrov več od sprva predvidenih sredstev za leto 2010. Za Območno službo Trbovlje je v okviru novega razpisa predvidenih 1.000.000,00 evrov. Sredstva bodo v celoti zagotovljena iz Proračuna RS. Ravno tako je v novem javnem razpisu predvidena vključitev 7.000 brezposelnih oseb v nacionalne in lokalne programe javnih del, kar je skoraj dvakrat več od sprva načrtovanega števila za leto 2010 (3.900 vključitev). Več na spletni straniZRSZ. MaH 7a ca zr> 0 flWflEKC ®n%vi odprtih wü v/ Messet Zemente V petek, 16. oktobra 2009 je bil v trboveljski cementarni prvi izmed treh Dnevov odprtih vrat, ki bodo potekali vsak petek do konca oktobra in so namenjeni vsem, ki si želijo ogledati trboveljsko cementarno ter njegove naj novejše tehnološke in okoljevarstvene pridobitve. Iztok Virant Vodstvo Lafarge Cementa se je za Dneve odprtih vrat odločilo, ker si želi nadaljevati odprt in korekten dialog z okolico, s katero je podjetje že od vsega začetka svojega delovanja neločljivo povezano, saj zaposluje 180 delavcev iz vseh treh zasavskih občin. Po mesecih uspešnega uvajanja alternatnih goriv v visoko tehnološki proces trboveljske cementarne so se v Lafarge Cementu odločili uporabo teh goriv pokazati javnosti. Na Dneve odprtih vrat tako vabijo vse, ki jih zanima kako je cementarna videti z druge strani in kako deluje ter kako izvajajo aprila prejeto okoljsko dovoljenje. Na vodenih ogledih lahko obiskovalci slišijo razlago, kako cementarna nadomešča fosilna goriva z alternativnimi, kako zmanjšujejo vpliv na okolje ter kako izvajajo okoljske meritve. Ogled vključuje tudi kontrolno sobo z nadzorom proizvodnje. Iz središča Trbovelj do Direktor trboveljske cementarne v pogovoru s krajani obrata cementarne je organiziran brezplačni avtobusni prevoz v obe smeri. Lafarge Cement vseskozi deluje v skladu z okoljevarstvenimi predpisi in izpolnjuje vse potrebne pogoje za uporabo alternativnih goriv v proizvodnji, kar je potrdila tudi pristojna inšpekcija za okolje, ld pri nadzoru podjetja doslej ni ugotovila ravnanj v nasprotju z okoljevarstvenimi predpisi. Generalni direktor Iztok Virant je dejal: »V zadnjih nekaj letih se še posebej trudimo izboljšati okoljevarstvene standarde in omiliti svetovne podnebne spremembe ter varovati naravo in ljudi. Dobro se zavedamo svoje okoljske in družbene odgovornosti, zato iz dneva v dan razvijamo izdelke in rešitve, ld bi omogočale delovanje naše proizvodnje v simbiozi z okoljem.« Ker za sosežig alternativnih goriv veljajo strožji kriteriji, dejansko cementarna bistveno manj obremenjuje okolje, kot bi ga pri obratovanju s klasičnimi fosilnimi gorivi. Rezultati meritev potrjujejo strokovnost, odgovornost in kompetentnost zaposlenih, ki z napravami upravljajo ter upravičenost tehnoloških investicij v zadnjih letih. Tehnologija sosežiga je lahko v cementarnah varen in učinkovit način zmanjševanja količine in koristne uporabe odpadkov ter obenem tudi priložnost za kreiranje novih delovnih mest v celi verigi upravljanja z odpadki, o čemer pričajo uspešne politike držav EU. Poročila o emisijah zadnjih mesecev dokazujejo, da Lafarge Cement v celoti uspešno obvladuje tehnologijo nadomeščanja fosilnih goriv z alternativnimi. Dnevna povprečja emisij se v nobenem primeru niso niti približala zakonsko dovoljenim. Investicije v najsodobnejšo tehnologijo čistilnih naprav v zadnjih nekaj letih so se torej pokazale kot povsem upravičene in ustrezne, hkrati pa meritve dokazujejo tudi strokovnost, odgovornost in kompetentnost zaposlenih, ki z napravami upravljajo. Po tiskovni konferenci, ld je potekala v okviru pričetka dnevov odprtih vrat je o poslovanju Cementarne Lafarge Trbovlje direktor Iztok Valant povedal: Monitor za spremljanje dejanskega stanja delovanja s predpisanimi »Letošnje poslovno leto je izredno težko. Gradbena industrija ni videla tovrstnih razmer od časov osamosvajanja 92 - 93. Upad v tej aktivnosti je več kot 30 odstoten. Zaradi upada likvidnosti imamo velike težave pri podaji in pri zagotavljanju denarnega toka. Nismo pa edini v gradbeni industriji. Gradbena operativa najbolj trpi in ker smo njihov partner, smo deležni tudi teh negativnih vplivov.« Kakšne načrte imate še do konca leta 2009? »Predvsem se bomo trudili izboljšati likvidnostno situacijo in upamo, da se bo tudi situacija na prodajnem trgu izboljšala. Kar zadeva poslovanje pa imamo načrt obratovati še kakšen mesec, potem pa zaradi situacije na trgu ugasnemo peč in se že pripravljamo za poslovanje v naslednjem letu, vključujoč remonte.« Kakšna bo letos proizvodnja? »V letu 2009 se verjetno nobenemu podjetju ne izpolnjujejo lanski plani, tako da zelo prilagajamo naše delovanje. V primerjavi s tem planom bo doseženo absolutno manj, kot smo pričakovali.« Kje se nahajate v celotni skupini Lafarge? »Mi smo v sistemu Lafarge relativno majhna cementarna. V preteklih letih smo imeli premalo kapacitet za povpraševanje na trgu, v tem letu se je to spremenilo. Ostali bomo v prizadevanjih po našem dobrem okoljskem delovanju, zelo nizkih emisijah in po urejenosti naše tovarne.« Besedilo: Rudi Špan, slike: Mati fUMfegg Q Občina Zagorje ob Savi je s strani RS Službe vlade Republike Slovenije za lokalno samoupravo in regionalno politiko pridobila za izvedbo rekonstrukcije sofinanciranje v višini 85 % . V okviru potrjene operacije je predvidena rekonstrukcija ceste v dolžini 3.580 m na odseku Podkrnica-Mošenik (2,58 lem), ld je še v makadamski izvedbi in rekonstrukcija odseka lokalne ceste S e n 11 a m b e rt - Po d krni ca v skupni dolžini 1 km. Z investicijo se bodo izboljšali širina, utrjene bankine, urejeni prečni skloni, urejeno odvodnjavanje, asfaltna prevleka s prometno opremo in hodnik za pešce na območju šolske poti, ld jo uporabljajo šolarji OS Šen-tlambert. Z rekonstrukcijo cest so pričeli 11. septembra 2009, predviden rok dokončanja del pa je 30. september 2010. Skupna vrednost del, ki bodo potekala v dveh fazah, znaša 802.214,00 EUR, predvideni znesek iz sofinanciranja je 668.511,67 EUR. Operacijo delno sofinancira Evropska unija iz Evropskega sklada za regionalni razvoj, izvaja se v okviru Operativnega programa krepitve regionalnih razvojnih potencialov za obdobje 2007-2013, razvojne prioritete »Razvoj regij« Ob 85 % potrjenem sofinanciranju upravičenih stroškov s strani EU znaša skupni znesek sofinanciranja 568.235,00 EUR ( v letu 2009 - 288.219,00 EUR in v letu 2010 - 280.016,00 EUR). Občina Zagorje ob Savi bo sofinancirala operacijo v višini 233.979,00 EUR ( v letu 2009 - 118.678,00 EUR in v letu 2010 - 115.301,00 EUR). Odstotek sofinanciranja EU/Občina tako znaša 70,83% : 29,17%. Objekt osnovne šole v Litiji je dotrajan in bivanje v njem ogroža zdravje učencev in učiteljev, kljub obsežnim interventnim posegom v letošnjem poletju, po tem, ko je inšpekcija odkrila spomladi spore plesni in gliv v kletnih prostorih. Zdravstveni in šolski inšpektorat je predpisal sanacijo objekta - kletnih prostorov, s katero pa, po mnenju sveta staršev litijske šole, ne rešujejo vseh problemov. V šoli ni tople vode, jedilnica je neustrezna, ni kuhinje in dvigala za invalidne otroke. Nimajo večnamenskega prostora, primanjkuje ustreznih kabinetov in sanitarij. Plesni, ld so jih odkrili v litijski OŠ so alergogene, izločajo toksine in za nameček so v šoli tudi pršice. Starši ne dobijo podatkov o dovoljenih mejnih vrednostih prisotnih »strupov«, pristojne ustanove priporočajo pa gibanje samo z maskami v prostorih, kjer se plesen razrašča. Svet šole je pozval vse pristojne, vključno z ministrom za šolstvo Igorjem Lukšičem, da Ministrstvo za šolstvo zagotovi interventna finančna sredstva za gradnjo nove šole v Litiji. Zaradi močne dotrajanosti stoletnega objekta, nekdaj sodniške stavbe, kjer je sedaj šola, so se v litijski občini namenili prihodnje leto začeti z gradnjo nove šole, starši pa so v skrbeh, da lokalna skupnost ne bo zmogla dobrih šest milijonov evrov vredne naložbe realizirati brez pomoči države. Mali Rdeči križ Trbovlje je v torek, 20. oktobra 2009 prejel večje količine mleka za razdeljevanje pomoči potrebnim družinam in posameznikom. Deliti so ga pričeli naslednji dan, v sredo zjutraj, po šest litrov na družinskega člana. Mleko, ki prihaja iz državnih rezerv je sveže alpsko mleko. Razdeljevanje bo potekalo tudi v ponedeljek, 26. in v sredo 28. oktobra. MaH 0 mšrenc Zasavje zajema z veliko žlico sredstva EU Zasavska regija, v katero spadajo občina Hrastnik, Trbovlje in Zagorje, je ena od dveh uspešnih regij pri črpanju evropskih sredstev. V obdobju 2007 do 2013 bo dobila skoraj 19 milijonov evrov pomoči. V že sprejetem in potrjenem izvedbenem načrtu regionalnega razvojnega programa za obdobje 2010 do 2012, je osem projektov v skupni vrednosti 10 milijonov evrov in nadejajo se iz evropskih sredstev dobiti 7,6 milijona evrov nepovratnih sredstev. Na dosedanjih štirih razpisih vladne službe za lokalno samoupravo in regionalni razvoj (SVRL) je Zasavje že dobilo 10,7 milijona evrov iz Evropskega sklada za regionalni razvoj. Pripravlja se prijava na peti razpis, ki bo še v letošnjem letu in pridobitev nadaljnjih 7,6 milijona evrov iz EU, kar pomeni 85 %. Ostalo (15 %) bodo zasavske občine financirale iz svojih proračunskih sredstev, v enem od hrastnišldh projektov bo v teh 15 % prispeval partner Rudnik Trbovlje Hrastnik. V treh letih bo vsaka občina morala zagotoviti 450.000 evrov. Zagorje se za evropska sredstva poteguje s turističnim projektom vseh treh občin Vse teče v tri krasne, s projektom za prenovo Kidričeve ceste in starega mestnega jedra na Cankarjevem trgu in s projektom vodovoda Čemšenik. Hrastničani bodo z evropskim denarjem sofinancirali sekundarno kanalizacijsko omrežje na Dolu in komunalno ureditev na območju Resnice, V Trbovljah so se namenili porabiti evropska sredstva za gradnjo sekundarnega kanalizacijskega omrežja in energetsko obnovo vrtcev. Podatki RCR kažejo, da je Zasavje največ evropskih sredstev namenilo za projekte na področju prometne infrastrukture -štiri milijone evrov, na področju ekonomske in izobraževalne strukture ter razvoja urbanih naselij so porabili 1,4 milijona evrov, okoljska infrastruktura je dobila 1,2 milijona evrov, za dvig konkurenčnosti turističnega gospodarstva pa je bilo namenjeno 107.000 evrov. V obdobju treh let je bila v Zasavju iz sredstev Unije sofinancirana izgradnja 7,7 km lokalnih cest in 5,3 km vodovodnega omrežja. MaH V občini Trbovlje ustanovljen Svet za varstvo pravic najemnikov in Svet za varstvo uporabnikov javnih dobrin V mesecu septembru sta se na konstitutivnih sejah ustanovila Svet za varstvo pravic najemnikov občine Trbovlje in Svet za varstvo uporabnikov javnih dobrin v občini Trbovlje. Organa ustanavlja občinski svet občine Trbovlje v sldadu z aktom o ustanovitvi. Člani obeh svetov so sprejeli predloga poslovnika o delovanju sveta in izvolili predsednici. Svet na področju javnih gospodarskih služb v občini Trbovlje-Svet za varstvo uporabnikov javnih dobrin - usklajuje interese prebivalcev posamezne ali več krajevnih skupnosti ter pripravi j a ustrezne predloge občinskemu svetu, zastopa interese občanov v zvezi z načrtovanjem in financiranjem javnih gospodarskih služb ter s tem povezanih objektov in naprav v razmerju do občinskega sveta; v ta namen morajo biti svetu predloženi razvojni programi, finančni načrti in drugi dokumenti, ki se tičejo načrtovanja in financiranja gospodarskih javnih služb v občini. Zastopa tudi interese občanov v razmerju do občinskega sveta s tem, da daje občinskemu svetu mnenja in predloge s področja svojega delovanja, zastopa interese občanov v razmerju do posameznih gospodarskih služb v občini ter opravlja še druge naloge v sldadu z zakoni ter stališči občinskega sveta in svetov krajevnih skupnosti v občini Trbovlje. Predsednica Sveta je Simona Pečarič. Svet na področju varstva pravic najemnikov - Svet za varstvo pravic najemnikov - pa spremlja uresničevanje obveznosti lastnikov najemnih stanovanj, zagotavlja brezplačno pravno svetovanje, daje pobude občinskemu svetu za sprejem ustreznih ukrepov na stanovanjskem področju in ugotavlja pravice najemnikov na podlagi Stanovanjskega zakona. Svet obravnava konkretne kršitve s področja najemnih razmerij ter pripravlja predloge za spremembo zakonodaje s stanovanjskega področja. Predsednica Sveta na področju varstva pravic najemnikov je Zofija Češnovar. Sveta sta z dnem ustanovitve tudi pričela delovati, zato se lahko občani občine Trbovlje nanju obračajo v okviru nalog, ki ju izvajajo, na naslov Občina Trbovlje, Mestni trg 4, 1420 Trbovlje, na telefonsko številko 03/56-34-800 ali elektronski naslov občina.trbovlje@trbovlje.si. Zbiranje predlogov za podelitev nagrade »Tončke Čeč« za leto 2010 Komisija za občinska priznanja pri Občinskem svetu Občine Trbovlje je objavila javni razpis za zbiranje predlogov za podelitev nagrade »Tončke Čeč« za leto 2010. Nagrado podeljuje občinski svet občanom in občankam, društvom, združenjem in skupinam (s stalnim prebivališčem oz. sedežem v občini Trbovlje) za izjemne dosežke na kulturnem in umetniškem področju. Letno podelijo eno nagrado Tončke Čeč, ki jo sestavljajo listina o podelitvi, miniaturna umetniška skulptura ter denarni del. Predloge za javni razpis lahko dajo posamezni občani in občanke, društva, združenja, politične stranke, krajevne skupnosti in ostale organizacije najkasneje do petka, 6.11.2009 na naslov Občine Trbovlje. Gradnja panoramskega dvigala v upravni zgradbi Občine Trbovlje V zgradbi trboveljske občinske in upravne enote so pričeli z gradnjo panoramskega dvigala, ki bo trajala predvidoma do sredine decembra. Izgradnjo dvigala v vrednosti cca. 147.000 EUR sofinancirata Občina Trbovlje v 52 % in Ministrstvo za javno upravo RS -Upravna enota Trbovlje v 48 % deležu. Dela izvaja podjetje Spectra 9 d.o.o., izbrano v sldadu z določili Zakona o javnih naročilih. Vse obiskovalce občinskih prostorov v času izvajanja gradbenih del vljudno prosijo za previdnost, razumevanje in strpnost ob morebitnih nevšečnostih. Poslej bo obisk upravne zgradbe prijetnejši, udobnejši ter prijazen invalidom, starejšim občanom in mladim mamicam z vozički. MaH V nedeljo, 11. oktobra 2009, se je zbralo v Dobrniču blizu Trebnjega okoli 2000 ljudi iz cele Slovenije. Bilo je tudi več avtobusov iz Zasavja. Vsako leto ob tem času se spominjajo ustanovitvenega kongresa protifašistične ženske zveze, izpred 66 let. «Posameznice so se podredile skupnemu cilju-boju za pravičnejši svet...,« je dejala slavnostna govornica Majda Potrata. To je bil edinstveni primer v takratni Evropi... Boštjan Sladič, predsednik ZB Trebnje, je med drugim povedal: »Prvi dan kongresa je bil namenjen pozdravnim govorom in kulturnemu programu, potem pa se je nadaljeval z referati Mare Rupena in Helene Puhar ter z razpravo delegatk. Večina od teh še nikdar prej ni javno nastopila, vendar so govorile iz srca. Borke so povedale, zakaj so odšle v partizane; predstavnice ljubljanskih žensk so pripovedovale o delu in trpljenju ljubljanskih aktivistk. Spregovorile so partizanske matere, katerih otroci so padli za svobodo, med njimi tudi Majcnova mati, ld je do kongresa izgubila že dva sinova in moža ter Marija Ivančičeva, ld je v enem dnevu pokopala štiri sinove...« Maro Rupena, rojeno v bližnji Mirni Peči, so delegatke izvolile za sekretarko. Tudi po vojni je ta izjemna ženska nadaljevala s svojo aktivnostjo na področju kmetijstva (FAO je njen projekt), se zavzemala za boljši položaj kmečkih žensk in družine; vodila je tudi humanitarne dejavnosti. Tako ni čudno, da so del evropske pešpoti na tem področju poimenovali Pot Mare Rupena. In v nedeljo so jo nekateri udeleženci tudi prehodili. Na odru so se zvrstili še drugi govorniki kot na primer Janez Stanovnik, predsednik slovenskih borcev, Danica Simšič, predsednica društva Dobrnič in drugi krajevni predstavnild. Govorili so o vrednotenju NOB in kako se odpor ne začne preko noči. Iskrice odpora se začnejo pri posamezniku... Posebno pozornost so zbudile še preživele članice takratnega kongresa - kot spoznavni znak so imele na mizi pred seboj nagelj. Nekateri so prišli v to slikovito vasico tudi zaradi nastopa ženskega zbora Kombinat. V Zasavju so že nastopale. To je skupina simpatičnih deldet iz cele Slovenije, ki se je odločila prepevati pesmi upora iz vseh koncev sveta. »Večino teh pesmi poznamo že iz otroških let,« pravi Maksimiljana, ena izmed njih. »Pesmi upora imajo - ne glede na čas in okoliščine nastanka - skupni imenovalec. Vse so se rodile v stisld, so krik, Id je hušknil iz človeka, ko so mu jemali pravice in dostojanstvo... Pesmi upora so pesmi neizmerne izpovedne moči, so izjemno neposredne in prav zaradi tega še vedno tako aktualne, tako današnje...« V programu sta nastopila tudi dva mlada kulturnika iz Maribora, ld sta govorila o spoštovanju do tistih, ld so imeli vero v višje cilje. »Pripovedujte nam o njih,« sta rekla, »mi mladi premalo vemo...« Vsakoletno zborovanje v Dobrniču o tem lepo pripoveduje. Besedilo: Fanti Moljk Ustanovljena je bila Univerza za tretje življenjsko obdobje Litija - Šmartno. Pri ustanovitvi so sodelovali somišljenild in simpatizerji: Knjižnica Litija, Javni zavod za kulturo Litija, Društvo upokojencev Litija, Društvo upokojencev Šmartno, Društvo invalidov Litija, Društvo diabetikov Litija-Šmartno in predvsem številni posamezniki, ld v znanju in ustvarjanju vidijo vrednote in smisel življenja. Za znanje je vedno vredno zastaviti besedo, zato vabijo k včlanitvi. Člani litijsko/šmarske tretje univerze uživajo v druženju in učenju. Uvodna prireditev bo 23. oktobra 2009 ob 17. uri v občinski avli v Litiji, 30. oktobra pa v avli osnovne šole v Šmartnem. Srečanji bodo obogatili s kulturnim programom in poskrbeli za zanimive goste. V Knjižnici Litija se je mogoče vpisati na univerzo. Po odločitvi za obiskovanje posameznih študijskih programov oziroma krožkov, se bodo slušatelji z mentorji dogovorili o nadaljnjih pogojih dela (kraj srečevanja, prispevld oz. obveznosti). Za dober začetek delovanja univerze bodo pripravili niz uvodnih predavanj z različnimi tematikami. Članom ali nečlanom za udeležbo ne bo potrebno prispevati dodatnih sredstev, saj bodo predavanja promocijska. Za začetek pripravljajo: 22.10.2009 ob 18.00 v Knjižnici Litija - predavanje DPM Litija, v sodelovanju z U3: Vzgoja z risankami; pogovor z Martino Peštaj, medijsko psihologinjo in urednico oddaj za otroke v Otroškem in mladinskem programu Televizije Slovenija. 23.10.2009 ob 17.00 v avli občine Litija - Uvodna prireditev z gosti: nastopajo: pevska skupina Mavrica, FS Javorje (Tam-buraški orkester in Folklorna skujpina) 30.10.2009 ob 17.00 v avli OŠ Šmartno - Uvodna prireditev z gosti: Igor Jurič, novinar in urednik info. Programa na RTV Slovenija; nastopajo: FS Javorje (Tamburaški orkester in Folklorna skupina) 4.1 1.2009 ob 9.30 v Knjižnici Litija - Predavanje Marije Merljak, priznane strokovnjakinje za zdravo prehrano: Martinove dobrote in sladkorna bolezen. Napovedujejo pa še predavanje pozitivne komunikacije, potopisno predavanje Mirana Juvančiča in nadaljnja predavanja o zdravju in prehrani. U3 Litija - Šmartno ■7 ax/r KŠEfTl V četrtek. 15. 10. 2009, je bil v Trbovljah na Vodenski cesti odprt trgovski kompleks LiDL. Matija Šprogar in Metod Kurent 1000 kg blaga za donacijo Pogled na trboveljski LiDL Pred trgovino se je ob osmi uri zjutraj zbrala množica radovednežev, ld so že prvi dan obratovanja trgovine želeli preveriti konkurenčnost naj novejšega trgovskega ponudnika v Trbovljah. Na otvoritvi je spregovoril podžupan Občine Trbovlje Metod Kurent, v imenu LiDL-a pa je prisotne nagovoril Matija Šprogar, vodja ekspanzije oziroma širitve trgovske mreže LiDL v Sloveniji. Slednji je med drugim dejal, da so v dogovoru z Občino Trbovlje donirali tisoč kg živil za socialno šibke družine po predlogu RK Trbovlje. Sicer pa ima LiDL v Sloveniji vključno s trgovino v Trbovljah že 32 poslovalnic z logistničnim centrom v Komendi. S svojo kvaliteto in relativno konkurenčnimi cenami upajo, da bodo prepričali kupce v Trbovljah in v Zasavju v celoti ter za stalno, kljub hudi konkurenci, ld je prisotna v tem delu Slovenije in uspeli zadovoljiti potrebe in pričakovanja kupcev. O vrednosti investicije pa Matija Šprogar ni želel dajati komentarjev, češ da za takšne izjave nima pooblastil. Tekst in slika: M.A.Š. Recesija ne ustavi napredovanja Svee iz Zagorja in prav zaradi nje še bolj pospešeno vlagajo v razvoj trga, izdelka, Kuhinja Sintia pacjrov ;n tehnologije. Na letošnjem 36. mednarodnem sejmu AMBIENTA v Zagrebu, so se predstavili z dvema novima kuhinjskima programoma ARI ELLA IN TULIPANA ter programom SINTIA in prejeli prestižno srebrno plaketo in srebrno medaljo mobil Optimum za uspešen razvoj ekološkega kuhinjskega programa Sintia iz naravnega smrekovega masivnega lesa, posebno priznanje za visok nivo skupnega sejemskega nastopa in pohvalo za dolgoletno uspešno delo v razvoju designa kuhinjskega pohištva. Z novimi kuhinjskimi programi se prilagajajo zahtevam trga, širijo ponudbo in izpolnjujejo želje kupcev ter osvajajo nova tržišča po svetu. Zaključili so tudi projekt »Vgradnja kotlovske naprave na lesno biomaso moči 2.800 kW z rekonstrukcijo kotlovnice« v Šmartnem pri Litiji, ki so ga financirali podjetje SVEA d.d. Zagorje ob Savi in delno Evropska unija iz Kohezijskega sklada in Republika Slovenija, Ministrstvo za okolje in prostor, Direktorat za evropske zadeve in investicije v okviru javnega razpisa za sofinanciranje individualnih sistemov ogrevanja na lesno biomaso za leti 2009 in 2010. Uradna otvoritev objekta je bila v torek, 20. oktobra 2009 na lokaciji podjetja SVEA lesna industrija Litija d.d. v Litiji. Prisostvovali so ji predstavniki družb SVEA, d.d. in SVEA Lesna Litija d.d., predstavniki Ministrstva za okolje in prostor in predstavniki KIV d.d. Na otvoritev so bili vabljeni tudi župan občine Litija Franci Rokavec, občine Šmartno pri Litiji Milan Izlakar in poslanci DZ Jožko Godec, Gvido Kres in Aleksander Zorn. MaH o produkcija lokalnega TV programa, dokumentarnih in promocijskih filmov, glasbenih spotov in video strani snemanje prireditev za interno Valvasorjev trg 3 1 270 Litija tel./fax: 01/8983-029, 8984 209, 8980-390 GSM: 041 681-584 041 765-113 uporabo in javno prikazovanje, z „ * + Š možnostjo sponzoriranja Flanlte 'UtCLtl ■ P trženje in produkcija za gospodarsko ^ * interesno združenje lokalnih TV Slovenije VMS, S-vhs, beta sr E-mail: atv.signal@siol.nct NAJBOLJ GLEDANA LOKALNA TELEVIZIJA V SLOVENIJI OBJAVA NA ATV SIGNAL ZAGOTAVLJA POSLOVNI USPEH! O ELEKTROPROM > elektroinstalacije > strojne instalacije > daljinsko ogrevanje z lesno biomaso > kabelsko komunikacijski sistemi > trgovina EVJ Center > delovni stroji in nizke gradnje > barSedmica lokalna televizija ETV etv.elektroprom.si komerciala 03-56-57-158 studio 03-56-57-177 KŠEFTI GSM 040 101 411 ELKOPLAST d.o.o. Bevško 2,Trbovlje,Tel.: 03/56 32 860 VSEVRSTETALNIH IN STENSKIH OBLOG, PREPROG, TEKAČEV, UMETNIH TRAV - POLAGANJE IN ROBLJENJE Novo vTrbovljah - Franšizna prodajalna MERKUR ELKOPLAST Bevško 3a, 1420 Trbovlje Vse kar si želim! Telefon 03/56 32 865 IZPUŠNI LONCI IN CEVI za osebna in lažia tovorna vozila, traktorje, delovne stroje, štirikolesnike, skuterje in motocikle KOVINSKA GALANTERIJA proizvodnja in montaža MARN s.p..Vransko 18b,3305 Vransko Tel./fax:03 5725 106, gsm 041 508 655, 031 814 999 e-mail:slavica.mam@siol.net,www.mam.informacija.net za avc © PODJETNIŠKA Podjetniška stran Irene Meterc: Ste inovativni? Prijavite svojo inovacijo! Javna agnecija Republike Slovenije za podjetništvo in tuje investicije vabi, da prijavite svojo inovacijo in se uvrstite v izbor petnajst najboljših inovacij in petnajst naj inovativne j Im podjetij, ki se bodo predstavili na prireditvi 4. Slovenski forum inovacij in bodo vključeni v nacionalni katalog inovacij Slovenije v letu 2009. Kaj lahko prijavite? Prijavite lahko novosti v različnih kategorijah, od inovacije in izuma do izboljšave in inovativne podjetniške ideje. Vsebina prijavljenih idej naj se nanaša na razvoj novih tehnologij in njihovo koristno uporabo in se nanaša na različna področja, vključno (vendar ne omejeno): informatika, novi mediji, strojništvo, elektrotehnika, kemija, gradbeništvo, itd. Poleg inovacij s področja tehnologij vabijo tudi k prijavi inovacij za izobraževanje in inovacij za trajnostni razvoj. Kdo se lahko prijavi: • posamezniki ali skupina posameznikov, • mala in srednja podjetja, • velika podjetja, • raziskovalno-razvojne institucije, • mladi raziskovalci s statusom MVZT, • mladi (študenti, dijaki). Rok za oddajo prijav s podrobnim opisom (Prijava ideje, Dodatna dokumentacija, Ostali podatki, Izjave in Informacije) je 23. oktober 2009. Prijavite se z izpolnitvijo spletnega prijavnega obrazca na naslovu www. foruminovacii.si, v katerem opišete vsebino, namen, cilje in ostale podatke o vašem projektu. Osrednja vsebina 4. Slovenskega foruma inovacij so inovativne podjetniške ideje, tehnične izboljšave, predlogi, inovacije, izumi in inovativni izdelki. Za podjetnika inovatorja je Slovenski forum inovacij sosledje treh korakov: • KDO JE KDO- Predstavljanje ideje/inovacije in sebe kot avtorja s plakatom in eksponatom na razstavi ter predstavitev na odru; • RAZVOJ - Podjetniška rast s pomočjo podpornega okolja in izobraževanja z udeležbo na delavnicah in s svetovanjem ; • MATCH MAKI N G - Poslovni stik s potencialnim investitorjem in z drugimi poslovnimi partnerji; Na prireditvi, ki bo letos potekala I. in 2. decembra 2009 na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani, bo prikazanih 15 najboljših inovacij in 15 naj inovativne j ših podjetij v obliki razstave plakatov Inovativni potencial Slovenije. Pot podjetniške zamisli je prikaz razvojnega procesa od zamisli do inovacije. Sestoji iz petih razvojnih korakov, ki obeležujejo bolj ali manj težavno pot inovatorja od trenutka, ko se mu je porodila nova ideja za izdelek/storitev do uspešnega trženja inovacije. Posamezni korald (1. Imam idejo, 2. Ustanavljam podjetje, 3. Razvijam izdelek, 4. Potrebujem finančna sredstva in 5. Podjetje raste - tržim inovacijo) so dobro razvidni in povezani z institucijami, ki lahko inovatorjem pomagajo v posameznih razvojnih fazah. Uspešna inovativna podjetja bodo popestrila dogajanje na forumu, njihove razvojne izkušnje so lahko zanimive za inventorje v tretji razvojni fazi, ko razvijajo izdelek ali storitev. Inovacijsko podporno okolje so tehnološki parki, inkubatorji, podjetniški centri, organizacije za intelektualno lastnino, pisarne za prenos tehnologij, ponudniki izobraževalnih, svetovalnih, strokovnih in infrastrukturnih storitev, ki lahko podpirajo in spodbujajo poslovno pot inovatorjev in podjetnikov, pa tudi finančni viri v obliki poslovnih angelov in skladov tveganega kapitala. Na forumu bodo podjetnikom na voljo v okviru poslovnega stičišča - prostora, kjer je mogoče hitro in preprosto najti odgovor na vprašanje: »Kako uspešno naprej?« Na pogovor se boste lahko prijavili na prireditvi ali prek spleta. V svetovalnicah bodo za srečanja in navezovanje poslovnih stikov na voljo strokovnjaki iz organizacij, ki pokrivajo razvoj podjetniške ideje od začetka do uspešnega trženja produkta ali storitve. Podeljene nagrade za Naj e-podjetje in naj e-projefct Gospodarska zbornica Slovenije (GZS), Javna agencija za podjetništvo in tuje investicije (JAPTI) in Ministrstvo za visoko šolstvo so 5. oktobra 2009 podelili nagrade najuspešnejšim projektom na področju informatizacije poslovnih procesov. Nagrado je med velikimi in srednjimi storitvenimi podjetji prejelo podjetje TPV iz Novega mesta za projekt prenove oskrbe kupca pri podjetju S&.T. V skupini velikih in srednjih storitvenih podjetij je nagrado prejelo podjetje Thermana, ki je skupaj s podjetjem MAiS, informacijski sistemi, uvedlo sistem »pametne kartice« za goste Weiness parka v Laškem. V skupini proizvodnih malih in mikro podjetij je nagrado dobilo podjetje Pipistrel, ki je uvedlo sistem za celovito spremljanje poslovanja podjetja. V skupini trgovskih malih in mikro podjetij je nagrado prejelo podjetje Codex za uvedbo spletnega portala za sodelovanje s partnerji. V skupini storitvenih malih in mikro podjetij pa je nagrado prejel Logos.si. Letos prenovljena poslovna nagrada za naj e-podjetje in naj e-projekt promovira pospešen razvoj v smeri e-poslovanja ter optimizacije poslovnih procesov skozi uvajanje modelov informatizirane narave s strani slovenskih podjetij. Nosilci nagrade - GZS, JAPTI in MVZT - z nagrado krepijo prakso uvajanja novih e-rešitev v poslovne habitate in tako spodbujajo kompetitivnost slovenskih podjetij v kontekstu sodobne informacijske družbe. Strokovna komisija je prijavljene projekte ocenjevala v skladu z merili učinkovitosti, inovativnosti ter poslovne uspešnosti podjetja, ld je projekt uvedlo. im za avc Še en mesec preostaja do zaključne prireditve letošnje akcije izbiranja naj društva in naj prostovoljca. Glasovalna akcija poteka pod okriljem projekta MREST - Mreža nevladnih organizacij Zasavja, ki ga izvaja Sklad dela Zasavje v sodelovanju z Ministrstvom za javno upravo in ob finančni podpori Evropskega socialnega sklada. Projekt je namenjen promociji nevladnih organizacij v zasavski regiji. Vsi prostovoljci in društva, ki bodo uvrščeni v glasovanje, bodo predstavljeni na spletni strani projekta ter v posebnem časopisu, Id bo izhajal v sldopu projekta. Doslej smo prejeli glasove za spodaj navedene nevladne organizacije in prostovoljce. Še je čas, da se jim pridružijo tudi druga društva in njihovi prostovoljci. Bolj boste zagreti za glasovanje, višje bodo uvrščeni vaši favoriti. Prva tri društva in prvi trije posameznild dobijo priznanja (zlato, srebrno in bronasto) ter praktične nagrade. Čas hitro teče, in kot bi mignil, bo tu sredina novembra, ko se bo glasovanje zaključilo. Izpolnite torej čimveč glasovnic. Čeprav vam ljubo društvo ali prizadevni prostovoljec ni dobil še nobenega glasu, ima še vedno priložnost za visoko uvrstitev. Predstavljajte si, kako ponosni boste na svoje društvo na razglasitvi rezultatov, ki ga bomo opravili na zaključni prireditvi 27. novembra 2009. Promocija je lahko dvojna, saj bo društvo deležno medijske pozornosti tudi ob razglasitvi rezultatov glasovanja za naj prostovoljca. Na zalogi imamo tudi priznanja za sodelovanje, ki jih bodo prejeli vsi, ki jih boste bralke in bralci Zasavca uvrstili v tekmovanje, čeprav bodo dobili samo en glas. Slednje jim boste s svojimi glasovi omogočili glasovalci, zato se bomo na zaključni prireditvi spomnili tudi vas. Nagrajenih bo namreč deset glasovalcev, ki jih bo določil žreb. Izkoristite sklepni del akcije. Kako? Izrežite spodnji glasovnici ter na eno napišite naziv društva, ki se vam zdi najbolj prizadevno, na drugo pa ime najbolj pridnega in predanega prostovoljca. Upoštevali bomo samo pristne glasovnice, tako da fotokopirane ne pridejo v poštev, za dodatno poštenost in transparentnost glasovanja pa smo glasovnice tudi označili. Za dvig tekmovalnega duha pred zadnjima dvema mesecema glasovalne akcije objavljamo vmesne rezultate v celoti. Rezultati glasovanja Najdruštvn: 1. Združenje borcev za vrednote NOB Trbovlje 198 glasov 2. Društvo osteoporoze Trbovlje 161 glasov 3. Turistično društvo Čemšenik 37 glasov 4. Društvo izgnancev Slovenije KO Trbovlje 10 glasov 5. Medgeneracijsko društvo upanje Trbovlje 5 glasov 6. Zveza veteranov vojne za Slovenijo-Zasavje 3 glasovi 7. TD Hrastnik 3 glasovi 8. Medgeneracijsko društvo Srečno Zagorje 2 glasova Najprostovoljec: 1. Viktorija Bočko (združenje borcev za vrednote NOB Trbovlje) 196 glasov 2. Ladislava Medvešek (društvo osteoporoze Trbovlje) 163 glasov 3. Stanislava Radunovič (TD Čemšenik) 31 glasov 4. Ljudmila Tolar (DIS KO Trbovlje) 11 glasov 5. Dušan Martinčič (TD Čemšenik) 7 glasov 6. Ljudmila Fink-Beba (MD upanje Trbovlje) 3 glasovi 7. Marjan Dolinšek (ZWZSZ) 3 glasovi 8. Mojca Greben (TD Hrastnik) 3 glasovi 9. Božena Prestar (Medgeneracijsko društvo SREČNO Zagorje) 2 glasova 10. Ana Holz (Medgeneracijsko društvo upanje Trbovlje) 1 glas 11. Pavlina Žgajner (Medgeneracijsko društvo upanje Trbovlje) 1 glas 12. Franci Matko (Društvo izgnancev Trbovlje) 1 glas 13. Mili Drnovšek (DIS KO Trbovlje) 1 glas Izžrebana glasovalka: Tanja Šalamon, Trg revolucije 2 , 1420 Trbovlje Operacijo delno financira Evropska unija, in sicer iz Evropskega socialnega sklada. Operacija se izvaja v okviru Operativnega programa razvoja človeških virov, razvojne prioritete »Institucionalna in administrativna usposobljenost«; prednostne usmeritve »Spodbujanje razvoja nevladnih organizacij, civilnega in socialnega dialoga«. GLASOVNICA ZA NAJ PROSTOVOLJCA ZASAVSKE REGIJE 17/2009 Naj prostovoljec oz. prostovoljka zasavske regije je: (Ime, priimek, nevladna organizacija, v kateri deluje) Zanj(o) glasujem: (Ime, priimek, poln naslov in telefonska št. glasovalca oz. glasovalke) (Kraj in datum) (Podpis) Kupone pošljite na: Zasavc, p.p. 79, 1410 Zagorje ob Savi GLASOVNICA ZA NAJBOLJŠO NEVLADNO ORGANIZACIJO ZASAVSKE REGIJE 17/2009 Najboljša nevladna organizacija zasavske regije je: (Naziv nevladne organizacije, torej društva, ustanove ali zasebnega zavoda) Zanjo glasujem: (Ime, priimek, poln naslov in telefonska št. glasovalca oz. glasovalke) (Kraj in datum) (Pwißts) :T Kupone pošljite na: Zasavc, p.p. 79, 1410 Zagorje ob Savi Svetovni dan duševnega zdravja beležimo že od leta 1992 in sicer na pobudo Svetovne federacije za duševno zdravje (World Federation for Mental Health - WFMH). Da se pomena te problematike vse bolj zavedamo tudi pri nas, fcaže Nacionalni program duševnega zdravja, hi poudarja celovit pristop promocije in varovanja duševnega zdravja in hi je v javni razpravi. Osrednja tema letošnjega svetovnega dne duševnega zdravja je Duševno zdravje v osnovnem zdravstvenem varstvu - izboljšanje zdravljenja in promocija duševnega zdravja. V trboveljskem dnevnem centru ŠENT, kjer se družijo tisti, katerih duševno stanje potrebuje posebno pozornost, vsako leto pripravijo dan odprtih vrat na Šuštarjevi koloniji 42a, da predstavijo svoje delo. Letos so je bilo to 5. oktobra. Upali so, da bodo imeli veliko obiskovalcev. Niso se zmotili. Prišli so člani društev, organizacij svojci, prostovoljci in vabljeni gostje, med njimi RK Trbovlje, CSD Trbovlje, Župnijska Karitas Zagorje, ZRSZ, predstavniki Doma upokojencev Trbovlje, Društva vojnih invalidov, Društva hrbteničarjev, Društva diabetikov Trbovlje in drugi. Dnevni center ŠENT deluje v Trbovljah že sedmo leto. Člani so v tem času pokazali številne skrite talente in dobili potrditev, da ima življenje smisel, da cilji niso samo neuresničljive ideje. Vsi, Id so želeli, so v njihovem centru dobili strokovno pomoč, podporo, toplo besedo in prijatelje. Ob dnevu odprtih vrat imajo priložnost, da se predstavijo in pokažejo svoje izdelke. Pripravili so kulturni program, obiskovalce seznanili z aktivnostmi in razstavili svoje izdelke. Spregovorili so o novem Zakonu o duševnem zdravju in Nacionalnem programu varovanja duševnega zdravja. Predsednik ŠENT-a, Slovenskega združenja za duševno zdravje Edo P. Belak je poudaril pomen pomoči prostovoljcev in nevladnih organizacij po zaključeni hospitalizaciji ter pomembnost vloge koordinatorja v skupnosti, ki bo poskrbel, da bo vključevanje ljudi z duševnimi motnjami v svoje okolje čim manj stresno ter spregovoril o stigmi, s katero se srečujejo uporabniki. Letošnja kampanja je bila namenjena spoznanju o integraciji, ki poudarja prednosti vsesplošnega zdravja in promocijo duševnega zdravja z integracijo zdravstvenega varstva, zato je cilj svetovnega dneva duševnega zdravja 2009 oskrbeti uporabnike, družine in organizacije po svetu z do- stopnimi informacijami o tej temi. Kljub prizadevanju po spremembah o dojemanju duševnih bolezni so stereotipi in predsodki še vedno prisotni. Dnevni center ŠENT je prostor, kjer se je mogoče pogovarjati odkrito o občutljivih temah, kjer so vrata zaznamovanju zaprta. Z majhnimi koraki, počasi in vztrajno spreminjajo družbo, da sprejema različnost in drugačnost. Pot k cilju je dolga, pomemben je vsak korak, a prihodnost je svetla. Besedilo: Irena Vozelj, slika: arhiv ŠENT Trbovlje «Kaj taho lepega pa še nisem videla!« je vzhli-hnila obishovalha festivala, ho si je ogledala razstavljene poslihane majice Kristine Hribar iz Trbovelj. Članica Društva upokojenih pedagoških delavcev Slovenije - sekcija Trbovlje, Kristina Hribar, je na 9. festivalu za tretje življenjsko obdobje predstavila svoje poslikave na tekstilu, s katerimi polepša majice, svilene šale in podobno. Nekaj majic je poslikala zase, večino pa za otroke sorodnikov in znancev. Najbolj je vesela, ko jih otroci oblečejo. Kristina slika neposredno na majico, motiv pa črpa iz narave in svoje domišljije. Bistvo motiva so barve, ki jih izbira po svojem občutku. Majic ne prodaja, v veselje pa ji je, če ustreže mamici, dedku ali babici, ki bi radi svojim podarili majico, poslikano z barvitim šopkom, cvetočim drevesom, pisanimi kamenčki... Besedilo in slika: Ana Zupančič Olga Tičar z Jezerskega je letošnja slovenska kmetica leta, izbrana v Zagorju ob Savi. Združeni narodi so na svetovni konferenci v Pekingu leta 1995 razglasili 15. oktober za dan kmetic z namenom poudariti vlogo žensk v podeželskem okolju. Zveza kmetic Slovenije je tudi letos izbrala kmetico leta 2009. Osrednja slovesnost je bila v Zagorju, 16. 10. 2009. Olga Tičar je v ostri konkurenci med trinajstimi kandidatkami zasluženo zmagala in obljubila, da bo, kadar pridete k njej na Jezersko, postregla z buhteljni, ki so med drugim tudi njena specialnost. Zasavc se pridružuje čestitkam, ki jih pošilja Olgi tja na Gorenjsko, pa četudi brez buhteljnov!!! Istega večera smo izvedeli, da je predsednica Zveze kmetic Slovenije Irena Ule kandidatka za Slovenko leta. Folklorna skupina PD Čemšenik Olga Tičar, kmetica leta 2009 Irena Ule, kandidatka za Slovenko leta 4 zasavski ekološki sejem Združenje ekoloških kmetov »ZDRAVO ŽIVLJENJE« iz Lukovice in projektna partnerja Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije, Kmetijsko gozdarski zavod Ljubljana in EVJ Elektroprom d.o.o. so letos organizirali že 4. ZASAVSKI EKOLOŠKI SEJEM. Na OŠ Toneta Okrogarja v Zagorju ob Savi so bile že v septembru delavnice za učence. Na ekološki in biodinamični kmetiji Sešlar Franca in Marije z Izlak je bila okrogla miza. Osrednja tema je bila »Zadržki pri vključevanju (zasavskih) kmetij v ekološko kontrolo«, sodelovali pa so mag. Doroteja OZ1MIČ, kontrolna služba KON-CERT, predstavnik MKGP, dr. Janko Rode, KGZS in konvencionalni lernet, ki je razmišljal o preusmeritvi, vendar se za vključitev v ekološko kontrolo ni odločil. Na Sešlarjevi kmetiji, ki se je tudi predstavila, je bila novinarska konferenca, na kateri so predstavili projektne aktivnosti Zasavski ekološki sejem (delavnice za učence OS, izsledki okrogle mize in predstavitev ponudbe ekoloških proizvodov na tržnem dnevu) in projektne partnerje in nosilce projekta, ld letos praznuje 10. obletnico. V oktobru se je na ploščadi pred stavbo EVJ Elektroprom v Kisovcu dogajal eko tržni sejemski dan. Folklorna skupina PD Čemšenik ' Besedilo in slike: St.R. I® D&Krvewo Ci ta l n iški Kulturno društvo Mlinše se je lotilo zbiranja in evidentiranja predmetov naše kulturne dediščine, ki počivajo na zaprašenih podstrešjih, starih izbah ali samo v pozabljenem kotu ... Čitalniški večer na Mlinšali Časi se hitro spreminjajo in kot pravijo, je dandanes življenje precej drugačno kot včasih. Na našem koncu Slovenije je mlinski kamen na vodni pogon zamenjala elektrika, strm kolovoz čez hribe je zamenjala asfaltirana cesta po dolini, majhna okna na kmečkih hišah so zamenjala velika in tako naprej. Postajamo univerzalni kot druga podeželska naselja v Sloveniji in Evropi. Šolarji na ogledu razstave Dediščina naših prednikov, naše kulturno in etnološko bogastvo, iz dneva v dan izginja iz vsakdanjega življenja in zato so se v Kulturnem društvu Mlinše odločili, da bodo posamezne predmete zbrali in tako preprečili njihovo izgubo. In zbrali so jih kar nekaj, jih popisali in jih bodo uporabljali kot rekvizite pri izvajanju kulturnih predstav. Aktivnost zbiranja in evidentiranja stvarnih predmetov naše etnološke dediščine so izvedli v okviru projekta »Kulturno turistični center Mlinše - KTC Mlinše« in je preko Društva za razvoj podeželja Zasavje sofinanciran s strani Evropske Unije (pristop LEADER). Tako jim je uspelo izpeljati prireditev ČITALNIŠKI VEČER, Id so jo odigrali v nedeljo, 4. oktobra 2009 v dvorani na Mlinšah. V igri so že uporabili nekatere predmete kulturne dediščine, druge pa so razstavili v ozadju dvorane. Nastala pa bo tudi knjižica vseh zbranih predmetov. Klepanje kose Ne le igra, recital, tudi stara ljudska pesem je zazvenela in niso se ji mogli upreti tudi nekateri gledalci. Režija te prireditve je bila v rokah Elizabete Pokorn, režiserke z dušo in s srcem. Kulturno društvo Mlinše bo verjetno kmalu presenetilo občinstvo s še dvema novima igrama. Razstavo starih predmetov so si ogledali tudi učenci Podružnične šole Mlinše in bili navdušeni. Besedilo in slike: Jože Ocepek in Marija Ribič £-mediji za spodbujanje podjetništva na podeželju Septembra se je z delavnicami v Čečah, Čemšeniku, na Dobovcu, v Hrastniku, na Izlakah, v Podkumu, Turju in Zagorju končal projekt programa Leader Povečanje uporabe e-informacij s ciljem spodbujanja podjetništva na podeželju. Projekt je izvajal Regionalni center za razvoj ob pomoči Območne gospodarske zbornice Zasavje in Sklada dela Zasavje. Temeljni cilj projekta je bil povečati seznanjenost z e-mediji in e-informacijami na podeželju ter uporabo teh sodobnih medijev, predvsem v povezavi s spodbujanjem podjetništva na podeželju. Delavnice so tako vsebovale predstavitev pomembnosti in prednosti uporabe e-informacij ter svetovanj, ki potekajo preko e-medijev. Ob tem so strokovnjaki udeležencem predstavili tudi načine, kako prepoznavati priložnosti in oblikovati podjetniške projekte oziroma prijave za različne razpise. Udeleženci so se praktično seznanili s posameznimi razpisi, ki so ustrezni in pomembni za prebivalce zasavskega podeželja, še posebno za ciljne skupine, ki vključujejo področja, kot so šolstvo, zdravstvo, varstvo okolja, kmetijstvo, gozdarstvo, turizem, podjetništvo ... Vsak udeleženec je po končani delavnici prejel potrdilo o opravljeni delavnici, anketiranje pa je pokazalo, da so bili z izborom predavateljev in vsebino delavnic zadovoljni. mtfmio ©I Tabo imenujejo osteoporozo in 20. oktober je svetovni dan osteoporoze., ki so ga slovenska Društva slavnostno obeležila v soboto. 17. oktobra 2009 v Trbovljah. Zveza društev bolnikov z osteoporozo Slovenije opozarja, da je zaradi daljše življenjske dobe iz dneva v dan več obolelih za osteoporozo, zlasti med ženskami in tudi moški niso izjema. Tiha epidemija ji pravijo zato, ker številni zanjo ne vedo, dolder ne pride do zlomov kosti ali sklepov. S stalnim ozaveščanjem prebivalstva in presejalnim merjenjem mineralne kostne gostote je mogoče pravočasno ukrepati. Društvo osteoporoze deluje v Trbovljah že deset let, aktualna predsednica je Slavi Gala, ki je povedala, da je delovanje skupine žensk na tem področju v Trbovljah še dve leti daljše, torej dvanajst let. V Društvu osteoporoze pripravljajo in organizirajo strokovna predavanja o tej bolezni, organi- zirajo razgibalne dejavnosti kot so telovadba, plavanje, hoja... Vse aktivnosti so strokovno vodene. Društveni prostori so v Trbovljah, na Ul. 1. junija 2, (za starejše: v stari lekarni). Pohvalijo se lahko s 330 čla-ni-cami vseh starosti in prav prijazno vabijo medse tiste, ld to še niso. V soboto, 17. oktobra 2009 je bila v trboveljskem Delavskem domu osrednja slovenska prireditev ob Dnevu osteoporoze. Obiskovalci in gostje so prišli iz vseh Društev bolnikov z osteoporozo, ki delujejo v Sloveniji pod okriljem Zveze društev. Našteli so več kot 450 gostov, prireditev pa je trajala ves dan. Društva in Zveza so s presejalnimi merjenji mineralne kostne gostote z UZ, ld jih za- hvaljujoč pomoči donatorjev in sponzorjev izvajajo po celi Sloveniji že 5 let, pregledala že več tisoč prebivalcev, žensk in mošldh, samo v letu 2006 2300 in ogrožene na osnovi strokovnih kriterijev napotila na pregled z denzitometrijo in zdravljenje. Zveza društev bolnikov z osteoporozo Slovenije si prizadeva, da bi ženskam po 65. letu starosti in moškim starejšim od 70 let, ld imajo močno povečano tveganje za osteoporozo država zagotovila brezplačno merjenje kostne gostote. Veliko se govori o dodatnih stroških, vendar, če navedemo podatek, da oskrba zloma kolka v Sloveniji stane tudi do 6.300 Eurov, letno pa naši zdravnild obravnavajo okrog 2500 taldh zlomov, je pomislekov o stroških pravo- časnega odkrivanja in zdravljenja osteoporoze že manj. Z akcijami osveščanja, ld jih izvaja Zveza in posamezna društva, so v Sloveniji dosegli izjemno visoko stopnjo osveščenosti o tej bolezni. Bistveno manjše je žal zavedanje o osebnem tveganju za osteoporozo. Njihov cilj je prenesti sporočilo o pomenu osebne skrbi za zdravje širši javnosti, tako mladim kot manj mladim, ženskam kot mošldm, ki so bili dolgo prepričani, da se osteoporoza njih ne tiče, vendar z zadovoljstvom ugotavljajo, da se zavedanje o tveganju veča tudi pri njih. Izdajajo tudi glasilo Sončnica, ki izhaja v 14.000 izvodih in je za člane in širšo javnost brezplačno. Občasno izdajajo tudi druge informativne publikacije. MaH V petek, 16. oktobra 2009, je Hortikulturno društvo Trbovlje v Delavskem domu v Trbovljah pri- pravilo prireditev »Zlata sončnica in priznanja za leto 2009«. V kulturnem programu so sodelovali učenci Glasbene šole Trbovlje. Obiskovalci prireditve so si lahko ogledali fotografije hortikulturno urejenih okolic celotnega območja Trbovelj, najboljšim pa so bila podeljena priznanja za leto 2009. Priznanja za ocvetličenost so prejele družine: Judež - Potrpin, Škofja riža 12, Medvešek, Gabrsko 36, Vene, Keršičev hrib 14, Škrbec - Forte, Klek 31 a, Vrbnjak, Ojstro 28 a, Raušl, Majcenova cesta 1, Žlak, Klek 33 a. Najvišje priznanje - ZLATO SONČNICO za leto 2009, prejme družina Češnovar, Gimnazijska 4. Iskrene čestitke vsem dobitnikom priznanj! Maja Krajnik Mladinski center Trbovlje je v novembru in decembru v Mladinski klub Sonček v goste povabil Kulturno umetniško društvo Rasa s predavateljem, učiteljem joge, Tomažem Humarjem. Predstavili se bodo s ciklusom multimedijskih predavanj z naslovom Modrosti vzhoda vsak četrtek ob 19.00 uri. Prvo predavanje, Veda - Znanje, Od kod izvira in skrivnost razumevanja, bo 22. oktobra, naslednje 29. oktobra se sprašuje Kdo sem, Razlika med materijo in duhom in tretje, 5. novembra Narava - Vpliv narave na posameznika. O naslednjih predavanjih v novembru in decembru pa v naslednjih številkah časopisa Zasavc. MaH -7 z\\/n ® memu Dejan Poboljšaj Ustanova Sklad del Zasavje je tista nevladna organizacija v zasavski regiji, ki usmerja, informira ter povezuje nevladne organizacije v regiji. Nudi jim strokovno, administrativno in razvojno pomoč za realizacijo njihovih ciljev. V letošnjem letu je na Ministrstvu za javno upravo uspešno prijavila projekt MREST - mreža nevladnih organizacij Zasavja. Namen projekta, ki se izvaja na območju zasavske regije, je v informiranju, mreženju, povezovanju, spodbujanju dialoga ter sodelovanju nevladnih organizacij na regionalni in lokalni ravni. O tej temi smo se pogovarjali s strokovnim sodelavcem na projektu in namestnikom vodje projekta Dejanom Poboljšajem. Katere dejavnosti izvajate pri projektu MREST - mreži nevladnih organizacij Zasavja? V okviru projekta MREST ustanova Sldad dela Zasavje skrbi za informiranost nevladnih organizacij zasavske regije glede vsebin, ld zadevajo delovanje nevladnih organizacij. V sklopu projektnih aktivnosti podpiramo samo mrežen j e nevladnih organizacij ter sodelovanje nevladnih organizacij tako na lokalni kot tudi na regionalni ravni. Sklad dela Zasavje preko projekta MREST nevladnim organizacijam nudi svetovanja s področja financ, računovodstva, pravnih zadev ter s področja projektnega vodenja, s področja priprav ter prijav projektov na razpise in usposabljanja oziroma izobraževanja za njihove predstavnike v obliki delavnic. Aktivno se trudimo vzpostaviti ustrezno podporno okolje, katerega namen je omogočiti nevladnim organizacijam zasavske regije boljše, lažje, učinkovitejše delovanje. Skladno z izvajanjem projekta pa je ena od poglavitnih dejavnosti ustanove promocija nevladnega sektorja v zasavski regiji, to je ozaveščanje splošne in posebne javnosti/ciljnih skupin (medijev, gospodarstva ter javne uprave) o vlogi in pomenu nevladnih organizacij (spletna stran, promocijske kampanje, časopis MREST, reldami spot, zloženke, brošure, itd). Kakšni so rezultati dosedanjega dela na projektu MREST? Projekt MREST je nadaljevanje projekta Mreženje nevladnih organizacij - priložnost in izziv za zasavsko regijo, ki ga je ustanova Sklad dela Zasavje realizirala v letu 2008. V sklopu projekta realiziranega v letu 2008 je Sklad dela Zasavje izvedla 5 usposabljanj oz. izobraževanj za predstavnike nevladnih organizacij (delavnice), realizirala mednarodno konferenco, vzpostavila spletno stran, izdelala 5 paketov svetovanj ter izvedla 45 svetovanj nevladnim organizacijam ter skrbela za promocijo projekta, nevladnih organizacij ter nevladnega sektorja. Trenutno smo v okviru projekta MREST realizirali usposabljanje za predstavnike nevladnih organizacij na temo računalništva ter civilnega dialoga, izvedli 57,5 ur svetovanj za nevladne organizacije, izdali časopis MREST - prva izdaja je na voljo na spletni strani Sklada dela Zasavje (www.skladdela-zasavje.net), druga izdaja pa bo izšla v mesecu oktobru - ter skrbeli za informiranje nevladnih organizacij o aktualnih tematikah in promovirali celoten projekt in nevladni sektor (promocijski spot, brošure, zloženke). Koliko članov ima vaša mreža do sedaj in na kakšen način jih pridobivate? V regionalno stičišče oziroma v mrežo nevladnih organizacij se je, do 30.9.2009, vključilo 81 nevladnih organizacij zasavske regije. Pristop oziroma vključitev nevladnih organizacij v mrežo temelji na prostovoljstvu, saj vsaka organizacija, ki se želi vključiti izpolni pristopno izjavo. Ste zadovoljni z vključevanjem nevladnih organizacij v MREST, so dmštva pri nas dovolj aktivna? \ ■ Pi Glede na to, da predstavlja Zasavje najmanjšo statistično regijo v Sloveniji, je odziv nevladnih organizacij na aktivnosti regionalnega stičišča zadovoljiv. Cilj našega delovanja je privabiti čim več nevladnih organizacij k sodelovanju in posledično s tem k pristopu v mrežo, saj bo to pripomoglo k boljšem delovanju celotnega nevladnega sektorja regije. Nevladne organizacije kažejo pozitivno tendenco k potrebi po regionalnem stičišču ter hkrati podpirajo in se udeležujejo aktivnosti, ki se organizirajo v ta namen. Ali se nevladne organizacije še vedno lahko včlanijo v mrežo? Nevladne organizacije zasavske regije se lahko vključujejo v mrežo v celotnem obdobju trajanja projekta in tudi po njem, saj ima projekt trajnostni značaj. To pomeni, da se projektne aktivnosti izvajajo tudi po koncu omenjenega projekta. V kolikor se nevladne organizacije želijo vključiti v mrežo, za to zadostuje že klic na regionalno stičišče ( 56-60-519) in posredovano jim bo vse potrebno za njihovo vključitev v mrežo nevladnih organizacij Zasavja. S tem, ko se organizacija vključi v mrežo, se podatki o organizaciji in njihovi podatki vključijo v bazo nevladnih organizacij, ki se sproti ažurira in je objavljena na spletni strani stičišča, prav tako jim pripadajo vse prej naštete ugodnosti. V okviru projekta MREST boste v mesecu novembru organizirali Dan NVO v zasavski regiji. Za kakšen dogodek gre? V interesu regionalnega stičišča za nevladne organizacije Zasavja je, da se NVO-je regije promovira oziroma, da se približa njihovo delovanje širši javnosti. V ta namen bomo v sodelovanju s časopisom Zasavc v novembru 2009 organizirali Dan NVO v zasavski regiji. Omenjena prireditev bo imela tako formalni kot tudi družabni program, osrednji dogodek prireditve pa predstavlja podelitev potrdil NVO, ki so člani stičišča nevladnih organizacij ter izbor naj NVO zasavske regije ter naj prostovoljca zasavske regije v letu 2009. Hkrati bo to tudi priložnost za predstavitev zasavskih NVO in njihovega delovanja ostalim udeležencem in širši javnosti ter tudi medijem. Prireditev predstavlja pomemben dogodek za vse NVO v regiji. Pripravljate tudi sodelovanje s prostovoljci. Kako bo potekalo to sodelovanje? V sodelovanju z Mladinskim centrom Trbovlje načrtujemo sodelovanje v okviru programa EVS (European vo-luntary Service). V okviru omenjenega programa smo pripravili okvirni program dela za potencialnega prostovoljca. Le-tega si želimo pridobiti iz držav bivše Jugoslavije, saj smo mnenja, da bo s tem olajšana komunikacija z društvi v regiji. V načrtu je, da bi potencialni prostovoljec delal 3 mesece pod okriljem Sklada dela, pri čemer bo opravljal sledeče naloge: sodelovanje pri izvedbi nacionalnih in mednarodnih projektov Sklada dela Zasavje, sodelovanje pri razvoju nevladnega sektorja v zasavski regiji in sodelovanje pri pripravi novih projektnih predlogov za sodelovanje na nacionalnih in mednarodnih razpisih In načrti v prihodnosti? Glede na to, da se koledarsko leto 2009 bliža koncu, bo v letošnjem letu vrh aktivnosti projekta predvidena realizacija Dneva NVO, v mesecu novembru. V letu 2010 pa načrtujemo izvedbo dodatnih usposabljanj in izobraževanja za predstavnike nevladnih organizacij (vodenje in neprofitno upravljanje organizacije ter komuniciranje in odnosi z mediji). Na željo nevladnih organizacij bomo po vsej verjetnosti ponovno izvedli delavnice računalniškega opismenjevanja, izdali še dve izdaji časopisa MREST, nudili svetovanje za predstavnike nevladnih organizacij, izvedli okroglo mizo, katere namen bo promocija nevladnih organizacij in nevladnega sektorja, promovirali kampanjo Dohodnina ter skrbeli za pretok aktualnih informacij k nevladnim organizacijam naše regije. Besedilo in slike: Marjeta Vengust Društvo za kadrovsko dejavnost Zasavja, z Zavodom IZRIIS, Informacijskim raziskovalnim inštitutom za izobraževanje in svetovanje organizira kadrovski krožek na temo absentizem. Predstavljen Program za obvladovanje bolniške odsotnosti -Odkrivanje, obravnavanje in obvladovanje razlogov za izostajanje z dela, s podnaslovom: Kaj lahko naredi nadrejeni, da se v podjetju zmanjša bolniška odsotnost? Kadrovski krožek bo potekal v torek, 27.10.2009, ob 14.00 v sejni sobi RCR d.o.o., Podvine 36, Zagorje (l. nadstropje). Vsebino bo predstavila mag. Neja Samar Brenčič, direktorica Zavoda IZRIIS. Po dodiplomskem študiju in magisteriju v Veliki Britaniji, ZDA in na Hrvaškem, zaključuje magistrski študij psihologije dela in organizacije na oddelku za psihologijo Filozofske fakultete v Ljubljani. Raziskovalno in praktično preučuje komunikacijo na delovnem mestu ter njeno povezavo z zadovoljstvom in storilnostjo delavcev. Ima dvanajst let delovnih izkušenj na področju svetovanja in psihosocialne pomoči v Sloveniji, Veliki Britaniji in ZDA - kot prostovoljka in vodja projektov. Izvaja pripravo, vodenje delavnic in supervizij ter je svetovalka za zaposlovanje. Vsebina: 1. Psihosocialni faktor: - zakonitosti medčloveških odnosov nasploh ter odnosov na delovnem mestu; - odsotnost z dela je lahko posledica kroničnega nezadovoljstva z odnosi v službi; - odnosi v primarni družini izvor našega delovanja v vseh odnosih, tudi v službi - učiti se obvladovati konfliktne odnose na delovnem mestu (podrejeni - nadrejeni sodelavci) - vsak je sam odgovoren za svoje mišljenje, čutenje in delovanje na delovnem mestu. 2. Pravni faktor: - Kaj pravno pomeni absentizem za podjetje? - Pravice delodajalcev pri problematiki absentizma. - Vprašanja in odgovori z vidika delovnega prava. 3. Medicinski faktor: - Zakaj prihaja do absentizma z vidika medicine dela. - Kateri so najpogostejši vzroki in posledice absentizma - Vprašanja in odgovori o absentizmu. “7 ca/n ® tmmišM Na GESŠ Trbovlje se tudi v tem šolskem letu dogaja mnogo zanimivega. Konec septembra se je skupina osmih dijakov z dvema mentoricama udeležila že tradicionalnega Euroweeka, ki je bil letos v slovaški Trnavi. Polni vtisov in novih izkušenj so se 3. 10. 2009 srečno vrnili domov. Uspešno so realizirali prvi športni dan in prve dneve izbirnih vsebin v sklopu katerih so si dijaki ogledali Slovenijo in zamejstvo ter spoznavali kulturne, geografske, zgodovinske in gospodarske značilnosti posameznih predelov. Začele so se popoldanske športne dejavnosti v telovadnici, kjer se lahko v šolskem fitnesu nabirajo moči tudi zunanji obiskovalci. Dijaška skupnost je začela z izvajanjem projekta Sadeži družbe, ki ga poznajo že v drugih občinah, v Trbovljah pa je novost. Cilj projekta je spodbujanje prostovoljstva med mladimi. Začeli so s pripravami na Miklavžev sejem, ki bo letos 3. 12. 2009. Tako kot lani, so tudi letos povabili k sodelovanju druge zasavske zavode in ustanove in mnogi so se va- bilu odzvali. Upajo, da bodo tudi letos uspešni pri zbiranju prispevkov za humanitarne namene. Najbolj aktualen dogodek teh dni je že tradicionalni matematični maraton, ki bo letos že peti po vrsti. Maratona se bo udeležila več kot petina vseh njihovih dijakov, pridružila pa se jim bo še ekipa brežiške gimnazije in nekaj deve-tošolcev zasavskih osnovnih šol. Izkušnje kažejo, da večina prijavljenih vztraja do konca. Kako ne, saj poskrbijo, da poteka reševanje nalog v prijetnem in delovnem vzdušju, hrane in pijače je dovolj, na koncu pa čakajo najvztrajnejše še lepe nagrade. Letos bodo v dogajanje vključili še tekmovanje v računanju »na pamet«, kjer se bodo pomerile ekipe dijakov in staršev. Le kdo bo uspešnejši? Ob vsem tem dogajanju lepo napredujejo tudi dela na njihovi jedilnici, kjer bodo dijaki deležni kulturnega uživanja tople malice. GESŠ Na GESŠ Trbovlje se tudi v tem šolskem letu dogaja mnogo zanimivega. Kasneje so se sprehodili po Vrhniki. Spoznavali so kraj, kjer se je rodil Ivan Cankar, pisatelj, čigar ime nosi tudi njihova šola. Na terenu so spoznavali abstraktne pojme tipa »enajsta šola pod mostom«. V muzeju Obiskali so še Cankarjevo knjižnico in si ogledali razstavo ex librisov. To so listki z napisom ex libris, na katerih je navadno tudi ime lastnika. Tak listek se nalepi na notranjo stran prvih platnic knjige in na ta način lastnik označi knjižno delo. Pravi ex libris pa je veliko več kot le navadna etiketa, Nekateri so prave umetnine. Poleg tega morajo vsebovati tudi sporočilnost. Dobro je, da ex libris nosi motiv, iz katerega je mogoče razbrati kakšen je njegov lastnik. Pri pouku tehnike so učenci pod mentorstvom Jerice Raj-šek, profesorice fizike izdelali svoje ex librise. Po Vrhniki je sledilo še uživanje v naravi. V Močilniku so raziskovali izvire Ljubljanice. Učenci so se pripravljali na pouk izven šolskih prostorov že pred odhodom. Med potjo so sodelovali v različnih Le kje izvira Ljubljanica? igrah in opazovali pokrajino ter naravne in kulturne znamenitosti Slovenije. Po vrnitvi so v šoli utrjevali in nadgrajevali svoje znanje. Morda bodo sedaj bolj s ponosom zrli na besede Ivana Cankarja, ki krasijo pročelje šole: Vi, ki imate v srcu mladost in v pesti moč, vi glejte, na vas bo slonelo življenje. Besedilo in slike: Mojca Lazar Doberlet Populila pr4cobr