DOLENJSKI UST - St. 4 (1383) - 22. januaija 1976 STRAN 29
SKUPSCINSKI
DOLENJSKI LIST
za občine ČRNOMELJ, KOČEVJE, KRŠKO, METLIKA, NOVO MESTO, RIBNICA IN TREBNJE
Letnik XIII.
Novo mesto, 22. januarja 1976
St. 3
VSEBINA
OBČINA KOČEVJE:
32. Odlok o davkih občanov
OBČINA KRŠKO:
33. Sklep o razpisu referenduma za uvedbo krajevnega samoprispevka za uresničitev programa krajevne skupnosti Leskovec za obdobje 1976 — 1979
OBČINA NOVO MESTO:
34. Razpis podjetja DOMINVEST Novo mesto o javnem natečaju za oddajo delno urejenega stavbnega zemljišča v Bršlinu, v Žužemberku pod Cvibljem, v Šentjerneju in na Trški gori
OBČINA RIBNICA:
35. Odlok o davkih občanov
Občina Kočevje
32.
Na podlagi 6. in 11. člena zakona o davkih občanov (Uradni list SRS, št. 21/74 in 39/74) in 125. člena statuta občine Kočevje (Skupščinski Dolenjski list 20/74) je občinska skupščina Kočevje na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti, dne 26. 12. 1975 sprejela
ODLOK o davkih občanov
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
V občini Kočevje se uvaja obveznost plačevanja davkov občanov, ki so po zakonu dohodek občine.
Občani občine Kočevje plačujejo davke po določbah zakona o davkih občanov in po določbah tega odloka.
2. člen
Z davki se zadovoljujejo splošne družbene potrebe občine, ki jih je občina dolžna financirati po ustavi in zakonu.
Vsak občan je za zadovoljevanje splošnih družbenih potreb občine dolžan prispevati po svoji gospodarski moči.
3. člen
Poleg davčnih zavezancev, ki so dolžni voditi poslovne knjige po zakonu o davkih občanov, morajo voditi poslovne knjige tudi drugi zavezanci davka iz osebnega dohodka od samostojnega opravljanja obrtnih in drugih gospodarskih dejavnosti ter zavezanci davka iz osebnega dohodka od samostojnega opravljanja intelektualnih storitev.
4. člen
Vrste občinskih davkov, ki se plačujejo po tem odloku:
1. davek od osebnega dohodka iz kmetijske dejavnosti,
2. davek od osebnega dohodka iz samostojnega opravljanja obrtnih in drugih gospodarskih dejavnosti,
3. davek od osebnega dohodka iz samostojnega opravljanja intelektualnih storitev,
4. davek od osebnega dohodka iz avtorskih pravic,patentov in tehničnih izboljšav,
5. davek na dohodke od premoženja in premoženjskih pravic,
6. davek na določene premoženjske predmete,
7. davek na dobitke od iger na srečo.
II. DAVEK OD OSEBNEGA DOHODKA IZ KMETIJSKE DEJAVNOSTI
5. člen
Za odmero davka od kmetijstva se območje občine razdeli
na dve skupini katastrskih občin, in sicer:
III. skupina
Črni potok, Koblarji, Kočevje, Livold, Mahovnik, Stara cerkev in Željne;
IV. skupina:
Banja loka, Borovec, Boslije-va loka, Brezje, Briga,^Bukova gora, Čeplje, Dol, Draga, Fara, Gotenica, Golobinjak, Hrib -Kočevski, Knežja lipa, Kočevska Reka, Koprivnik, Kumrova vas, Kuželj, Mačkovec, Mala gora, Mozelj, Nemška loka, Novi Lazi, Osilnica, Pirče, Podtabor, Polom, Potiskavec, Pred-grad, Podstenice — del, Rajn-dol, Rajhenau, Spodnji log, Stari breg, Stari log, Suhor, Skrilj, Štalcerji, Trava, Vrh in Žurge.
6. člen
Občinski davek od osebnega dohodka iz kmetijske dejavnosti (katastrski dohodek negozdnih površin) se plačuje po pro-porcialnih davčnih stopnjah, ki so različne za posamezne skupine katastrskih občin in znašajo: stopnja
-III. skupina	41
—IV. skupina	31
Davčnim zavezancem, ki se jim odmerja prispevek za zdravstveno zavarovanje kmetov in kmetom kooperantom, ki so zdravstveno zavarovani kot
osebe v delovnem razmerju, se davek od osebnega dohodka iz kmetijske dejavnosti odmeri po stopnji, ki je za 24 % nižja kot so določene stopnje v 1. odstavku tega člena.
7. člen
Občinski davek iz kmetijske dejavnosti, ki odpade na osebni dohodek iz gozda, ki ga predstavlja vrednost lesa, določenega za posek, se odmerja po stopnji 46 %.
Davčnim zavezancem, ki se jim odmerja prispevek za zdravstveno zavarovanje kmetov in kmetom kooperantom, ki so zdravstveno zavarovani kot osebe v delovnem razmerju, se davek iz prejšnjega odstavka tega člena odmeri po stopnji 22%.
8. člen
Deset let so oproščeni davka iz kmetijstva dohodki zemljišč, ki so bila za kmetijstvo neuporabna, pa so z investicijami zavezanca postala uporabna in zemljišč, na katerih se posadijo novi vinogradi, sadovnjaki in drugi dolgoletni nasadi.
Oprostitev prizna davčni organ občine, če so bila dela opravljena po navodilih in pod nadzorstvom kmetijske organizacije ali organa občine, ki je pristojen za kmetijstvo.
9. člen
Plačila davka od kmetijstva se oproste zavezanci iz goratih predelov, če skupni katastrski dohodek teh zavezancev od negozdnih površin ne presega
4.000	din letno. Za gorate predele se štejejo vse katastrske občine, naštete v 4. skupini 5. člena tega odloka.
10. člen
Zavezancem davka iz kmetijske dejavnosti, ki jim je kmetijstvo glavni poklic in vlagajo sredstva za namene iz tretjega in četrtega odstavka 66. člena zakona o davkih občanov, se prizna posebna olajšava, ki znaša 80% vloženih sredstev, vendar olajšava ne sme presegati 5-letne odmere davka iz kmetijske dejavnosti. Posebna davčna olajšava se prizna tudi tistim davčnim zavezancem, ki se z osebnim delom ukvarjajo s kmetijsko dejavnostjo, če vlagajo sredstva v gradnjo govejih hlevov z najmanj 5 stojišči, gradnjo kokošnjakov nad 200 nesnic ali 1000 brojlerjev in nabavo kmetijske mehanizacije z vrednostjo najmanj 30.000 din ter za ureditev pašno-košnega sistema, za izvedbo melioracije zemljišč, potrebnih za to proizvodnjo. Ta davčna olajšava ne sme presegati 3-letne odmere davka iz kmetijske dejavnosti.
V	primeru, da davčni zavezanec vlaga sredstva v drugem in naslednjih letih, ko mu je bila olajšava že priznana za prej vložena sredstva, se mu čas pri naslednjih olajšavah ustrezno skrajša oziroma višino davčne olajšave zmanjša, če bi z olajšavo za ponovno vložena sredstva prekoračil največjo možno olajšavo po tem členu.
Davčni zavezanec uveljavlja olajšavo s posebno vlogo, ki ji priloži dokaze o vloženih sredstvih iz prvega odstavka tega člena.
Vlogo za priznanje olajšav za vložene investicije se praviloma vloži v letu, v katerem so bila vložena sredstva za investicije. Izjemoma se vloga šteje za pravočasno, če je vložena do konca junija po preteku leta, v katerem so bila vložena investicijska sredstva. Če vloga ni pravočasna, se za pretekli čas olajšava skrajša. O olajšavi odloča davčni organ občine z odločbo.
Davčnim zavezancem iz kmetijske dejavnosti, ki jim je kmetijstvo glavni poklic in preživljajo otroke, ki so na rednem šolanju po poklicnih, srednjih, višjih in visokih šolah, se prizna posebna olajšava, ki znaša 500 din letno odmerjenega davka za vsakega otroka s pogojem,'da otrok ni starejši oa 26 let ih da otrok ne dosega lastnega do-
hodka 500 din mesečno iz naslova štipendije in vajeniške nagrade. Posebna olajšava se uveljavlja z vlogo zavezanca, ki mora biti vložena do konca leta, za katero se odmerja davek. Davčna uprava občine odloči o posebni davčni olajšavi z odločbo.
III.	DAVEK OD OSEBNEGA DOHODKA IZ SAMOSTOJNEGA OPRAVLJANJA OBRTNIH IN DRUGIH GOSPODARSKIH DEJAVNOSTI
11. člen
Občani, katerim opravljanje obrtne ali druge gospodarske dejavnosti ni glavni poklic in se jim odmerja davek po dejanskem dohodku, plačujejo občinski davek od osnov do višine dohodka iz 10. člena zakona o davkih občanov (Uradni list SRS, št. 21/74) po stopnji, ki znaša 30 %.
12. člen
Občani, ki opravljajo obrtne in druge gospodarske dejavnosti kot glavni ali postranski poklic, plačujejo občinski davek od osnov, ki presegajo višino osebnega dohodka iz -10. čl. zakona
o	davkih občanov po naslednjih davčnih stopnjah: če znaša presežek davčne osnove
dinarjev		stopnja
nad	do	%
	10.000	25
10.000	. 20.000	30
20.000	30.000	35
30.000	50.000	39 •
50.000	100.000	43
100.000	150.000	46
150.000	200.000	48
200.000	13. člen	50
Občinski davek iz obrtne dejavnosti po odbitku se plačuje od vsakega posemeznega kosmatega dohodka ob vsakem izplačilu po davčnih stopnjah, ki znašajo:
stopnja
1.	od dohodkov raznašal-cev časopisov, knjig, revij in podobno, od prodaje srečk in plačil pri športni napovedi ter pri lotu, od prejemkov zavarovalnih poverjenikov, od provizij zastopnikov ustanov za varstvo malih avtorskih pravic, od zbiranja naročil za časopise, knjige, revije in podobno, od dohodkov delavcev, doseženih z opravljanjem del ob pretežni uporabi lastne telesne moči, od tovorjenja lesa in vleke lesa z delovno živino -	10	%
Davek po tej točki ne plačujejo občani, ki priložnostno zbirajo odpadni material
v okviru posameznih gospodinjstev, šol in drugih vzgojno varstvenih ustanov.
2. Od provizij poslovnih agentov in poverjenikov ter od zbiranja oglasov, od dohodkov, doseženih s prodajo izdelkov uporabne umetnosti ali z razmnoževanjem ali izvajanjem drugih avtorskih del, ki se ne štejejo za izvirnike, od dohodkov potujočih zabavišč, od dohodkov, doseženih z opravljanjem, postranskih kmetijskih dejavnosti -	20	%
Davek po tej točki ne plačujejo občani, zasebni kmetje, kadar plužijo sneg in prevažajo mleko v zbiralnice mleka gospodarskih organizacij.
3. Od dohodkov oseb, ki priložnostno opravljajo storitve za organizacije združenega dela, državne organe in druge organizacije, od dohodkov, doseženih z opravljanjem del po pogodbi' o delu, sklenjenih v skladu s predpisi o delovnih razmerjih, če ne gre za dohodke iz prve in druge točke 1. odstavka 76. člena zakona o davkih občanov -	25%
Ne glede na določbe prejšnjega odstavka tega člena se občinski davek iz obrtne dejavnosti po odbitku plačuje od dohodkov domače obrti po stopnji —	5	%
Občinski davek iz prejšnjega odstavka se ne plačuje od izdelkov domače obrti, ki so rezultat ročnega dela, in sicer: od lesenih zobotrebcev in špil, lesene posode, lesenih pletenih izdelkov in brezovih metel.
14. člen
Davčnim zavezancem, ki izvršujejo obrtno ali drugo gospodarsko dejavnost in vlagajo sredstva za obnovo, razširitev ali izgradnjo poslovnih prostorov in za nabavo opreme, se prizna posebna davčna olajšava v vseh obrtnih dejavnostih razen od avtoprevozništva in izdelovanja plastičnih mas.
15. člen
Davčnim zavezancem, ki so
pričeli (začetniki) z obrtno ali drugo gospodarsko dejavnostjo, razen avtoprevoznikov in izdelovalcev predmetov iz plastičnih mas, se prizna davčna olajšava v prvem letu 60 %, v drugem letu pa 40 % odmerjenega davka.
Šteje se, da je davčni zavezanec pričel (začetnik) z obrtno ali drugo gospodarsko dejavnostjo, če ni prej opravljal dejavnosti v kateri drugi občini ali da ni kdo drug izvrševal v isti
delavnici dejavnosti iste obrtne stroke.
16.	člen
Posebna olajšava iz 14. člena tega odloka se prizna, če se davčni zavezanci ukvarjajo z obrtnimi storitvami ali gostinstvom s turističnim značajem oziroma da je vsaj 70 % celotnega dohodka doseženega z obrtnimi storitvami ali gostinstvom s turističnim značajem. Kaj je šteti za obrtno storitev ali gostinstvo s turističnim značajem, presodi v posameznem primeru davčni organ po predhodnem mnenju službe za gospodarstvo.
Davčno olajšavo iz 14. člena tega odloka se uveljavlja s posebno vlogo, ki ji je treba priložiti dokazilo o vloženih sredstvih. Vlogo z dokazili je treba vložiti z davčno napovedjo.
IV.	DAVEK OD OSEBNEGA DOHODKA IZ SAMOSTOJNEGA OPRAVLJANJA INTELEKTUALNIH STORITEV
I 17. člen Zavezanci od osebnega dohodka iz samostojnega opravljanja intelektualnih storitev, katerih celotni letni dohodek po odbitku stroškov ne presega
25.000	din in ne zaposlujejo tuje delovne sile, plačujejo davek v pavšalnem letnem znesku.
18. člen
Občani, katerim opravljanje intelektualnih ali drugih negospodarskih storitev ni glavni poklic in se jim odmerja davek po dejanskem dohodku, plačujejo občinski davek od osnov do višine dohodka iz 10. člena zakona o davkih občanov (Uradni list SRS, št. 21/74) po stopnji, ki znaša 30 %.
19. člen
Občani, ki opravljajo intelektualne ali druge negospodarske storitve kot glavni ali postranski poklic, plačujejo občinski davek od osnov, ki presegajo višino osebnega dohodka iz 10. člena zakona o davkih občanov po stopnjah iz 12. člena tega odloka.
20. člen Občinski davek od osebnega
dohodka iz intelektualnih storitev od vsakega posameznega kosmatega dohodka (davek po odbitku) plačujejo občani, ki organizacijam združenega dela, državnim organom in drugim organizacijam priložnostno opravljajo storitve ali opravljajo pri njih delo po pogodbi o delu po predpisih o delovnih razmerjih ter občani od dohodkov na podlagi pogodbe o delu, skle-
njene v skladu s predpisi o zaposlovanju pri zasebniku, po davčni stopnji 25 %.
V. DAVEK OD OSEBNEGA DOHODKA IZ AVTORSKIH PRAVIC, PATENTOV IN TEHNIČNIH IZBOLJŠAV
21. člen
Občinski davek od osebnega
dohodka iz avtorskih pravic po odbitku se plačuje od vsakega posameznega dohodka po davčni stopnji 20 %.
Občinski davek iz osebnega dohodka od patentov in tehničnih izboljšav se ne plačuje.
22. člen
Ne glede na določbe prejšnjega člena tega odloka se plačuje občinski davek od posameznega dohodka po stopnji 35 % za naslednje vrste dohodkov:
— doseženih od reklamnih slik, risb in plastik, reklamnih pisanih ali govorjenih besedil, reklamnih filmov, dia filmov in diapozitivov, reklamne glasbe, kakor tudi od reprodukcij takih del;
- od raznih skic in risb, stripov, križank ali drugih podobnih del;
— artistov, plesalcev in podobnih poklicev, doseženih na zabavno glasbenih prireditvah;
- izvajalcev glasbenih del na zabavah, plesih, športnih igriščih, kopališčih, razstaviščih, v varietejih, v gostinskih obratih in na podobnih prireditvah.
VI. DAVEK NA DOHODKE OD PREMOŽENJA IN PREMOŽENJSKIH PRAVIC
23. člen
Občinski davek na dohodke
od premoženja se plačuje tudi od dohodkov, doseženih s prodajo premičnin, katerih prometna vrednost znaša več kot
20.000	din.
Občinski davek po prejšnjem odstavku se plačuje ne glede na to, ali se premičnina proda v spremenjenem ali nespremenjenem stanju, s pogojem, da še niso potekla 3 leta, od kar je bila premičnina pridobljena.
24. člen
Občinski davek na dohodke
od premoženja se plačuje po naslednjih stopnjah: če znaša davčna
osnova dinarjev		stopnja
nad	do	%
	10.000	25
10.000	20.000	28
20.000	30.000	31
30.000	50.000	34
50.000	100.000	38
100.000	150.000	42
150.000	200.000	46
200.000		50
25. člen
Davčna osnova za odmero davka na dohodek od premoženja, na dohodke, ki jih lastnik doseže z oddajanjem poslovnih stavb ali poslovnih prostorov, garaž in počitniških hiš v najem, je znesek stanarine oziroma najemnine zmanjšan za enoletno amortizacijo, za stroške vzdrževanja in upravljanja ter stroške obratovanja. Ti stroški se določijo v višini 40 % doseženega dohodka.
Ne glede na določbe prejšnjega odstavka tega člena se določijo stroški upravljanja, vzdrževanja in enoletne amortizacije za stanovanja in stanovanjske hiše v višini 60 %.
Pri ugotavljanju davčnih osnov za odmero davkov na dohodku od premoženja, na dohodke, dosežene z oddajanjem opremljenih sob, se kot stroške upošteva stanarinska vrednost oziroma najemnina, ki se plačuje od oddanih prostorov, obraba opreme in vrednost storitev. Ti stroški se določijo v višini 60 % doseženega dohodka.
26. člen
Zavezancem, ki opremljene
sobe oddajajo preko turističnega društva, organizacije za gospodarjenje s stanovanjskimi hišami ali na drug organiziran način, se pri obdavčitvi priznava posebna olajšava, ki znaša 50 % od odmerjenega davka.
VII.	DAVEK NA DOLOČENE PREMOŽENJSKE PREDMETE
27. člen
Občinski davek od premoženja plačujejo občani, ki posedujejo:
1. tovorna cestna motorna in priklopna ter kombi vozila,
2. stavbe, dele stavb, stanovanja in garaže,
3. gozdna zemljišča, katerih površina presega 0,50 ha ob pogojih, določenih v 2. odstavku 138. člena zakona o davkih občanov.
28. člen
Občinski davek na tovorna
cestna motorna in priklopna ter kombi vozila se plačuje:
a) za delovna vozila, ne glede na nosilnost — 120 din
b) za delovne priklopnike, ne glede na nosilnost in težo — 60 din
c) za tovorna vozila (tovornjaki in lahki tovornjaki) in specialna tovorna vozila, namenjena za prevažanje določenih tovorov — glede na nosilnost:
do 3 tone od 3	do	4	tone
od 4	do	5	ton
nad 5 ton
V	enakih zneskih se plačuje davek na tovorne priklopnike in specialne tovorne priklopnike, ki so namenjeni za prevažanje določenih tovorov.
č) Za vlečna tovorna vozila:
-	za traktorje	din
do 25 KM	120
nad 25 do 40 KM	170
nad 40 do 63 KM	220
nad 63 KM	270
-	za vlečna vozila s polpriklop-nikom se plača davek kot za tovorna vozila, navedena v c) točki.
d)	Za tovorne tricikle z nosilnostjo do 400 kg in z delovno
prostornino motorja: nad 125 do 250 ccm	30
nad 250 do 500 ccm	40
nad 500 do 1000 ccm	50
nad 1000 ccm	60
Za tovorne tricikle z nosilnostjo nad 400 kg pa še 40 din več.
e)	Za kombi vozila, glede na delovno prostornino motorja:
din
do 900 ccm	500
nad 900 do 1350 ccm	800
nad 1350 do 1800 ccm	1100
nad 1800 do 2500 ccm	1400
nad 2500 do 3100 ccm	1700
nad 3100	2000
29. člen
Zavezanec za davek od stavb,
delov stavb, stanovanj in garaž ( v nadaljnjem besedilu: stavbe) je lastnik oziroma uživalec stavbe.
Davek se plačuje od vsake stavbe ne glede na to, ali jo uporablja lastnik oziroma uživalec ali pa jo daje v najem.
30. člen
Osnova za davek je vrednost stavbe. V vrednost stavbe se zajemajo tiste njene lastnosti in elementi opreme, ki imajo značaj nepremičnine in se ob morebitni prodaji morajo prodati kot nepremična celota.
31. člen
Merila in način za ugotavljanje vrednosti stavbe:
- vrsta in kakovost konstrukcije stavbe,
- funkcionalnost stavbe,
- starost in obrabljenost stavbe,
- drugi elementi, ki vplivajo na uporabno vrednost stavbe.'
32. člen
Vrednost stavbe se ugotovi
na podlagi točkovanja ob upoštevanju meril iz 31. člena tega odloka.
1.000 din od vsake začetne tone
5.000 din
8.000 din
8.000 din + 4.000 din za vsako nadaljnjo začetno tono nosilnosti.
Točkovanje se opravi na podlagi priročnika za ugotavljanje vrednosti stanovanja, ki je sestavni del odloka o merilih za ugotovitev vrednosti stanovanjskih hiš in stanovanj na območju.občine Kočevje (Skupščinski Dolenjski list, št. 15/73).
Iz priročnika, navedenega v prejšnjem odstavku tega člena, se ne uporabljajo določbe d, e, f, k, 1, in m, točke 24 ter točka
27,	28,29 in 30.
33. člen
Vrednost stavbe se izračuna
tako, da se število kvadratnih metrov uporabne tlorisne površine stavbe pomnoži s seštevkom točk, ki ustreza stavbi in z vrednostjo točke.
Za uporabno tlorisno površino stavbe se šteje tlorisna površina sob, predsob, hodnikov, kuhinje, kopalnice, stranišča, shrambe, vzidanih omar in drugih zaprtih prostorov stavbe.
Vrednost poslovnega prostora, izračunana po prvem odstavku tega člena, se poveča za 25 % ne glede na to, ali so ti poslovni prostori sestavni del stanovanjske zgradbe ali pa so zgrajeni kot samostojni gradbeni objekt.
34. člen
Vrednost točke znaša 25 din
glede na kalkulativno gradbeno ceno kvadratnega metra uporabne tlorisne površine, ki se je oblikovala leta 1972.
Za stanovanjske zadeve pristojni upravni organ občine mora do 31. januarja vsakega leta za preteklo leto sporočiti davčnemu organu občine vrednost točke.
35. člen
Davčni zavezanec je davčnemu organu občine dolžan dati potrebne podatke za ugotovitev vrednosti stavbe zaradi odmere davka.
Davčna napoved je enkratna. Nove obveznosti in morebitne spremembe lastništva in vrednosti stavbe se prijavljajo davčnemu organu občine do 31. januarja vsakega leta.
Obliko in vsebino davčne napovedi predpiše davčni organ občine,
36. člen
Ugotovljena vrednost stavbe,
ki je osnova za odmero davka od stavb se spremeni, ko se vrednost točke v primerjavi z vrednostjo iz leta 1972 poveča za več kot 20 % in je nova ugotovljena vrednost osnova za odmero davka od stavb v nadaljnjih letih.
Pri revalorizaciji se upošteva tudi povišanje vrednosti točke za leto 1973.
37. člen Občinski -davek od stavb se
plačuje od osnove po naslednjih stopnjah:
stopnja
stanovanjske stavbe, stanovanja	0,15
poslovne stavbe in poslovni
prostori	0,20
počitniške hiše	0,30
38. člen Občinski davek od stavb se
odmerja vnaprej. Odločba o odmeri davka od stavb je stalna in se spremeni takrat, kadar se spremenijo vrednost stavbe ali davčni predpisi.
39. člen Občinski davek od stavb se
ne plačuje od kmetijskih stanovanjskih stavb, ki se ne dajejo v najem in se nahajajo izven mestnega okoliša Kočevje, pod pogojem, da so dohodki iz kmetijstva osnovni vir preživljanja članov gospodinjstva
Za izvenmestni okoliš se štejejo vsa naselja, ki spadajo po 5. členu tega odloka v L V. skupino katastrskih občin.
40. člen Občinski davek od gozdnih
zemljišč se plačuje v višini trikratnega katastrskega dohodka teh zemljišč.
VIII.	DAVEK NA DOBITKE OD IGER NA SREČO
41. člen
Občinski davek na dobitke
od iger na srečo se plačuje po davčni stopnji 10 %.
IX.	POROŠTVO
42. člen
Davčni organ občine lahko zahteva od davčnega zavezanca poroštvo za plačilo davčnih obveznosti. Poroštvo obsega pismeno izjavo ene ali več fizičnih ali pravnih oseb,s katero se zavezuje poravnati davčni dolg namesto zavezanca.
Poroštveno izjavo iz prejšnjega odstavka tega člena sme davčni organ občine zahtevati, če davčni dolg davčnega zavezanca presega zadnjo letno odmero, in potem, ko prišilna izterjava iz zavezančevega premoženja ni uspela.
X.	PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
43.	člen Izvršni svet skupščine občine je pooblaščen, da odloča o odpisih davčnega dolga oziroma sklepa o predlogu zavarovanja
davčnega dolga v vknjižbo zastavne pravice na zavarovančevih nepremičninah iz 231. člena zakona o davkih občanov (Uradni list SRS, št. 7/72, 3/73,4/74).
Izvršni svet skupščine občine lahko naloge iz prejšnjega odstavka tega člena zaupa posebni komisiji, ki jo sam imenuje.
44. člen
Davčna uprava občine lahko začasno odloži ali dovoli obročno odplačevanje davčnega dol-* ga, če davčni zavezanec izkaže:
- da so realizirani dohodki bistveno manjši od dohodkov, od katerih je bil obdavčen;
- da so zaradi bolezni ali smrti zavezanca ali družinskega člana nastali večji izdatki oziroma so bili zaradi elementarnih dogodkov doseženi bistveno manjši dohodki, kot bi bili doseženi v normalnih razmerah in bi bilo s takojšnjo izterjavo davčnega dolga ogroženo preživljanje družinskih članov.
Odlog plačila se lahko dovoli največ za dobo šestih mesecev, obročno odplačevanje davčnega dolga pa za dobo enega leta. Za čas, ko je bilo davčnemu zavezancu plačilo davka odloženo ali dovoljeno obročno odplačevanje, se ne zaračunavajo zamudne obresti.
Odlog ali obročno odplačevanje davčnega dolga uveljavlja davčni zavezanec z vlogo, ki ji priloži ustrezne dokaze. Davčna uprava občine odloči o vlogi s sklepom.
45. člen
Davčni zavezanci, ki so po zakonu o davkih občanov dolžni vložiti napoved za odmero davka, morajo letno napoved vložiti najpozneje do 31. januarja vsakega leta.
Občani so dolžni na javni poziv predložiti komisiji za ugotavljanje izvora premoženja podatke o svojem premoženju in načinu njegove pridobitve po pogojih in merilih, kijih občinske skupščine medsebojno dogovorijo.
46. člen
Ko začne veljati ta odlok, preneha veljati odlok o davkih občanov (Skupščinski Dolenjski list, št. 8/73, 12/74 in 5/75).
47. člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Skupščinskem Dolenjskem listu, uporablja pa se od 1. januarja 1976 dalje.
Številka:	420-13/75-4/1
Datum: 26. 12. 1975
Predsednik občinske skupščine Kočevje: SAVO VOVK, dipl. ing., 1. r.
Občina Krško
33.
Na podlagi 22. člena statuta krajevne skupnosti Leskovec, zakona o samoprispevku (Uradni 1. SRS št. 3/73), 4. člena zakona o referendumu (Uradni 1. SRS št. 29/72) in na podlagi sklepa zborov občanov je svet krajevne skupnosti Leskovec na svoji seji dne 12. 1. 1976 sprejel
sklep
o razpisu referenduma za uvedbo krajevnega samoprispevka za uresničitev programa krajevne skupnosti Leskovec za obdobje 1976-1979
1.
Razpiše se referendum za uvedbo krajevnega samoprispevka za uresničitev programa krajevne skupnosti Leskovec za obdobje 1976-1979, ki je bil sprejet na zborih občanov dne
22.,	23. in 27. 12. 1975 in biga plačevali:
1. vsi zaposleni po stopnji 1,50% od čistega osebnega dohodka iz delovnega razmerja, vključno nagrade, dopolnilno delo in delo na domu, če mesečni prejemki presegajo znesek
1700.00 din.
2. Upokojenci po stopnji 1 % od osebne, invalidske in družih-ske pokojnine, če jim mesečni izplačani znesek presega
1.500.00 din.
3. Zavezanci po stopnji
1,5%, ki imajo dohodke od obrti, drugih gospodarskih dejavnosti in intelektualnih storitev.
4. Kmetijski proizvajalci po stopnji* 3 % od katastrskega dohodka, ki presega 500,00 din od neposrednih negozdnih in gozdnih površin, od katerega se odmerja prispevek iz osebnega dohodka od kmetijske dejavnosti za posamezno leto;
— zavezanci po stopnji 3 %, katerim je odmerjen davek v pavšalnem letnem znesku.
5. Zavezanci, zaposleni v tujini, ki so stalno prijavljeni na območju krajevne skupnosti, po 1.000,00 letno.
2.
Plačevanja samoprispevka so oproščeni:
— socialni podpiranci,
— invalidi, katerih invalidnost presega 70%,
— učenci v gospodarstvu, dijaki in študentje od vajeniških nagrad in štipendij,
— zaposleni od jubilejnih nagrad in priznanj.
3.
Pravico glasovanja na referendumu imajo občani, ki so vpi-
sani v splošni volilni imenik krajevne skupnosti Leskovec, in delavci, ki imajo pravico voliti organe upravljanja. Pri izidu glasovanja se ne štejejo tisti občani, za katere odbor za izvedbo referenduma uradno ugotovi, da se zaradi dela v tujini ali zaradi služenja vojaškega roka glasovanja niso mogli udeležiti.
4.
Referendum za uvedbo krajevnega samoprispevka za obdobje 1976-1979 bo v nedeljo, 15. 2. J976 v času od 7. do 17. ure na običajnih glasovalnih mestih, kijih določi komisija za izvedbo referenduma.
5.
Na referendumu glasujejo volivci neposredno in tajno z glasovnico. Glasovnica ima naslednje besedilo:
GLASOVNICA za referendum dne 15. 2. 1976 za uvedbo krajevnega samoprispevka za obdobje 1976 do 1979 za uresničitev programa Krajevne skupnosti Leskovec.
Po sklepu zbora občanov se samoprispevek, 'izglasovan na referendumu, uporabi za nabavo opreme za novo osnovno šolo v Leskovcu.
GLASUJEM ZA	PROTI
Glasovalec izpolni glasovnico tako, da obkroži besedo „ZA“, če se strinja z uvedbo krajevnega samoprispevka, oziroma obkroži besedo „PROTI“, če se ne strinja z uvedbo krajevnega samoprispevka.
6.
Za postopek na referendumu se smiselno uporabljajo določila 'zakona o referendumu (Uradni
1.	SRS, št. 29/72).
Postopek vodi in izid glasovanja ugotovi volilna komisija za izvedbo referenduma, imenovana od sveta krajevne skupnosti Leskovec.
7.
Ta sklep se objavi v Skupščinskem Dolenjskem listu in se razglasi na krajevno običajen način. Veljati začne naslednji dan po objavi.
Leskovec, dne 12. 1. 1976
Predsednik sveta krajevne skupnosti Leskovec: VINKO KRANJČEVIČ, l.r.
Občina Novo mesto
34.
Na podlagi 11. in 12. člena zakona o urejanju in oddajanju
stavbnega zemljišča (Ur. 1. SRS št. 42/66 in št. 20/71) ter 14. in 15. člena odloka o urejanju in oddajanju stavbnega zemljišča na območju ofcčine Novo mesto (Skupščinski Dol. list št. 10/68)
RAZPISUJE
Podjetje Dominvest Novo mesto, TOZD Urejanje stavbnih zemljišč, po sklepu komisije za urejanje in oddajanje stavbnih zemljišč pri izvršnem svetu Sob Novo mesto
JAVNI NATEČAJ , „ oddajo
delno urejenega stavbnega zemljišča v Bršlinu, za gradnjo štirinajst montažnih stanovanjskih hiš tipa „Marles“ in ene zidane, po dopolnilnem zazidalnem načrtu stanovanjskega naselja Bršlin - severni del, in sicer:
1. lokacija št. 20, pare. št. 510/31 v izmeri 592 m ,
2. lokacija št. 21, pare. št. 510/30 v izmeri 705 m ,
3. lokacija št. 22, pare. št. 510/29 v izmeri 703 m ,
4. lokacija št. 23, pare. št. 510/28 v izmeri 771 m ,
5. lokacija št. 24, pare. št. 510/27 v izmeri 797 m ,
6. lokacija št. 25, pare. št. 511/8 v izmeri 733 m2,
7. lokacija št. 26, pare. št. 511/7 v izmeri 729 m2,
8. lokacija št. 27, pare. št. 511/6 v izmeri 784 m2,
9. lokacija št. 29, pare. št. 510/25 v izmeri 720 m ,
10. lokacija št. 30, pare. št. 510/24 v izmeri 731 m ,
11. lokacija št. 31, bare. št. 510/23 v izmeri 746 m ,
12. lokacija št. 32, pare. št. 510/22 v izmeri 545 m ,
13. lokacija št. 53, pare. št. 510/17 v izmeri 608 m ,
14. lokacija št. 52, pare. št. 510/19 v izmeri 551 m ,
15. lokacija št. 39 pare. št. 510/3 v izmeri 763 m .
Izklicna cena stroškov komunalnega urejanja na eno lokacijo znaša 126.103,00 din.
Odškodnina za zemljišče znaša 15,00 din za 1 m2.
II. za oddajo delno urejenega stavbnega zemljišča v Žužemberku pod Cvibljem, in sicer:
1. lokacija št. 20, pare. št. 317/5 v izmeri 781 m2
2. lokacija št. 22, pare. št. 321/3 v izmeri 655 m2,
3. lokacija št. 24, pare. št. 327/3 v izmeri 788 m2.
Izklicna cena stroškov priprave stavbnega zemljišča znaša
7.809,00	din.
Odškodnina za zemljišče znaša 15,00 din za 1 m2.
III. za oddajo delno urejenega stavbnega zemljišča v:
a)	v Šentjerneju, pare. št. 712/7 v izmeri 754 m2.
Izklicna cena stroškov pripra-
ve stavbnega zemljišča znaša 12.149,80 din.
Odškodnina za zemljišče znaša 15,75 din za 1 m2;
b)	na Trški gori, del pare. št. 1081 in stp. 69 v izmeri cca 600 m2.
Izklicna cena stroškov priprave stavbnega zemljišča znaša 2.200,00 din.
Odškodnina za stavbno zemljišče znaša 6,00 din za lm2.
Ostali pogoji natečaja:
1. izklicno ceno stroškov komunalne ureditve in odškodnino za zemljišče plača najugodnejši ponudnik ob podpisu pogodbe o oddaji in ureditvi stavbnega zemljišča;
2. najugodnejši ponudnik mora objekt zgraditi vsaj do tretje gradbene faze v roku petih let po podpisu pogodbe o oddaji in ureditvi stavbnega zemljišča;
3. v odškodnino za zemljišče ni vračunan prometni davek in ne davek zaradi spremembe namembnosti zemljišča, katerega mora plačati najugodnejši ponudnik.
Odškodnina za stavbno zemljišče pod točko 1. razpisa znaša 15,00 din za 1 m2. V primeru, da bodo prejšnji lastniki dosegli v odškodninskem postopku večjo odškodnino kot 15,00 din za 1 m2, bodo najugodnejši ponudniki morali plačati to višjo odškodnino.
Fizično posest pridobljenega stavbnega zemljišča nastopi najugodnejši ponudnik takoj, ko bo prejšnjim lastnikom v celoti plačana odškodnina za zemljišče.
4. Varščina, ki jo mora položiti ponudnik hkrati s ponudbo, znaša:
a) za lokacije pod točko I. po 4.000,00 din za lokacijo,
b) za lokacije pod točko II. in III. po 2.000,00 din za lokacijo.
5. Varščino mora ponudnik nakazati na račun 52100-781-71005 (sredstva za pripravo in komunalno urejanje stavbnih zemljišč pri Podjetju Dominvest Novo mesto). Iz-kazilo o vplačilu varščine mora biti ponudbi priloženo;
6. predmet natečaja so stroški komunalnega urejanja stavbnega zemljišča, ne pa odškodnina za stavbno zemljišče;
7. rok za odstavo ponudb je vključno 15. dan po uradni objavi v Skupščinskem Dolenjskem listu;
8. odpiranje ponudb bo 19. dan ob 7. uri po objavi v prostorih Podjetja Dominvest, kjer lahko prisostvujejo tudi vlagatelji ponudb;
9. ponudbe morajo biti v zapečatenih ovojnicah ter označene z oznako ,JAVNI NATE-
ČAJ". Ponudbe pošljite na naslov Podjetje Dominvest Novo mesto;
10.	vsa dokumentacija in ostali pogoji natečaja so interesentom na razpolago pri Podjetju Dominvest Novo mesto.
Podjetje Dominvest Novo mesto TOZD Urejanje stavbnih zemljišč
Občina Ribnica
35.
Na podlagi 6. in 11. člena zakona o davkih občanov (Ur. 1. SRS, št. 21/74 in 39/74) in 224. člena statuta SO Ribnica (Skupščinski Dolenjski list štev. 13/74) je skupščina občine Ribnica na seji družbe no-poli-tičnega zbora dne 26. 12. 1975, zbora združenega dela dne 26.
12.	1975 in zbora krajevnih skupnosti dne 26. >12. 1975 sprejela
ODLOK o davkih občanov
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
V	občini Ribnica se uvaja obveznost plačevanja davkov občanov, ki so po zakonu dohodek občine.
Občani občine Ribnica plačujejo davke po določbah zakona o davkih občanov in po določbah tega odloka.
Z davki se zadovoljujejo splošne družbene'potrebe občine, ki jih je občina dolžna financirati po ustavi in zakonih.
2. člen
Občani plačujejo po tem odloku:
1. davek od osebnega dohodka iz kmetijske dejavnosti,
2. davek od osebnega dohodka iz samostojnega opravljanja obrtnih in drugih gospodarskih dejavnosti,
3. davek od osebnega dohodka iz samostojnega opravljanja intelektualnih storitev,
4. davek iz osebnega dohodka iz avtorskih pravic, patentov in tehničnih izboljšav,
5. davek na dohodek iz premoženja,
6. davek od premoženja,
7. davek na dobitke od iger na srečo.
3. člen
Poleg davčnih zavezancev, ki so dolžni voditi poslovne knjige po zakonu o davkih občanov, morajo voditi poslovne knjige tudi drugi zavezanci davka iz
osebnega dohodka od samostojnega opravljanja obrtnih in dru-' gih gospodarskih dejavnosti, ter zavezanci davka iz osebnega dohodka od samostojnega oprav-' ljanja intelektualnih storitev, razen zavezancev storitvenih obrti krojaštva, čevljarstva in pod-kovskega kovaštva, popravil-kmetijskega orodja in vozov.
Davčne zavezance, ki so stari nad 65 let, lahko davčna uprava na njihovo zahtevo oprosti vodenja poslovnih knjig v primerih, če smatra, da knjižna evidenca ni potrebna.
II.
DAVEK OD OSEBNEGA DOHODKA IZ KMETIJSKE DEJAVNOSTI
4. člen
Za odmero davka od kmetiji stva se območje občine Ribnica razdeli na dve skupini katastr: skih občin, in sicer:
III. skupina: k.o. Dolenja vas, k.o. Gorenja vas, k.o. Prigorica, k.o. Sodražica, k.o. Vinice; k.o. Goriča vas. k.o. Jurjeviča« ko. Ribnica, k.o. Sušje, k.o» Zamostec.	.
IV. skupina: k.o. Dane. k.o, Grčarice, k.o. Podpoljane. k.o. Retje. ko. Travnik, k.o. Žimag rice. ko. Gora, k.o. Hrib, k.o. Rakitnica. k.o. Sv. Gregor. k.o. Velike Poljane.
5. člen
Davek od kmetijstva se plačuje od katastrskega dohodka zemljišč v posameznih skupinah katastrskih občin po stopnji, določeni za posamezno skupino katastrskih občin, v katerih leži zemljišče ter znaša:
a) za III. skupino	41
b) za IV. skupino	31	ck.
Davek od kmetijstva, ki odpade na osebni dohodek iz gozda, se plačuje v vseh skupinah katastrskih občin po proporcionalni stopnji 46,7c.
Zavezancem, ki se jim odmerja prispevek za zdravstveno zavarovanje kmetov, in kmetom kooperantom, ki so zdravstveno zavarovani kot osebe v delovnem razmerju, se davek od osebnega dohodka od kmetijske dejavnosti odmerja po stopnji, ki je za 24 % nižja od stopnje, ki je določena v prvem in drugem odstavku tega člena.
6. člen
Davka iz osebnega dohodka iz kmetijske dejavnosti so oproščeni zavezanci iz krajev, kjer so proizvodni, ekonomski in prometni pogoji posebno slabi. Oprostijo se zavezanci, če skupni letnj katastrski dohodek od negozdnih površin ne presega
4.000	din. Za višinske kraje iz
prejšnjega odstavka tega člena so določene vasi in zaselki:
1. vsi kraji naslednjih katastrskih občin: k.o. Gora, k.o. Podpoljane, k.o. Travnik, kxi. Grčarice, k.o. Retje, k.o. Velike Poljane, k.o. Hrib, kxj. Sv. Gregor, k.o. Žimarice
2. Dane - v k.o. Dane
3. Breg, Dolenji Lazi in Za-puže v k.o. Gorenja vas
4. Lipovec, Makoša in Otavi-ce v k.o. Goriča vas
5. Kot v k.o. Jurjeviča
6. Zadolje v k.o. Prigorica
7. Brinovščica, Črnec, Graben in Hojče v k.o. Sodražica
8. Gorenji Lazi, Hudi konec, Preska in Sinovica v k.o. Vinice
9. Nova Štifta in Ravni dol v k.o. Zamostec.
7. člen
Začasno so oproščeni davka iz kmetijstva dohodki zemljišč:
1. ki so bila za kmetijstvo nesposobna. pa so z investicijami zavezanca postala uporabna — za 10 let,
2. na katerih se zasadijo novi sadovnjaki — za 5 let.
Oprostitve po 1. odstavku tega člena se priznajo na podlagi posebne vloge zavezanca davka in mnenja upravnega organa, pristojnega za kmetijstvo in gozdarstvo, pod katerega nadzorstvom in navodilom so bile izvršene spremembe zemljišč.
Začasna oprostitev davka teče od 1. januarja prihodnjega leta po izpolnitvi pogojev za oprostitev.
8. člen
Zavezancem davka iz kmetijske dejavnosti, ki jim je kmetijstvo glavni poklic in vlagajo sredstva za namene iz 3. in 4. odstavka 66. člena zakona o davkih občanov, se prizna posebna olajšava, ki znaša 80% vloženih sredstev, vendar olajšava ne sme presegati 5-letne odmere prispevka iz kmetijske dejavnosti. Posebna davčna olajšava se prizna tudi tistim davčnim zavezancem, ki se z osebnim delom ukvarjajo s kmetijsko dejavnostjo, če vlagajo sredstva za gradnjo govejih hlevov z najmanj 15 stojišči, gradnjo kokošnjakov za nad 500 nesnic ali
3.000	brojlerjev in nabavo kmetijskih strojev z vrednostjo najmanj 30.000 din. Ta davčna olajšava ne sme presegati 3-letne odmere davka iz kmetijske dejavnosti.
Olajšava se prizna na posebno zavezančevo vlogo, ki mora biti vložena do 15. februarja za preteklo leto. Vlogi je treba pritožiti:
—	za vložena sredstva v preusmeritev kmetijskega gospodarstva ureditveni program, ki ga je potrdil za kmetijstvo pri-
stojni občinski organ, in dokazila o višini vloženih sredstev;
- za vložena sredstva, samo v nabavo strojev in kmetijske opreme, dokazila o vloženih sredstvih. Olajšava po tem odstavku pripada tudi zavezancu, če skupaj z drugimi zavezanci nabavlja oziroma vlaga sredstva za take namene, če njegova vloga v prejšnjem odstavku presega navedeni znesek;
- za preusmeritev stanovanjskih in gospodarskih prostorov v turistične namene, pogodbo o oddajanju turističnih sob, sklenjeno s turistično ali gostinsko organizacijo in dokazila o višini vloženih sredstev.
Če upravičenec priznane olajšave po tem členu odtuji navedene stroje in kmetijsko opremo ali druga sredstva, za katere je priznana olajšava, ta olajšava preneha že v letu odtujitve.
9. člen
Davčnim zavezancem iz kmetijske dejavnosti, ki jim je kmetijstvo glavni poklic in preživljajo otroke, ki so na rednem šolanju, na poklicnih in srednjih, višjih in visokih šolah, se prizna posebna olajšava, ki znaša 500 din letno odmerjenega davka za vsakega otroka s pogojem, da otrok ni starejši od 26 let in da otrok ne dosega lastnega dohodka 500 din mesečno iz naslova štipendije ali vajeniške nagrade. Posebna olajšava se uveljavlja z vlogo zavezanca, ki mora biti vložena do konca leta, za katero se odmerja davek. Davčna uprava občine odloči o posebni olajšavi z odločbo.
10. člen
Zavezancem davka iz kmetijstva, ki jim je priznana'invalidno st, se prizna olajšava od odmerjenega občinskega davka od kmetijstva v odstotku stopnje invalidnosti s tem, da se upošteva invalidnost nad 50 %.
Olajšava po tem členu ne pripada zavezancem, ki imajo poleg dohodkov od kmetijstva še dohodke od delovnega razmerja ali pokojnine.
III.
DAVEK OD OSEBNEGA DOHODKA IZ SAMOSTOJNEGA OPRAVLJANJA OBRTNIH IN DRUGIH GOSPODARSKIH DEJAVNOSTI
♦
11. člen
Občani, ki z osebnim delom opravljajo obrtne in druge gospodarske dejavnosti kot glavni ali postranski poklic, plačujejo občinski davek od osnov, ki presegajo višino osebnega dohodka iz 10. člena zakona o davkih občanov po naslednjih davčnih stopnjah:
če znaša presežek	stopnja
davčne osnove din	%
nad	do	
—	10.000,-	25
10.000,-	20.000,-	30
20.000,-	30.000,-	35
30.000,-	50.000,-	39
50.000,-	100.000,-	43
100.000,-	150.000,-	46
150.000,-	200.000,-	48
200.000,-	—	50
Občani, katerim opravljanje. obrtne ali druge gospodarske dejavnosti ni glavni poklic in se jim odmerja davek po dejanskem dohodku, plačujejo občinski davek od osnov do višine dohodka iz 10. člena zakona o davkih občanov (Ur. 1. SRS, št. 21/74 in 39/74) po stopnji, ki znaša 30 %.
12. člen
Davčnim zavezancem, ki izvršujejo obrtno ali drugo gospodarsko dejavnost kot glavni poklic in vlagajo sredstva za obnovo, razširitev ali izgradnjo poslovnih prostorov in za nabavo opreme, se prizna posebna davčna olajšava v vseh dejavnostih, razen avtoprevozništva in plastike.
Davčna olajšava po prejšnjem odstavku se uveljavlja ob letni davčni napovedi s posebno vlogo, ki ji je treba priložiti dokazila o vloženih sredstvih.
13. člen
Občanu, ki .na osnovi predpisanega dovoljenja začne prvikrat opravljati redno obrt ali gostinsko dejavnost, se prizna naslednja olajšava:
1. za storitveno obrtno dejavnost (razen avtoprevozništva) se oprosti plačilo davka za prvih 12 mesecev.
2. za gostinstvo se odmerjeni davek za prvih 12 mesecev zniža za 50 %.
Šteje se, da je davčni zavezanec (začetnik) pričel z obrtno ali drugo gospodarsko dejavnostjo, če ni prej opravljal dejavnosti v kateri drugi občini ali da ni kdo drug izvrševal v isti delavnici dejavnosti iste obrtne stroke.
Če davčni zavezanec preneha z dejavnostjo pred potekom dveh let, se mu priznane olajšave po prvem odstavku tega člena lahko naknadno predpišejo; če preneha v tretjem letu, se mu naknadno predpiše 50 % priznanih olajšav.
Posebna olajšava iz 1. odstavka tega člena se prizna, če se davčni zavezanec ukvarja z obrtnimi storitvami ali gostinstvom s turističnim značajem ter je vsaj 70% celotnega dohodka doseženega z obrtnimi storitvami ali gostinstvom s turističnim značajem. Za gostinstvo s turističnim značajem se
šteje tista gostinska obratovalnica, ki nudi tople obroke in prenočišča z najmanj dvema sobama.
14.	člen
Občinski davek iz obrtnih dejavnosti po odbitku se izplačuje od vsakega posameznega kosmatega dohodka ob vsakem izplačilu po davčni stopnji, ki znašajo:
stopnja
1. od dohodkov razna-šalcev časopisov, knjig, revij in podobno, od prodaje srečk in plačil pri športni napovedi ter pri lotu, od prejemkov zavarovalnih poverjenikov, od provizij zastopnikov ustanov za varstvo malih avtorskih pravic, od zbiranja naročil za časopise, knjige, revije in podobno, od dohodkov delavcev, doseženih z opravljanjem del o pretežni uporabi lastne telesne moči, od tovorjenja in vleke lesa z delovno živino, od dohodkov lesene embalaže ter od pakiranja izdelkov domače obrti in izdelovanja čipk:
10%
Davek po tej točki ne plačujejo občani, ki priložnostno zbirajo odpadni material.
2. Od provizij poslovnih agentov in poverjenikov ter od zbiranja oglasov, od dohodkov, doseženih s prodajo izdelkov uporabne umetnosti ali z razmnoževanjem ali izvajanjem drugih avtorskih del, ki se ne štejejo za izvirnike, od dohodkov potujočih zabavišč, od dohodkov doseženih z opravljanjem postranskih kmetijskih dejavnosti:	,20	%
Davek po tej točki ne plačujejo občani, zasebni kmetje, kadar plužijo sneg, zbirajo in prevažajo mleko v zbiralnice mleka gospodarskih organizacij.
3. Od dohodkov oseb, ki priložnostno opravljajo storitve za organizacije združenega dela, državne organe in druge organizacije, od dohodkov, doseženih z opravljanjem del po pogodbi o delu, sklenjeni v skladu s predpisi o delovnih razmerjih, če ne gre za dohodke iz 1. in 2. točke; od dohodkov, doseženih po 3. točki prvega odstavka 76. člena zakona o davkih občanov:	25%
Ne glede na določbe prejšnjega odstavka tega člena se občinski davek iz obrtnih dejavnosti po odbitku plačuje od donodkov domače obrti po stopnji	5	%
Občinski davek iz prejšnjega odstavka se ne plačuje od izdelkov domače obrti, ki so rezul-
tat ročnega dela in sicer: od lesenih zobotrebcev in Spil, lesene posode, lesenih pletenih izdelkov, mišolovk, brezovih metel, nasadil za orodje, čipk ter obodov za izdelovanje sit in rešet ter lončarstva.
Davka od obrtnih dejavnosti v odstotku od vsakega posameznega dohodka so oproščeni dohodki, ki jih imajo posamezniki od priložnostnega opravljanja storitev krajevnim skupnostim.
IV.
DAVEK OD OSEBNEGA DOHODKA IZ SAMOSTOJNEGA OPRAVLJANJA INTELEKTUALNIH STORITEV
15. čle t Zavezanci od osebnega dohodka iz samostojnega opravljanja intelektualnih storitev, katerih celotni letni dohodek po odbitku stroškov ne presega
25.000.	din in ne zaposlujejo tuje delovne sile, plačujejo davek v pavšalnem letnem znesku.
16. člen
Občani, katerim opravljanje intelektualnih ali drugih negospodarskih storitev ni glavni po-ldic in se jim odmerja davek po dejanskem dohodku, plačujejo občinski davek od osnov do višine dohodka iz 10. člena zakona o davkih občanov (Uradni list SRS, št. 21/74) po stopnji, ki znaša 30 %.
17. člen
Občani, ki opravljajo intelektualne ali druge negospodarske storitve kot glavni ali postranski - poklic, plačujejo občinski davek od osnov, ki presegajo višino osebnega dohodka iz
10.	člena zakona o davkih občanov po stopnjah iz 11. člena tega odloka.
18. člen Občinski davek od osebnega
dohodka iz intelektualnih storitev od vsakega posameznega kosmatega dohodka (davek po odbitku) plačujejo občani, ki organizacijam združenega dela, državnim organom in drugim organizacijam priložnostno opravljajo storitve ali opravljajo pri njih delo po pogodbi o aelu po predpisih o delovnih razmerjih, ter občani od dohodkov na podlagi pogodbe o delu, sklenjene v skladu s predpisi o zaposlovanju pri zasebniku, po davčni stopnji 25 %.
V.
DAVEK OD OSEBNEGA DOHODKA IZ AVTORSKIH PRAVIC
19. člen Občinski davek iz osebnega
dohodka iz avtorskih pravic, ki
se plačuje od vsakega posameznega dohodka, znaša 20 %.
Izjemno od določbe prejšnjega odstavka se ta davek plačuje po stopnji 35 % od naslednjih dohodkov iz avtorskih pravic:
1. od reklamnih slik, risb in plastik, reklamnih pisanih in govorjenih besedil, reklamnih filmov, diafilmov in diapozitivov, reklamne glasbe, kakor tudi od reprodukcij takih del,
2. od raznih slik in risb, stripov, križank in drugih podobnih del,
3. od dohodkov artistov, plesalcev in podobnih poklicev, doseženih na zabavno-glasbenih prireditvah,
4. od dohodkov izvajalcev, glasbenih del na zabavah, plesih, športnih igriščih, kopališčih, razstaviščih, varietejih, v gostinskih obratih in na podobnih prireditvah.
Občinski davek iz osebnega dohodka od patentov in tehničnih izboljšav se ne plačuje.
VI.
DAVEK NA DOHODKE OD PREMOŽENJA
20.	člen
Občinski davek na dohodke od premoženja se plačuje po naslednjih stopnjah: če znaša davčna	stopnja
osnova - din	%
nad	do	
—	10.000	25
10.000	20.000	28
20.000	30.000	31
30.000	50.000	34
50.000	100.000	38
100.000	150.000	42
150.000	200.000	46
200.000	—	50
21. člen
Davek na dohodek od premoženja se plačuje tudi od dohodkov, doseženih s prodajo premičnin. Ta davek se ne plačuje, Če je preteklo tri leta od dneva, ko je bilo premoženje pridobljeno in če vrednost premičnin ob prodaji ne presega
20.000	dinarjev.
22. člen
Od dohodkov, doseženih z oddajanjem stanovanjskih prostorov v najem, se prizna 60% stroškov; od dohodkov, doseženih z oddajanjem poslovnih prostorov, garaž in vikend hišic pa se prizna 40% stroškov za vzdrževanje, upravljanje in amortizacijo.
Od dohodkov, doseženih z oddajanjem opremljenih sob, se odštejejo stroški v višini 60%.
23. člen
Od dohodkov, doseženih z oddajanjem opremljenih sob, se davek na dohodek od premo-
ženja ne plačuje, če ti dohodki ne presegajo 3.000 dinaijev letno.
Tega davka ne plačujejo tudi zavezanci, ki opremljene sobe oddajajo preko turističnega društva, organizacije za gospodarjenje s stanovanjskimi hišami ah na drugače organiziran način in če dohodek iz tega naslova v koledarskem letu ne presega
5.000	dinarjev.
Priznanje oprostitve po drugem odstavku tega člena lahko uveljavi zavezanec s pismeno vlogo, ki jo mora vložiti do 31.
1.	za preteklo leto, h kateri mora biti priložena dokumentacija, s katero zavezanec dokazuje način oddajanja opremljenih sob. Če davčni organ ugotovi, da je zavezanec oddajal sobe tudi na kak drug način, se omenjena oprostitev za celoten dosežen dohodek ne prizna.
VII.
DAVEK OD PREMOŽENJA
24.	člen
Občinski davek od premože-
do 3 tone
od 3 od 4
nad 5 ton
V	enakih zneskih se plačuje davek na tovorne priklopnike in specialne tovorne priklopnike, ki so namenjeni za prevažanje določenih tovorov;
č) za vlečna tovorna vozila:
-	za traktorje
do 25 KM 120 din nad 25 KM do 40 KM 170 din
nja plačujejo občani, ki posedujejo:
1. tovorna cestna motorna in priklopna ter kombi vozila;
2. stavbe, dele stavb, stanovanja in garaže;
3. gozdna zemljišča, katerih površina presega 0,50 ha ob pogojih, določenih v 2. odstavku 138- člena zakona o davkih občanov.
25.	člen
Občinski davek na tovorna cestna motorna in priklopna ter kombi vozila se plačuje:
a) za delovna vozila, ne glede na nosilnost in težo 120,00 din
b) na delovne priklopnike, ne glede na nosilnost in težo
60,00	din
c)	za tovorna vozila (tovornjaki in lahki tovornjaki) in specialna tovorna vozila, namenjena za prevažanje določenih tovorov glede na nosilnost:
1.000 din od vsake začetne tone
5.000 din
8.000 din
8.000 din + 4.000 din za vsako nadaljnjo začetno tono nosilnosti.
nad 40 KM do 63 KM 220 din nad 63 KM	270	din
-	za vlečna vozila s polpri-klopnikom se plača davek kot za tovorna vozila, navedena v točki c);
d)	za tovorne tricikle z nosilnostjo do 400 kg in z delovno prostornino motorja:
nad	125 ccm	do	250 ccm	30 din
nad	250 ccm	do	500 ccm	40 din
nad	500 ccm	do	1.000 ccm	50 din
nad 1.000 ccm	60 din
Za tovorne tricikle z nosilnostjo nad 400 kg pa še 40 din več.
e) za kombi vozila glede na delovno prostornino motorja in sicer:
do 900 ccm	500	din
nad 900 ccm do 1350 ccm	800	din
nadl.350ccm	dol.800ccm	l.lOOdin
nad 1.800 ccm	do 2.500 ccm	1.400 din
nad 2.500 ccm-	do 3.100 ccm	1.700 din
nad 3.100 ccm	2.000	din
26. člen Zavezanec za davek od stavb, delov stavb, stanovanj in garaž (v nadaljnjem besedilu: stavbe)
je lastnik oziroma uživalec stavbe.
Davek se plačuje od vsake stavbe ne glede na to, ali jo
do 4 tone do 5 ton
uporablja lastnik oziroma uživalec sam ali pa jo daje v najem.
27. člen
Osnova za davek je vrednost stavbe. V vrednost stavbe se zajemajo tiste njene lastnosti in elementi opreme, ki imajo značaj nepremičnine in se ob morebitni prodaji morajo prodati kot nepremična celota.
28. člen
Merila in način za ugotavljanje vrednosti stavbe:
- vrsta in kakovost konstrukcije stavbe.
- funkcionalnost stavbe,
- starost in obrabljenost stavbe,
- drugi elementi, ki vplivajo na uporabno vrednost stavbe.
29. člen Vrednost stavbe se ugotovi
na podlagi točkovanja ob upoštevanju meril iz 28. člena tega odloka.
Točkovanje se opravi na podlagi priročnika za ugotavljanje vrednosti stanovanja, ki je sestavni del odloka o merilih za ugotovitev nove vrednosti stanovanjskih hiš in stanovanj na območju občine Ribnica (Skupščinski Dolenjski list št. 22/1973).
Iz priročnika, navedenega v prejšnjem odstavku tega člena, se ne uporabljajo določbe d, e, f, k. 1, in m točke 24. ter točka
27.,	28., 29. in 30. ter določbe drugega stavka d tabele.
30. člen Vrednost stavbe se izračuna
tako, da se število kvadratnih metrov uporabne tlorisne površine stavbe pomnoži s seštevkom fočk, ki ustreza stavbi in z vrednostjo točke.
Za uporabno tlorisno površino stavbe se šteje tlorisna površina sob, predsob, hodnikov, kuhinje, kopalnice, stranišča, shrambe, vzidanih omar in drugih zaprtih prostorov stavbe.
Vrednost poslovnega prostora, izračunana po prvem odstavku tega člena, se poveča za 25 % ne glede na to, ali so ti poslovni prostori sestavni del stanovanjske stavbe ali pa so zgrajeni kot samostojni gradbeni objekti.
31. člen Vrednost točke znaša 25 dinarjev glede na kalkulativno gradbeno ceno kvadratnega metra uporabne tlorisne površine, ki se je oblikovala leta 1972.
Za stanovanjske zadeve pristojni upravni organ občine mora do 31. januarja vsakega leta za preteklo leto sporočiti dav-
čnemu organu občine vrednost točke.
32. člen
Davčni zavezanec je davčnemu organu občine dolžan dati potrebne podatke za ugotovitev vrednosti stavbe zaradi odmere davka.
Davčna napoved je enkratna. Nove obveznosti in morebitne spremembe lastništva in vrednosti stavbe pa se prijavljajo davčnemu organu občine do
31.	januarja vsakega leta.
Obliko in vsebino davčne napovedi predpiše davčni organ.
33. člen .
Ugotovljena vrednost stavbe,
ki je osnova za odmero davka od stavb se spremeni, ko se vrednost točke v primerjavi z vrednostjo iz leta 1972 poveča za več kot 20 % in je nova ugotovljena vrednost osnova za odmero davka od stavb v nadaljnjih letih.
Pri revalorizaciji se upošteva tudi povišanje vrednosti točke za leto 1973.
34.	člen Občinski davek od stavb se plačuje od osnove po naslednjih stopnjah:
stopnja
- stanovanjske stavbe, stanovanja	0,15%
- poslovne stavbe in poslovni prostori	0,20%
- počitniške hiše 0,30 %.
35. člen Občinski davek od stavb se
odmerja vnaprej. Odločba o odmeri davka od stavb je stalna in se spremeni takrat, kadar se spremenijo vrednost stavbe ali davčni predpisi.
36. člen Občinski davek od stavb se
ne plačuje od kmetijskih stanovanjskih stavb, ki se ne dajejo v najem, pod pogojem, da so dohodki iz kmetijstva osnovni vir preživljanja članov gospodinjstva.
37. člen
Davek na premoženje se v občini Ribnica ne plačuje od stavb, ki so oproščene po 143. členu republiškega zakona o davkih občanov ter:
1.	Od vseh stavb v naseljih katastrskih občin po 1. točki 6. člena tega odloka ter v naseljih:
- Dane v k.o. Dane
— Zapuže v k.o. Gorenja vas
— Makoša in Otavice v k.o. Goriča vas
- Zadolje v k.o. Prigorica'
- Brinovščica, Črnec, Graben in Hojče v k.o. Sodražica
- Gorenji Lazi, Hudi konec, Preska in Sinovica v k.o. Vinice
- Nova Štifta in Ravni dol v k.o. Zamostec.
2.	od stavb III. skupine katastrskih občin, če se lastnikom odmerja prispevek od zdravstvenega zavarovanja kmetov.
Davka na dohodke od stavb so oproščeni tudi zavezanci, katerih mesečni osebni dohodek na družinskega člana ne presega 600 din.
Ne glede na določbe 1. in 2. odstavka tega člena se davek od premoženja plačuje od stavb, delov stavb in od stanovanjskih prostorov, ki se sezonsko ah občasno uporabljajo za počitek ali oddih (počitniške hišice in podobno).
Oprostitev iz drugega odstavka tega člena se prizna na vlogo zavezanca, kateri mora priložiti dokazila o višini dohodka, doseženega v letu, za katerega se davek odmeri.
38.	člen Občinski davek od gozdnih zemljišč se plačuje v višini trikratnega katastrskega dohodka teh zemljišč.
VIII.
DAVEK NA DOBITKE OD IGER NA SREČO
39. člen
Davek na dobitke od iger na srečo se plačuje po stopnji 10%.
IX.
ODLOG PLAČILA IN OBROČNO ODPLAČEVANJE DAVKOV
40. člen
Davčni organ lahko začasno odloži plačilo davka ali dovoli obročno odplačevanje davčnega dolga v naslednjih primerih:
1. če zavezanec izkaže, da so realizirani dohodki bistveno manjši od dohodkov, od katerih je bil obdavčen. Odlog plačila ali obročno odplačevanje dav-
■ čnega dolga se lahko prizna le za del dolga, ki odpade na neplačane obdavčene dohodke. Odlog ali obročno odplačevanje se lahko prizna do časa, ko zavezanec dobi plačane dohodke, vendar največ za 6 mesecev.
2. Če zavezanec izkaže, da zaradi bolezni dalj časa ni mogel opravljati dela, se lahko prizna odlog plačila ali obročno plačevanje davčnega dolga največ za 3 mesece. Odlog aili obročno plačevanje se lahko prizna tudi zaradi smrti v ožji zavezančevi družini.
3.	Za čas, ko je bilo zavezancu odloženo plačilo davka, se ne zaračunavajo zamudne obresti.
X.
POROŠTVO
41. člen
Davčni organ občine lahko zahteva od davčnega zavezanca poroštvo za plačilo davčnih obveznosti. Poroštvo obsega pismeno izjavo ene ali več fizičnih ali pravnih oseb, s katero se zavezuje poravnati davčni dolg namesto zavezanca.
Poroštveno izjavo iz prejšnjega odstavka tega člena sme davčni organ občine zahtevati, če davčni dolg davčnega zavezanca presega zadnjo letno odmero in potem, ko prisilna izterjava iz zavezančevega premoženja ni uspela.
XI.
KOMISIJA ZA UGOTAVLJANJE IZVORA PREMOŽENJA
42. člen
Občani so dolžni na javni poziv predložiti komisiji za ugotavljanje izvora premoženja podatke o svojem premoženju in način njegove pridobitve, ob pogojih in merilih, o katerih se občinske skupščine medsebojno dogovore.
XII.
OSTALE IN KONČNE DOLOČBE
43. člen
Rok za vložitev napovedi za odmero davka je 31. januar, če ni z zakonom drugače določeno.
44. člen
Izvršni svet skupščine občine je pooblaščen, da odloča o odpisu davčnega dolga oziroma sklepa o predlogu zavarovanja davčnega dolga z vknjižbo zastavne pravice na zavarovančevih nepremičninah iz 225. člena zakona o davkih občanov (Uradni list SRS, št. 21/74 in 39/74).
45. člen
Z dnem, ko začne veljati ta odlok, preneha veljati odlok o davkih občanov (Skupščinski Dolenjski list št. 9/73, 20/73, 1/74, 11/74, 15/74 in 5/75).
46. člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Skupščinskem Dolenjskem listu.
Številka: 422-5-75-01
Datum: 30. 12. 1975
Predsednik občinske
skupščine Ribnica:
CIRIL GRILJ, l.r.
DOLENJSKI LIST — St. 4 (1383) — 22. januarja 1976 STRAN 29