O;
KATOLJŠK CERKVEN LIST.
•Danica> izhaja vsak petek na celi poli in velji po pošti za celo leto 4 gl. 20 kr.. za pol leta 2 gl. 20 kr.. za četert leta 1 gl. 20 kr. V tiskarni sprejemana za celo leto 3 gl. 60 kr., za 1 s leta 1 gl. 80 kr., za 14 leta 90 kr.. ako zadene na ta dan praznik, izide »Danica« dan poprej.
List 41.
Tečaj XUX.
V Ljubljani, 9. vinotoka 1896
Romarjem
ob zadnji Božji poti v jeseni.
Pozdravljeni nam romarji bodite, Ko došli sem od daljnih ste strani, Da našo ljubo Mater počastite, In serčne težnje potožite Ji.
Sprejela cerkev v svoje zdaj prostore Stanov je raznih može in žene; Kdo vzdihe vseh tu zapopasti more? Kdo more vedeti vse njih željč?
Na domu si pustila mati dete, Bolezen huda tare ga zel6; Ti k Materi nebeške prošnje vnete Prinesla si za revico bolno.
Saj Ona je najboljša pomočnica, Oteti samo Ona more ga, Le prosi Jo, gotovo tolažnica Usliši vzdihe tvoje iz serc&.
In oče ti, kakč sercč za sina Ti ljubljenega danes koperni, Zahtevala ti ga je domovina, Kako se pač med svetom mu godi?
Marija dobra Mati, varovala Skrbnč ga je doslej na potih vseh, Le prosi, da bi Mati mu ostala In še branila ga v nevarnih dneh.
Mladenči vi, in ve device čiste. Oj, tudi vas je gnalo sem sercč, Vam blagor, ko še pozabili niste, Da pri Mariji je najboljše vse.
Le prosite Kraljico to nebeško. Naj v varstvu Ona vas povsod ima, Slabost odžene vsako naj človeško, In vselej vam ohrani mir serca.
In kaj pa vas, o starčeki vi sivi, V svetišče to privabilo je sem ? Pač prišli k Materi ste ljubeznivi, Znabiti zadnjikrat na svetu tem.
Zato Mariji tukaj izročite Utrujeno življenje svoje zdaj, Za srečno zadnjo uro jo prosite, Naj spremi Ona vas v nebeški raj.
Prišli smo toraj k Tebi, mila Mati, Ti nas sprejela vse si preljubo, Ko zdaj se nam od Tebe je podati, Kako pač nam pri sercu je hudo.
Pogosto radi sem smo se podali, Da Tvoj premili zerli bi obraz; Ko bomo pa se drugo leto zbrali, Oh. marsikdo bo manjkal izmed nas.
Saj že od lani mnogo preselilo Se romarjev iz naše je zemlje, In koliko pač spet jih veselilo Pri Tebi drugo leto bode s«.
Pa če nas tudi britka smert zadene. In bo nam zapustiti revni svet, Pri Tebi. o Marija, več nobene Nadloge ni, tam srečni bomo spet.
J. P. Belostenski.
Nagovor pri 30letnici g. Jožefa Pečar-ja v Kranjski gori dne 19. avgusta leta 1896.
Duhovnik, služabnik Bo^i.
Po milosti Božji pa sem. kar sem; in milost Božja v meni ni bila prazna.
1. Kor. 15, 10
V vod.
Kaj je to, da se vas je danes toliko zbralo v tej lepi starodavni cerkvi? Kaj je to, da nas
je toliko sosednih in tujih duhovnikov sem prihitelo v prijazno Kranjsko goro? Kaj je to, da danes zvonovi tako slovesno pojo. ko je vendar le navaden delaven dan? — Pa kaj vas bom popraševal. vsaj sami veste, da danes obhaja obletnico svojega niašništva vaš rojak in naš sošolec. tu pričujoči prečastiti gospod Jožef Pečar. Kavno današnji dan pred 'M), leti. dne 11). avgusta 1NM. i ki je bil pa takrat na nedeljo) je gospod Jožef pel svojo pervo in novo mašo v ravno tej cerkvi, v kteri smo se zdaj sošli! Od takrat je minulo dolgih 3 o let: en cel človeški rod je legel med tem k večnemu počitku: polovica zdaj živečih <e tistega dne več ne spominja. Pa res, kakšen razloček od takrat in sedaj. Takrat je naš slavljenec g. Jožef z lahno nogo prikorakal v to cerkev, danes smo ga morali sem pripeljati, že bo o sv. Klizabeti 21 let. kar ga je mertvoud zadel : takrat je z mladeniškim glasom pel novo mašo, danes komaj razumljivo govori: takrat je sam opravljaj presvet daritev, danes mora sošolec mesto njega maševau: takrat so stregli pri novi maši gg. r. Vilfan. Matek, Cirar i. t. d.. — ki so vsi že davno v * eenosti. in vsi drugi duhovniki obdajamo danes ta altar. Takrat so bili pri novi maši še oče in mati. brat in .'» sestre našega slavljenca. ktere vse razun ene sestre je pobrala med tem že smert. In koliko drugih takrat pričujočih ni več med živimi. In naš slavljenec sani. takrat čverst in zdrav, je zdaj onemogli starček, in mi njegovi sošolci takrat živahni mladeniči, zapadli smo starosti in njenim težavam.
Ko pa danes .'»"letnico mašništva g. Jožefa obhajamo, se pri tem tudi svojih novih maš spominjamo in davno že minulih dijaških let. Kakor pa tudi premišljujem zgodbo slavi jenčevega življenja in življenje naših drugih duhovnih sošolcev, vriva se mi vedno in vedno misel: kako je Božja previdnost čudno vladala med nami in nad nami. Skazalo se je pa. kakor pri dugih duhovnikih, tako posebno še nad nami:
1. da ima duhovski stan največ prilike za poviševanje:
2.1 pa tudi največ vzroka za poniževanje. I.
Kakšna je čast in oblast mašnikova? — lega popisati ni lahko mogoče, povedano pa je dovolj s tem. če pomislimo, da je mašnik namestnik Kristusov. — Mogočni so kralji in cesarji in veliko oblast imajo: ali še večjo moč in oblast imajo mašniki! Oblast cesarjeva sega le do mej cesarstva — oblast mašnikova sega v nebesa. Cesar lahko oprosti jetnike, mašnik pa lahko reši duše iz vic. Čast in oblast mašnikova
je v nekem oziru večja kot Marijina. Marija je sicer Jezusa spočela v svojem telesu, ga rodila, pestovala — ali kruh in vino ni mogla in ni smela spreminjati v sv. Reš. Telo in sv. Res. Kri, kar mašniki zamorejo! Oblast in služba mašnikova je v nekem oziru večja kakor an-geljska. Kar angelji ne morejo in ne smejo, to dela mašnik, ko opravlja najsvetejšo daritev in ko odpušča grehe!
Mašnik je močnejši kot Jozve. Jozve je za-povedal sonlcu sijati; mašnik pa zapoveduje celo Kristusu, da na njegove besede pride na altar; Elija je poklical ogenj iz neba: mašnik pa je močnejši, on pokliče celo Boga na altar. Mašnik je večji kot Mozes — Mozes je šel na goro in se tam z Bogom pogovarjal, mašnik pa gre vsaki dan k altarju in se tam pogovarja z Bogom. Mašnik je imenitniši kot veliki duhoven stare zaveze, ki je le enkrat na leto šel v svetišče in gledal skrinjo zaveze, mašnik pa gre vsak dan v cerkev in odpira sv. tabernakelj. Mašuik je močnejši kot angelj sv. Petra. Ta angelj je sunil Petra v bok in so padle verige od njegovih rok: mašnik pa reče le eno besedo, in grešnik je rešen grešnih verig. Mašnik je serčnejši kot sv. Jožef, ki je pestoval Jezusa, mašnik pa ga nosi vsak dan v rokah: srečniši kot sv. Janez evangelist, ki je slonel na Jezusovih persih, mašnik pa se sklanja nad Xjim pri vsaki sv. maši: srečniši kot stari Simeon, ki Ga je le enkrat vzel v svoje naročje, mašnik pa Ga tolikokrat nosi pri procesijah in k bolnikom.
Taka je tedaj naša čast in oblast, in zadnji kapelan je v duh. oziru močnejši in častitljivši kot vsak kralj in cesar. Zares, stermeti moramo in čuditi se, da nas je Bog k taki časti povzdignil, in sicer ne zavoljo našega zasluženja, ampak po svoji milosti! Vsaj moramo vsi spoznati, da nismo mi te časti nikakor zaslužili in da je nikoli nismo bili vredni.
Ravno ta visoka čast pa ima veliko nevarnost v sebi, da bi se mašnik zavoljo tega ne povikševal. ko vidi, da se po njem čudeži gode. Nevarnost je namreč, da bi ne pozabil velike resnice, da je le služabnik, namestnik Božji, in da to, kar se po njem godi, ni njegovo, ampak Božje delo. Mašnik pri kerstu diline nad človekom in izžene iz njega hudiča — izreče besede nad kruhom in vinom pri sveti maši, in Kristus pride na altar z dušo in telesom, s kervijo in mesom, kot B>g in človek. — Mašnik iareče besede pri sv. pokori, in grešniku so grehi odpuščeni — on blagoslovi in je blagoslovljeno, posveti in je posvečeno! On stopi na prižnico, in vsih oči gledajo v vanj: on spregovori, in vsih serca se tre-
sejo: on stopi v šolo, in otroci se ga razvesele; on stopi k bolniku, in je potolažen: on stopi med ljudi, med svoje oveice. in se drenjajo k njemu in mu roke poljubujejo! Zares, nekaj vzvišenega, nekaj častitljivega ima duhovnik nad seboj — če tudi človek, se zdi, kakor da je več kot človek. — Ja, ko ima tako oblast in vživa tako čast, ali bi se bilo čuditi, če bi se prevzel, poviševal, če bi to, kar je Bog v njem in po njeni dela, sebi pripisoval, če bi napuhu zapadel?
Ko so se 72teri učenci vernili od oznanjevanja sv. evangelija, rekli so Kristusu: „Tudi hudiči so nam pokorni v tvojem imenu!4' On pa jim je rekel: „Videl sem satana kakor blisk pasti iz neba! Vendar ne veselite se tega, da so vam duhovi pokorni, veselite se pa, da so vaša imena zapisana v nebesih." (Luk. 10, 17—20.) Kavno to, da nam je Bog tako velike reči izročil, nas mora še bolj ponižne storiti, ker vemo, kako velika je naša odgovornost. In če bi mi v svojem duhovskem poklicu tudi res velike vspehe pokazati mogli — ne smemo tega nikdar sebi pripisovati, ampak milosti Božji, ki v nas in po nas dela. Koliko je sv. Pavel delal za razširjanje Božjega kraljestva: koliko dežel je prehodil, koliko morij je prebredel, koliko narodov spre-obernil. koliko mraza in vročine prebil, koliko nevarnosti prestal, koliko preganjanja preterptl. da je lahko sam rekel, da je več delal, kakor kteri drug apostolov, in vendar kaj pravi? „Po milosti Božji sem to. kar sem, in milost Božja v meni ni bila prazna." (1. Kor. 15, 10.). Kar delamo, delamo v Kristusovem imenu, in če kaj dosežemo, nismo mi dosegli, ampak Kristus po nas. Zato pravi zopet ta apostelj (2 Kor. 5. 20.): „ Namesto Kristusa smo tedaj poslani, kakor da bi Bog za nas opominjal. Prosimo namesto Kristusa: spravite se z Bogom!" In ko bi kteri izmtd nas ne vem koliko storil, ne sme sebi. svoji učenosti, svoji pridnosti, svoji razumnosti pripisovati, ampak moči in milosti Božji, ki po nas dela. Kaj se mi je nekdaj prigodilo. Bil sem nekje kapelan, pa sem neko nedeljo prav s težavo pridigoval, sam s sabo sem bil nezadovoljen in ko sem prišel domov, sem zapisal v knjigo, da sem slabo pridigoval! Ali kaj se zgodi? Drugo jutro zgodaj pride nekdo k spovedi in pravi: „Vaša včerajšna pridiga mi ne gre iz spomina. Ni mi dalo miru, moral sem priti in vas prosim, pomagajte mi. da se zopet z Bogom spravim!" — Takrat sem prav živo čutil, da duhovnik sam nič ni — da le milost Božja po nas dela — Bog se nas le poslužuje za sredstvo, po kterem duše k sebi vabi in zve-ličuje. In če bi mi ne vem koliko storili, smo
vendar le nepridni hlapci, smo le storili, kar smo bili dolžni (Luk. 17, 10.). Mi ne smemo nikdar misliti, da smo Bogu potrebni, in da bi Bog brez nas ne mogel tega ali še kaj več storiti. Ce Bog lahko iz kamnov naredi Izraelove otroke, tudi namesto nas lahko druge in boljše pokliče v svojo službo. Tedaj vzvišena dela du-hovske službe in čudni vspehi našega delovanja ne da bi nas smeli k prevzetnosti zapeljati, nas morajo še toliko bolj poniževati (Konec prih j
Pridiga
pri pervem cvharistiaiem shodu :M>. julija v Ljubljani v nršulinski cerkvi.
i Dalje i
O kako srečni smo, da smo otroci matere katoliške Cerkve, da imamo Jezusa v presv. Zakramentu. <e to vsem vernim velja: koliko bolj še nam duhovnikom. Zakaj mi duhovni smo po Božji milosti v svetem poklicu, v svoji sveti službi na višjo stopinjo povzdignjcni. smo Jezusu bližji. Jezusovemu sercu dražji, ljubši. Znani Arski župnik Viannev. ki je leta ls.Vj na Francoskem v občnem sluhu nenavadne svetosti umeri, je rad rekel: „I>uliovski stan je Jezusovemu Sercu naj dražji, naj ljubši stan." Mi duhovniki smo obdarovani z večiiui in obilnejšimi milostmi, katere našim dušam dotekajo posebno iz najsvetejšega Zakramenta: mi duhovni v svojem svetem stanu čudovito skrivnost in neizmerno ljubezen Za k ranic ta ljubezni tudi bolje znamo in spoznamo: — zatoraj moramo duhovniki tudi z večjo gorečnos častiti, moliti in poveličevati Jezusa v najsvetejšem Zakramentu in to svojo vero, ljubezen in hvaležnost vzlasti skazovati s tem, da ga radi in pridno obiskujemo. —
Da! Češčenje in ljubezen do Jezusa v sv. Zakramentu je tako rekoč naša perva in glavna stanovska čednost. Mašnike nas imenujejo verni, in sicer zato, ker smo prejeli čudovito oblast, in ta je perva in najimenitnejša: daritev sv. mase opravljati, to je: kruli in vino spreminjati v pravo telo in v pravo kri našega Gospoda Jezusa Kristusa. Kar teoaj smo — smo le po tem presvetem Zakramentu, — zakaj kjer sv. daritve ni, kjer mašnikov ni — tam tudi presv. Zakramenta ni. Iz tega presvetega Zakramenta izvira torej vsa visoka čast in svetost našega stanu. Ali tedaj ni perva, glavna stanovska dolžnost, da zla -ti mi, duhovniki, mašniki, posebno češčenje in najhvaležnejšo ljubezen skazujemo najsvetejšemu Zakramentu s tem, da ga radi in pridno obiskujemo? — Verh tega je sv. mati katoliška Cerkev duhovnike postavila za varuhe, oskerb-
nike. čuvaje presv. Zakramenta. Kakor je pre-blažena devica Marija bila Jezusova rednica, hraniteljica. strežniea in čuvajka, ker je bila mati njegova in mu je človeško življenje posre-doma dala: — enakoma posredujemo mašniki pri sv. daritvi Zveličarju novo pričujočnost v sv. Zakramentu: smo torej — če kdo — gotovo dolžni, mu zvesto služiti, postreči, kar Mu v tem zakramentu gre. in storiti, kar se spodobi. — Sploh znana je gorečnost nekega francoskega vojaka, ki je vsak dan in sicer, ko ni bila služba Božja v cerkvi celo uro molil pred sv. tabernakeljnom. Ko so ga prašali, zakaj da tako stori, je odgovoril: ..Na straži sem pred Najsvetejšim. Bolelo me je videti, da pred hišo vojaškega poveljnika stoji noč in dan častna straža:
—	ljubi Bog. Najvikši — naj bi pa pogrešal te časti?" (J prečastiti duhovni sobratje! Kristus sam je rekel: T bi ego sum — illic et mi nister meus erit -Kjer sem jaz — tam bo tudi moj služabnik" Joan. 1*2. 2«;.: in v stari zavezi pravi Bog: ..Suscitabo niihi sacerdotem tidelem et aeditioabo ei domum. et ambulabit coram < 'hristo meo": — ali nas to ne bode močno spodbujalo pri Jezusu bivati, v hiši svojega Zveličarja — pred njegovim skrivnostnim stanovanjem — skazovati mu duliovsko častno službo ali stražo
—	s pridnim obiskovanjem presvetega Uešnjega Telesa? —
Tolikanj bolj. ker moramo duhovniki tudi druge namesto vati. za druge posredovati. Ljubi Zveličar v sv. tabernakelju ni le za pastirja pričujoč — tudi za ovčice cele fare. Zatoraj naj duhovni pastir tudi v imenu faranov tako rekoč povračuje nasvetejšemu Zakramentu dolžno čast in hvaležnost. 1 >a! gorečnost za Božjo čast in večni blagor izročenih duš navdušuje duhovnega pastirja — in ..ljubezen Kristusova ga priganja" <<or. .">, 14. k tabernakelju. da vsaj nekoliko zadostuje za taiste v fari, ki se nič kaj ne zmenijo za Zakrament največe ljubezni Jezusovega Sen a. ki morda še onečastujejo in strašno oskru-njajo naj več o skrivnost Božjo in svete vere naše.
—	Ali bi ne bilo žalostno, ko bi v kaki farni cerkvi ljubi Jezus v sv. tabernakelju se pritožiti moral, kakor se pritoži v psalmu: „K.\tra-neus factus sum fratribus liieis et peregrinus ti-liis matris nieae". ..ptuj sem pobral svojim bratom in neznan otrokom svoje matere." »cerkve •? Pa saj moramo duhovni v svojih naukih in pridigah tudi verne napeljevati k češčenju in ljubezni do nasvetejšega Zakramenta — pa tudi k obiskovanju presv. Uešnjega Telesa. Bomo pa le potem priserčno in s pridom o najsvetejšem Zakramentu govorili v sercu vernih večo pobožnost in lju-
bezen do presv. Zakramenta užigali, češčenje v fari pomnožili: ako bode v naših sercih plamtela živa vera. terdno zaupanje in goreča ljubezen do najsvetejšega Zakramenta, ako bomo sami radi in pridno obiskovali Jezusa v tabernakelju pričujočega. Ko bi tega ne storili — ali bi ne bili podobni lesenemu kažipotu ob cesti, kateri kaže drugim pravo pot — sam pa zaostaja in na cesti strohni — ali bi ne bili podobni posvečenim zvonovom, ki druge kličejo in vabijo v cerkev — sami pa ne pridejo v cerkev? — i Konec si.)
Ogled po Slovenskem in dopisi.
Od gorenjske strani. (Naši spredniki: goreči častilci Marije v nebo vzete. — Novi cerkveni tlak in obhajilna miza na Zalem Logu.) Da so Slovenci, t. j. naš rod. posebno vneti Marijini častilci, te pohvale jim menda noben pravičen človek odreči ne more. Zlasti rSmarinitt, t. j. Marijini prazniki so jim posebno priljubljeni, in o teh dnevih, bodisi tudi v zimi ali v gerdih vremenih, prav radi kam romajo k Mariji, če ni mogoče daleč, pa bližje. Posebno priljubljen praznik pa jim je še Veliki šmarin (ali kakor po nekaterih krajih pravijo: „Velika Gospejniča"), za kar je pač najbolj živi dokaz to. da je edino le v naši ljubljanski škofiji Mariji v nebo vzeti postavljenih in posvečenih nič manj kakor 40, zapiši štir-deset cerkva in svetišč. Preštejmo si jih! Na Gorenjskem so farne in dtihovnijske cerkve: Na Dobrovi nad Ljubljano, pri Devici Mariji v Polju pod Ljubljano, na^ Goričici, na Berdu. v Mekinah, v Zgor. Tuhinju, v Čemšeniku. v Terbojah. v Cerkljah pri Kranju, na Zalem Logu. v Lescah in v Kranjski Gori, podružnice pa: kapelica v Mengeškem gradu, na Malinskern Verhu (Poljanske fare) in na Savi (Jeseniške fare). Na Dolenjskem so farne in duhovnijske cerkve: Na Koj)anji. v Javorjih pri Litiji, v Trebnjem, v Dolih, v Veliki Dolini, v Fari pri Kostelu pri Stari Cerkvi na Kočevskem in pri novi Štifti; podružnice pa: v Lichtenbachu (Kopnvniške farei v Kotschenu <Reške fare |Riegji. v Kijučevici (Dobovške fare,) v Štrekljevecu iSemiške farei. na Zaplazu iČatežke fare pri Trebnjem i, na Gori (sv. Križa fare pri Litiji) in v Teržišču (sv. Trojiške fare.i — in poslednjič na Notranjskem farne cerkve: v Spodnji Idriji, v Sla-vini, v Knežaku in v Vremah; podružnice pa: v Le-senberdu (Verhniške farei v Oernem Verhu (nad Polhovem Gradeceuu v Bezuljaku (Begunjske duhov-nijei. v Senožečah, na Velikih Blokah (Bloške fare) in v Giševeku (Staroterške farej.
Koliko je pa posvečenih cerkva Materi Božji v naši škofiji še pod njenimi drugimi častnimi naslovi, moralo bi se precej dolgo šteti. Menim, da ne rečem preveč, da izmed 1 i'J9 svetišč naše dežele jih je najmanj četertinka postavljenih in posvečenih na na Njeno ime. In to je res častno za naš rod!
Ako so nam pa spredniki pozidali toliko lepih večjih in manjših Manjnih svetišč, pa tudi nič manj sedajnemu rodu gre čast, da si on za njih ohranitev mnogo prizadeva in za to z veliko gorečnostjo, da-režljivostjo in požrtvovalnostjo skerbi. V-'n in ven beremo v naših časnikih o kakih cerkvenih preži-
davah. popravah, olepšavah itd. En tak dokaz si usoja m navesti o cerkvi Matere Božje v nebo vzete na Zalem Logu. Ta duhovnija ni velika, njeni farani ne imoviti, in vender skoraj ne mine leto. da bi njeni vneti dušni pastir in župnik v. č. g Franc Eržen vzajemno z duhovnijani kaj novega ne napravili pri cerkvi. Kavno zadnji čas so dali ondi položiti po vsej cerkveni ladiji novi belo čemi tlak, omislili tako sprelepo novo obhajilno mizo, da je kar veselje, poklekniti pred njo, presvetišče pa je potlakano še bolj ukusno z raznobarvinimi ploščicami. Vsa cerkev in njena oprava je zdaj res kaj ljubko opravljena, da je veselje bivati v njej. Ker je pa tlakovih ploščic še precej ostalo, so č. g župnik dali potlakati z njimi tudi še presvetišče in obe stranski kapelici v Novo-Loreti, t. j v Suši.
Skončane pa naj bodo te kratke skromne čer-tice z angeljskim pozdravom : Ave Marija ! —k.
Razgled po svetu.
Rim. Liberalna laška vlada je vzela, kakor znano, papežu Rim ter papeža zaperla v Vatikan. Misli pa, da bo zdaj mir. — Toda listi drugih dežela drugače pišejo. Važni časopisi francoski, španski in angleški novejši čas spet močno prijemajo laško vlado radi te krivice, ktero je storila papežu. Pravijo tudi. da to nikakor ne sme tako ostati. Se celo protestan-tovski angleški listi močno očitajo različnim katol. deržavam. zakaj so pustile laški vladi ugrabiti Rim in zaterjujejo. ..da ima papež še vedno popolno pravico do večnega mesta." Laška vlada je prav na roparski način prisvojila si Rim. šiloma — kakor roparska druhal napade mirnega popotnika ter mu vzame njegovo premoženje, tako je i ona na roparski način ugrabila papežu Rim. Taka pisava seveda Lahe bode!
Angleško. Angleška frančiškanska naselbina je vstanovila pred kratkem svoj zavod, svojo gimnazijo, v kateri bi se mladeniči pripravljali za frančiškanski red. Red sv. Frančiška, iz katerega ;e izšlo že toliko učenih, pobožnih in svetih mož, razširja se zadnji čas na Angleškem zelo, in opravlja prav vneto svoja misijonska opravila. Pri ljudeh vživa veliko zaupanje. Treba je skerbeti vsled obilnega dela za mnogobrojen frančiškanski naraščaj, in prav iz tega namena se je vstanovila ta nova frančiškanska gimnazija, ktere učni načert obeta vzgojiti v znanstvu in pobožnosti temeljito podkovane može. S tem zavodom se uresničujejo besede in želje nekega prote-stantovskega Angleža — pesnika, ki je pel pred več leti: „Ljubi sv. Frančišek asiški — rad bi videl, da bi bil zopet pri nas!J
Opazuje se. in to so opazili že tudi morodajni možje, da imajo taki katoliški zavodi veliko vspehov; da se učenci res veliko nauče; da se lahko merijo v znanstvu in drugod z učenci iz druzih zavodov — ter jih še prekose. Čisto naravno : saj vera ni nasprotna vedi in znanstvu. temveč ga le še pospešuje in množi.
Zgodovina samostana Mariannhill v Afriki. < Konec. — Piše P. Eman. Drevenšek, Trapist v Mariannhillu.) Kdor hoče v divjem, tujem kraju sejati seme sv. vere, mora vedeti pred vsem dobre in slabe strani dotičnega naroda. Naši Trapisti so opazili pri Kafrih
veliko ljubezen do godbe in petja: sklenili so torej, da pri tej naravni nadarjenosti poskusijo svojo sr-čo. Naročili so iz Evrope vse mogoče glasbene inštrumente, in sedaj se je godlo. da bi kdo mislil, da so prišli strogi in molčeči menihi ob pamet R^s je bilo smešno gledati kakega sivobradega brata, ki je dopoldne razbijal s kladivom v delavnici, pop .1 ln" pa se na vso moč napenjal ter pihal v kak) trotu bo, dasiravno je imel morda le še par zob. da mogel terdi bob grizti. Toda moralo je biti tako. kajti tudi Pavel, vel'ki apostol narodov, postal je vsem vse. da pridobi vse za Kristusa — Ko b" je ta naša „bandatt — štela je 30 m-"-ž — navadila nekaj veselih koračnic in poskočnic. poslali so Trapisti nekega dne nekaj poslancev v gore na konjih, ki so imeli stermečim Kafrom naznaniti, da bode <V/. dva dni v Umhlatuzane — tako zovejo Kafri Mariannhill
—	nekaj posebnega. Omenjeni dan pridejo r^s velike trume golih čemecev, ki se postavijo krog naših barak in pričakujejo čudovitih rečij ki imajo priti Tedaj pride iz neke koče pod vodstvom kapdnika 30 mož z raznim blišče čim glasben m omdje:n. z lepo ovitimi rogovi in piščalkami Ur se postavijo pred neko drugo kočo. Kar zadoni \z vs-h rog >v in piščalk, da so odskočili nekateri Kafri v zrak drugi pa so od začudenja popadali na tla Tudi kmalu jim ožive noge, in v h'pu so se v-rteli tisoči nagih divjakov kakor znoreli okrog Po pervi poskočnimi pride iz koče mož z belim obraz en in ognjeno ru lečo brado, na kar zaori iz več ko tisoč gerl grmieči: „Bajete inkos'u (Živijo kralj!i Kajti, da je ruleče-bradec glavar tem čudnim možem (trapistonn sklepali so Kafri že iz tega, da so njemu v čast napravili tako lepo godbo, brez ozira na to. da je že sama rudeča brada — pri Kafrih znamenje največje lepote
—	dovolj govorila za njegovo čast.
Potem je šel ves sprevod z god jo vred plešoč v javno pridigarnico, katero so jedino v ta namen zgradili. In sedaj je imel P. Franc svojo »«ervo pridigo v Mariannhill u v angleškem j-z-ku. k it.t., je neki Kafer svojim rojakom sproti prevajal. Ta pridiga gotovo ni obsezala velikih skrivnosti) naš.* sv. vere, temveč je bila vzeta iz navadnega kaf. rskega življenja, katero hočem tu navesti, kakor mi jo je pripovedoval nekdo, ki jo je ptzno poslušal. Marsikdo cenjenih bralcev nnjde morebiti v nji kako dobro misel.
„Černuhi! Poslušajte, kaj vam pravim jaz. be-luh! („ Ehe!" t. j.: poslušamo!» Tam daleč .-nkraj morja prebiva več sto tisoč belih ljudij. kat-n še nikdar niso videli kakšnega černuha. «Silno vliko je imel opraviti tolmač, da jim j" razložil lo „tisoču. Kafri namreč niso nič kaj dobri računarji kar je čez deset perstov ali 5o volov, to mu je ž«.- predebelo, da bi šlo v njegovo kodrasto glavo. Vendar jih je pripravil do tega. da so sto volov štrli na jeden perst. in na vsak perst sto reji-»v znese ravno tisoč). „Hau! hau!" <joj! joji so vpili Kafri. Kto jih mora biti kakor pri nas kobilic!" iCe hočejo Trapisti sedaj Kafrom v glavo kako število vbiti, rabijo za to primero kobilice ali vole; tako pametni smo pa tudi, da za dobre stvari rabimo primero vole. za slabe pa kobilice. V najlepši pesmi, katero so čuli Kafri od nas. ima pervo vlogo — debel vol!i — „Torej: v deželi, od koder smo prišli, je veliko sto tisoč („milijonu jim še ne gre v glavo!> belih ljudij.
kateri imajo čisto drugo vero, to se pravi, verujejo tisto, kar mi. (O brezvercih in prostozidarjih jim P. Franc ni hotel praviti, ker to tako niso „beluhi\ ampak tisti čemi. katerega na podobah sv. Mihael zmaguje, jih ima v svoji oblasti )
Ko so Kafri čuli, da beluhi kaj druzega verujejo. so takoj oporekali, da nimajo prav. P. Franc j«? torej moral dokazati, kdo ima prav: černuhi ali beluhi> Hek»-1 jim je nekako takole: „Kaj? Vse belo prebivalstvo v Evropi. Ameriki in drugod naj bi se motilo v Vi ste tako nevedni. da: ko bi dal zdaj le k'mu izmed vas suknjo in bi od nje odtergal gumb (Knopf). bi vi vsi skupaj ne vedeli, kako nesrečni gumb spraviti na prejšnje mesto! — Beli ljudje so pa tako izobraženi in zgotove toliko čudovitih stvarij, katere vi le z cdpertimi usti občudujete, in prav ne veste. ali stvar morda nima tudi razuma! In. naj vprašam katerega koli izmed vas, koliko je star, ne bo vedel nobeden odgovoriti! Tako je vaše znanje, in vi si upate terditi, da se beluhi motijo ? Toda vidim, da vam resnica ne ugaja, ali v sercih. vem morate to priznati, i Tihi „ehe" se začuje po vsi dvorani za odgovor i Mi beli možje smo prišli sem, da vas učimo resnice, da postanete srečni tu na zemlji in v drugem življenji po smerti. o katerem še niste slišali ničesar K narn pridete lahko z zaupanjem, ker mi ne zahtevamo od vas ničesar, pač pa je naša goreča želja vam pomagati. To smo dokazali že s ti-m. da smo vsako kapljico mleka, ki smo ga porabili za bolne brate naše. dobro plačali (Pet mla-d» ničev. ki so predali mleko Trapistom. stopi pred ljudstvo in slovesno poterdi, da je beli glavar resnico govoril. Zadovoljen „kahle! kalile!"* (dobro! dobro!) se začuje med množico.) — P. Franc navede nekaj izgledov, iz katerih so bili razvidni dobri nameni. katere gojo prišli Trapisti. in jih naposled vpraša slovesno, ali nam hočejo zaupati, naše nauke poslušati in pozneje se tudi po njih ravnati, na kar zadoni iz več ko tisoč gerl gromoviti ,Ehe"! S tem m j»- k' nčala j erva pridiga — Iz tega se lahko sprevidi, da to ljudstvo ni potrebovalo dolzega govora. kar s«- je lahko samo prepričalo, kako živimo, kar je le z ocividnim spoštovanjem opazovalo. Precej ko so se nekateri Trapisti naučili težavnega kafer-sk«-ga jezika, pričelo se je redno poučevanje v keršč nauku, in sedaj je v Mariannhillu 2000 vzornih černih katoličanov, ki lahko marsikaterega katolika v Evropi osramotč. Na naših, od Mariannhilla zelo i d«taljenih 1"» misijonskih postajah prebiva še na-daljnih h ion katolikov, ki so seme za čudovito veliko žetev. Vsaka izmed teh 15 postaj ima svojo posebno zgodovino, zgodovino najhujših britkcstij in težav, o čemur bodem pozneje morebiti še katero < pisal K sklepu naj še opomnim, da slavna trapi-stovska ! anda v Mariannhillu že tri leta sem več ne obstaja, ker je več ne potrebujemo; toda na vsaki novo vstanovljeni postaji se to sredstvo še z vedno istim dobrim vsp&hom rabi. (Zdaj je Vam, gospod vrednik, moja čudna prošnja za kako dobro violino morda umljiva.— Je že odposlana Op. vred.) V celi južni Afriki je zdaj okoli 300 Trapistov in 320 sestra, kateri priznavajo vsi Mariannhill kot svojo domačo hišo. Kolika razlika! 0 Božiču leta ls;»:{ je bilo 50 Trapistov in ni jedne „rudeče" sestre
—	njih takisto lepa zgodovina se pričenja 1. 1885
—	in sdaj ta naraščaj in to delovanje, ki se razprostira po misijonskem polji, katero je gotovo obšir-
nejše kakor evropska Rusija! Hudo smo se bojevali» veliko je bilo dela in zatajevanja, toda vidimo pa tudi bogato žetev! Težki boji, terdo delo in veliko zatajevanja stoji pred nami, toda doslei se je spol-noval zlati rek, in spolnoval se bode i v bodočnosti:
Moli. delaj, — in Bog ti bode pomagal!
I. Bratovske zadeve
molitvenega apostoljstva.
Nameni za mesec vinotok (oktober) 1896 (Spis poterjen od sv. Očeta.) a) Glavni namen: Pobožnost sv. rožnega venca.
Začetnik sv. rožnega venca ali vseka ko veliko sredstvo, katerega se je poslužila Božja previdnost, da se razširi pobožnost sv. rožnega venca v vsej Cerkvi, je sv. Dominik, vstanovitelj reda pridigarjev. Dominik je šel namreč z vso silo v boj proti Albi-gencem Ta pogubonosna krivoverska sekta se je namreč razširila po južnem Francoskem in je postala tako mogočna, da je pretila že celi Cerkvi. Dominik se je obernil v molitvi do preblažene Device, katere čast in veljavo je derzno krivoverstvo napadalo na brezbožen način, in od nje je dobil naročilo, naj ljudstvu rožni venec oznanuje. Svetnik je to storil s tako čudovitim vspehom, da se pač še nikoli niso spolnile sijajnejše besede, katere govori sv. Cerkev: BVeseli se, Devica Marija, vse krive vere na vsem svetu si Ti sama uničila!"
Premagavši krivoverske Albigence pa Dominik, mož Previdnosti, ni že dokončal svojega dela, temveč rožni venec je postal po njem splošna pobožnost v kat Cerkvi in ni še nikoli prenehal donašati najlepših sadov. Molitvi sv. rožnega venca pripisuje sveti papež Pij V. veliko zmago kerščanstva nad Turki v pomorski bitki pri Lepantu dne 7. vinotoka 1571, in v spomin na to je dovolil Gregor XIII. vsem cerkvam, ki imajo oltar sv. rožnega venca, da smejo pervo nedeljo meseca vinotoka praznovati praznik sv. rožnega venca. Ravno tako pripisuje Klemen XI. odločilno zmago kristjanov nad Turki pri Petervara-dinu dne 4. avgusta 1715 molitvi sv. rožnega venca in v zahvalo je razširil praznik sv. rožnega venca, med vse cerkve. Leon XIII. je v današnjih za Cerkev tako hudih časih pribežal zopet na prav poseben način k molitvi rožnega venca in je tudi vse vernike vspodbudil k temu, zlasti v mesecu vinotoku; povzdignil je namreč rožnovenški praznik mej praznike druge verste in pridejal lavretanskim litanijam klic: „Kraljica sv. rožnega venca, prosi za nas!"
Če si Čudovito molitev sv. rožnega venca natančneje ogledamo, vidimo, da je sestavljena iz ščene Marije," t j. iz pozdravljenja angelja in sv. Elizabete, in iz male cerkvene molitve: „Sveta Marija. Mati Božja, prosi za nas grešnike, zdaj in ob naši smertni uri. Amen." Angeljski pozdrav se ponovi stopetdesetkrat, in po vsakem odstavku se moli Oče naš, Gospodova molitev; koncem vsake „Češčene Marije" pa se vplete skrivnost iz življenja, terpljenja in povišanja Gospodovega in Njegove sv. Matere. Tako je rožni venec ustna molitev in ob jednem premišljevanje.
Kožni venec je molitev vere; ves rožni venec nas opominja najvažnejših resnic, ki nam jih je Bog razodel, in postal je v resnici pravo orožje vernikov proti krivo- in nevercera. in nekako ločilo med gorečimi kristjani in med mlačnimi.
Rožni venec je molitev upanja; upanje naše sloni na skrivnostih rožnega venca, in Marija, Kraljica sv. rožnega venca je srednica našega upanja, in čudeži in milosti, ki jih je dosegla molitev rožnega venca, so nam dokaz, da naše upanje ni prazno.
Rožni venec je molitev ljubezni: skrivnosti rožnega venca nas vspodbujajo, da ljubimo Boga. ker nas je Bog najprej ljubil, da je dal svojega edinega sina. da bi se nihče, ki veruje vanj, ne pogubil, temveč zadobil večno življenje. In tako vidimo tudi v življenju odličnih prijateljev Božjih, svetnikov, in pri narodih, pri kterih je vera in ljubezen še krepka: rožni venec jim je najljubša molitev. Ljubezen do rožnega venca je mera. je zercalo ljubečega serca; le ljubezen ponavlja z veseljem taiste besede, kakor se otrok ne naveliča, vedno in vedno klicati: Oče!
Mati!--
Rožni venec je molitev priprostega kristjana, ki spolnuje besede: Ako molite, ne govorite veliko, in ki se derži tudi druge Gospodove besede, da se mora vstrajno moliti in pri svoji prošnji biti stanoviten ; tudi zato je rožni venec molitev priprostega, ker ne more nihče reči. da je preslab, neolikan in neveden, da bi te molitve ne mogel opravljati. Toda ravno tako je rožni venec tudi molitev učenjaka, modreca in olikanca, in nobena človeška modrost ne more globokih skrivnosti razrešiti. Rožni venec je molitev, ki jo opravljamo za grešnike, katere molitve naj se tudi sami poprimejo, da se vzdignejo iz prepada svojega uboštva; ob jednem pa je tudi molitev pravičnega, da koraka v svoji pravičnosti vedno dalje in vztraja do konca.
Rožni venec je slednjič pobožnost častilcev Serca Jezusovega. Naj ima rožni venec kakoršenkoli zgodovinski začetek, svoj izvor ima v Sercu Jezusovem, kakor je naslikano na stari sliki Serca Jezusovega v neki cerkvi na Angleškem; ta slika je še iz tistih časov, ko je bila Anglija še katoliška. Nad sercem Odrešenikovim v odpertih persih stoji križ, kakor je to tudi še dandanes pri slikah Jezusovega Serca nava la Na križu je pa rožni venec, ki se vleče skozi serce. pri rani pride zopet ven in je speljan dalje skozi rane na nogah in rokah. To je razmerje rožnega venca s pobožnostjo Serca Jezusovega : raste iz Serca Jezusovega in vodi zopet k Jezusovemu Sercu nazaj, neka versta kroženja milosti in nadnaravnega življenja, čegar vir je sv. Jezusovo Serce.
Rožni venec je še zlasti pobožnost udov molitvenega apostoljstva. Druga vaja ali druga stopinja molitvenega apostoljstva obstoji v tem, da se moli vsak dan odstavek rožnega venca za mesečnim glavnim namenom. Ako se pa zbero molitveni apostoli, če le mogoče po 15, da ves rožni venec s tem večjim vspehom pošiljajo v nebesa, in če bi imela ta vaja služiti tudi v to, da se marsikdo sčasoma pridobi za molitev rožnega venca, tedaj se umeje samo iz sebe, da oni, kateri že itak molijo ves rožni venec, tega ne opuste, temveč nasprotno svojo gorečnost tem bolj požive.
Zlasti sedaj v mesecu vinotoku hočemo obnoviti na popolnejši način pobožnost molitve sv. rož-
nega venca, kot pokorni otroci svojega sv. Očeta, ki sedaj že štirnajstikrat leto za letom vse kerščanstvo k temu poživljajo. Ali ne bode taka stanovitnost slednjič pripeljala do cilja?
b) Posebni namen i:
10. l Sv. Frančišek Bergla. Premagovanje hudih strastij. Otroci v nevarnosti glede vere in nravnosti. Preskušnje.
11 l God materinstva N. LJ. 6. Živ« -poznanj«- vehke sreče, da imamo Marijo. Marijin otrok.
12.) Sv. Maksimilijan. Gornje Avstrijsko Neka redovna naselbina. Ohranenje sadov kat. shodov. Duhoholni
18.1 SV. EdttVard. Angleško m Irsko. Osboj.-nje pr.velike skerbi za časne reči. Družinski mir.
14.) Sv Kallkst. Novoposvečeni duhovniki Volitve v nekem katol. mestu. Zadeve dveh ubogih <_'re>nik«.v.
15 ) Sv. Terezija. Duh molitve. Terezijanska drulh.i molilcev. Pospeševatelji apostoljstva molitve Spovedniki in duhovni voditelji.
16.1 Sv. Ellfl|. Za srečno zadnjo uro I Šolniki z dolgotrajnimi boleznimi. — Odvernenje sarnomornih mislij.
II. Bratovske zadeve N. 1J. Gtosp* presv. Jezusov. Serca.
V molitev priporočeni:
Na milostljive priprošnje N. lj. G. presv. Jezusovega Serca. sv. Jožefa, sv. Nikolaja, ss. Mohorja in Fort anata. naših angeljev varhov in vseh naših patronov Bog dobrotno odverni od naše dežele poboje, umore in samomore, odpad in brezverstvo. prešešto-vanje in vse nečistosti, sovraštva, preklinjevan-a in vse pošastne pregrehe. - Na smert bolni oče peterih malih otro-Vev za milostno pomoč — Neka oseba, da bi dobila >lužbo.
Zahvala.
Za prejet.- milosti v dveh zadevah po pripr.^nji Matere H . sv. Jožefa in sv. Antona priserčna zahvala.	T.
Spolnujoč svojo obljubo izrekam s celim popisom i^Kieno zahvalo naši ljubi Gospej, sv. Antonu Pad., in sv Jožefu za izkazano milost in dobri »to.
Soslro. dne H. oktobra 1*96.	Anton bezeg, učitelj.
Listek za raznoterosti.
Novi katekizem za vse slovenske školije. že dolgo pričakovan, je izšel v zalogi knezošk«»tijstva ljubljanskega pod imenom „Veliki katekizem ali kerščanski nauk.u Izvirnik so poterdili vsi avstrijski škofje, zbrani na Dunaji dne 9. aprila 18'.U, kajti prav ta katekizem v različnih jezikih se bode v prihodnje rabil po vsem cesarstvu. Knjiga stane 10 kr. in je dobiti v ljubljanski škofijski pisarni pa v pro-dajalnici katol tiskovnega društva tllen. Ničman).
V bolnišnico usmiljenih bratov v Kandiji je bilo meseca septembra vsprejetih 4«; bolnikov, 44 pa odpuščenih. Začetkom meseca jih je ostalo 32 Bolnišnico sedaj razširjajo, da dobi še za 80 bolnikov prostora. Poslopje bode vrejeno po vseh zdravstvenih zahtevah.
Župnijski izpit so delali te dni v Ljubljani sledeči č. gg.: Bobek Alojzij, administrator v Godoviču; Ce-šarek Alojzij, ekspozit v Suhorji; Filler Vaclav, ka-
pelan v št. Kupertu; Hiersche Frana ekspozit na VVrhpolju pri Moravčah; Klemenčič Mihael, kaplan v Semiču: Krainer Alojzij, administrator v Polomu; Paver Anton. administrator v Koprivnikn; Pfajfar Anton, administrator v Leskovcu: Soukup Janez, administrator na Gori pri Idriji, in Šiška Janez, kaplan v Kranju.
Terst. »Slavnostna procesija.) Tako veličastnega prizora, tako sijajnega pojava kerščanske zavesti IVrst že davno ni videl, kakor minulo nedeljo, ko se jp vnršila slavnostna procesija Matere Božje. Pravijo, da sh je slovesnosti vdeležilo do 100.000 ljudij, ki so od blizo in od daleč privreli skupaj pokazat, da naj je Trst keršč. mesto. — Ob devetih zjutraj je bila v stolnici škofova slovesna maša, pri kateri je bila rerkev natlačena vernikov Popoldne ob treh se je pričela procesija. Duhovni so vzeli kip M. B. iz alta rja ter ga nosili v slavnostnem sprevodu Mestni zastop italijanski se je tudi ta dan navlašč skrival in skerbel zato. da mestna poslopja niso bila okrašena Phč pa se je vdeležil sprevoda namestnik Ri-naldini z mnogimi uradniki. Neizmerno je moralo veseliti vsacega Slovenr-a. ko je videl, da so bili večina vdeležencev sami Slovenci, ki so glasno molili in peli slovenski. Tudi slovenska mestna zastopnika Dolenc in Vatovec sta se udeležila sprevoda. — Nepopisno krasen je bil trenotek. ko se je podoba M. B pokazala v umetalnem ognju v veliki žareči obli. Množice so bile tedaj čudovito pretresene, vse je v solzah pozdravljalo Mater božjo. — Dal Bog, da obrodi ta prelepa slavnost kaj stalnih sadov!
Marija pcmcč kristjanov. V pervi polovici 8. stoletja so oblegali Turki tri leta kerščansko mesto Konštantincpel Med tem časom se je posrečilo slednjič sv. škofu Germanu, da je ljudstvo pregovoril, da se je spreobernilo in spokorilo in terdno zaupalo na blaženo Devico. Vvedel je tridnevne prošnje pro-»es je. pri katerih so nosili podobo prebl Device okoli mestnih nasipov. In glej! pomoč se je hipoma in očividno pokazala, brez boja in prelivanja kervi, da je vse stermelo. Turški vojaki so namreč jeli glasno mermrati vsled hudih naporov, upirati so se začeli in hoteli odditi domov, da je vojskovodja iz strahu za svoje življenje res ukazal vemiti se, med tem ko je grozno preklinjal prebl. Devico, kateri je pripisoval upor. Komaj pa je bilo turško vojstvo na morji, poslala je Kraljica nebeška silen vihar, in večji del vojske s poveljnikom vred je potonil.
Moč in dobrota blažene Device tudi dandanes ni manjša Zdaj se zaletavajo vojske satanove od vseh stranij na sveto Cerkev, zato pribežimo k Mariji ; tudi zdaj nam bode mogočno prišla na pomoč, — kolikor dalj Marija čaka, tem večja, tem sijajnejša bode zmaga! —
Čudovita tehtnica. Nekega pobožnega moža je nekoč hudo skušal satan z napuhom; razdal je namreč vse svoje premoženje ined cerkve in reveže, ]>ostil s« je ostro, hodil vsak dan k svetemu obhajilu in stregel bolnikom noč in dan; zdaj si je pa mislil, da je za Boga storil več. kakar Bog zanj, in Bo g mu mora biti zelo hvaležen, če je pravičen. Kar mu pokaže njegov angelj varh sledečo sliko: Sredi neizmernega prostora je bila velikanska tehtnica; tehtah pa ni po teži, temveč po vrednosti. Angelj
položi na desno stran malo belo hostijo, na levo pa vsa dobra dela tega moža; toda desna posoda pade globoko doli, med tem ko leva visoko odskoči. Potem položi angelj dobra dela vseh svetnikov in celo pre-blažene Device v levo posodo, vendar gre zopet kvišku, tako težka je bila mala hostija. Potem položi angelj v levo posodo celo zemljo, solnce in vse zvezde, — pa vse to ni moglo odvzdigniti desne posode „GlpjM, mu reče nato angelj, „toliko je vredna jedna sama sveta hostija, ti si jo pa že tolikrat prejel Spoznaj, kako te je varal satan, ko te je z napuhom navdihnil."
Kar je videl pobožni mož, velja še veliko bolj nam. Kako majhno in neznatno je vse, kar delamo, napram neskončnemu daru sv. hostije. Storimo torej kolikor moremo, da pospešujemo najsv. Zakrament. Da pa to dosežemo, hodimo bolj pogosto k sv. maši in sv. obhajilu — pa le s ponižnim in skesanim sercem!
Monsignor Jeranova dijaška miza. Tudi letos nas je Bog obdaroval pri Jeranovi dijaški mizi z velikim številom dijakov, upam, da nas obišče tudi še z večjim številom dobrotnikov. — Letos se podpira sedaj 140 dijakov, in sicer jih dobiva 110 hrano v ljudski kuhinji, drugih trideset pa nekaj podpore po stanovanjih. Za polovico meseca septembra je bilo plačati v ljudski kuhinji 92 goldinar. 94 krajcar., za stanovanje 21 goldinarjev 50 krajcarjev, za hrano po zasebnih stanovanjih 12 goldinarjev 50 krajcarjev in za šolske potrebščine, vpisnino, knjige i. t d. 40 goldinarjev. — Skupaj 166 goldinarjev 94 krajcarjev. — Troški za dijaško mizo bodo letos nekako taki, kakor minulo leto, povprek okoli 300 goldinarjev na mesec Ali bo mogoče v tej meri deliti podporo, o tem bodo odločevali blagi mladinoljubi s svojo podporo. Od strani oskerbništva Jeranove dijaške mize se bo vse zgodilo, da se podpora dobro oberne in da se podpirajo le vredni in potrebni dijaki; tudi se bo pazilo na versko-nravno življenje in na učenje, nadzorovala se bodo tudi stanovanja, koder prebivajo dijaki. Vsak pervi torek v mesecu je ob pol osmi uri v stolnici sveta maša za dobrotnike dijaške mize in za podpirane dijake, naj bi milostni Bog na oboje razlival obilnost svojega blagoslova
V Ljubljani, 5, oktobra 1896.
A. Kalan.
Dobrotni darovi.
Z« kruhe sr. Antonu: Č. 'g. Ivan Mikš. župnik na Planini pri Vipavi 1 gld. — Neimenovani iz Adlcšič, 2 gld. — Neimenovana iz Škofje Loke 1 gld. — Neimenovani 50 kr.
Za Salezijance na Kranjskem: C.. g. Jurij Karlin, kapelan v Černomlju 3 gld.
Za monsign. Jeranoro dijaško mizo: Č. g. Ivan Mikš, župnik na Planini pri Vipavi 1 gld.
Za sr. Detinstro: Neimenovana iz Škofje Loke 50 gld.
Za cerkev sv. Jožefa v Ljubljani: Neimenovani 20 gld.
Za razširjanje sv. vere: Preč. g. kanonik Jeriha v Novem Mestu 25 gld. — Neimenovana iz Škofje Loke 50 gld.
Za Pripravniški dom: Preč. g. kanonik Jeriha v Novem Mestu 25 gld.
Odgovorni vrednik Frančišek Birk. — Tiskarji in založniki Jožef Blasnikovi nasledniki v Ljubljani.