Poletne podobice. ,^^^J PiSe Janko Barle.) j^^^J in. ^M |P|8osma6ev Mihec je hil majhen deček, ali velika glava. 1 S^K V prvi razred je še le hodil. ali znal je že ^itati, I da se ni ustrašil nobene slovenske knjige. Prašnikarjev I Tinče bil varn je drugafien modrijan. Oti je hodil tucli M v prvi razrecl. ali je poznal le abec<:dnik in še Ust^tja je lomil le za silo, prav kakor bi orehe klatil. Zato je pa tudi Mihec ob večerih in v nedeljo popoltlne razne knjige, posebno pa Mohorjeve, kar glasno Čital in vse ga je poslušalo. Vsaki je deja!: Ej Mihec to je dc<5ek, ta pa zna. j Vse je Mihea ljubilo in on je l)il vesel in zailovoljen. ¦ L^ nckaj g-a je bolelo. Majhen je bil Mihec, majhen. Ce 1 je stal pri veliki javorovi niizi, bil je komaj malo višji od nje. Kosmačevi so imeli lepo kravico — liska je bila. Oje], imela je tako lepe vite roge, na glavi in po hrbtu belo liso, mehko cllako in velik podvratnik. Dajala je vsaki dan toliko dobrega mleka. Kaj bi dal Mibec, da bi smel z lisko na pašo; vendar mati ga niso nikdar pustilij ker je bil majhen, tako raajhen. Dali so raje vsako leto Breznikovemu pastirju par dvojad (deseticl, in liska se je pasla z Breznikovo živino. 118 »Mati, ali bom kmalu velik? Poglejte me no, saj bom le skoraj na polico dosegel. Saj nisem več tako majhen, da ne bi mogel paeti liske?« — poprašal je večkrat mater. »Še si majhen, še, Mihec, ne morem te samega I pustiti,« — odgovorili 80 mati. Kar so pa nekikrat de- ' jali: »No, do poditnic p.a vendar morda toliko zrasteš, da bodeš mogel z lisko. Če bodeš v šoli odlikovan, potem pa le pojdi na pašo.« Poskočil je Mihec veselo. Zdaj je vedel, da ga paša ne mine, saj za šolo se ni bal. Naučil se je vcdno dobro. kar so rekli gospod učitelj. pa je vselej dobro odgovoril; a kdor vedno dobro v šoli odgovarja, tisti se pač lahko nadeje, da bode pohvaljen. Prišel je konec šolskega leta. Gospod župnik 80 se pafi rtsno držali, ko so vzeli 2lato knjigo, ila pre-bereio pohvaljence; še celo Mihcu je malo srce zatre-petalo, ivi, kaj bi bilo, ko bi vendar le ne bil pohvaljen. Kar je čul svoje ime, bilo je prvo, katerega so prebrali gospod JUipnik. Prišel je ven in se lepo naklonil. Začutil je na svoji glavi roko dobrega gcspoda župnika, kateri bo mu dejali: »Mibcc, le dober bodi, vedno dober! 09tani vedno takov, kakor si bil do sedaj« To je bil vescl Mihec besed gospoda župnika kakor tudi lepe vezane knjižice, katero je držal v roki. Hej, to bodejo veseli slariši m pa na pašo pojdem z dobro našo lisko. In kako bi se ne veselil naš Mihecf Prav tako je bilo. Mihec je bil sedaj toliko velik, da je mogel na pašo. Oče bo mu spleli konopljen bič in ga privezali na brinjevo bičalo, mati so mu dejali v torbico velik kos kruha. Mihec je odvezal kravico in hajd na pašo. »Srečno hodi in pa na liskopazi!« — pristavili so očc in se zadovoljno nasmejali malemu pastirju. Ojej, to je Miliec ponosno stopal skozi vas in kaj ne bi, saj je šel prvikrat na pašo. Zdaj ni bil ve6 otrok, zdaj je bil pastir od glave do pete. Vsaki, kdor ga je sreiial, se mu je čudil in sprcgovoril ž njim par besedij.' Kar najeclenkrat je bil tam pri gojzdiču, kjer je mogla 119 najti liska ob cesti in ob mejah obilo zdrave hrane. Tam se je ustavil. Bilo je toplo letno popoldne, kakoršnih je ob počit-nicah dovelj. Vse je počivalo in mirovalo v naravi. Ti-čice so ie davno potihnile se svojimi pesemcami, črički so se umaknili v svoje luknjice, a žabe so se solnčile ob jarku in se leno pomenkovale, katero pesem zare-getajo proti večeru. Le muhe niso mirovale in dmgi takovi mrčes. To so se izvajali razni plesovi po zraku, in komarji ao najbolj skakali, kaj ne bi, ker so najbolj vitkega telesa in spretnih udov. Uboga liska je bila kar posuta z muhami, katere celo Mihca niso pustile na i miru. ^ Kar je po zraku nekaj zabrenčalo: bzzzz! Bil je nadležni brencelj. Tudi on je sedel na Jisko, katera ga s početka ni zapazila. Najedenkrat je pa mahnila z glavo, zavrtela z repom in zbczljala ob grmovju, prav notri v gozd. Liska naprej, Mihec za njo. Siromaček, kako bi se on z lisko; majhen je bil ves, potem tudi noge niso . mogle biti ne vem kako dolge. Slabo jo je dohajal. Veje | so g-a tople po licu, bič se rnu je zapletal ob grmovju J in spotaknil se je večkrat ob korenine. Pot mu je curkoma 1 tekel po obrazu. Najedenkrat ni o liski niti duha niti sluha. 1 Mihec, kaj bo pa zdaj ? To ti je pastirsko življenje! I Ej, kaj je hotel, dalje ni mogel, saj ni vedel, na I katero stran. Sedel je, klical: »LisUa, nii, na! kje ei, 1 liska?« vendar liske ni bilo. Miheu so se nabrale po I licu čudne poteze, niso bile niti okrogle niti ravne, a ™ V črnih odcsih bo mu zalesketale solzc. Mibec, Kosmaficv Mihec je plakal, glasno plakal. To vam je bil pastir. Sedel je Mihec v gozdu in plakal. Ogledoval se je na vse strani, klical, vendar liske ni bilo. Kaj je hotel? Odpravil se je prpti domu, da pove starišem, kaj se mu je pripetilo. Že je bil skoraj na prostem, kar je opazil, da se v grmovju nekaj premikuje. Pogledal je bolje — bila je liska, katera je med grmovjem pulila tedno gozdno travico. To je je bil Mibec vese)! Pozabil je precej vse bridkosti, saj se je kravica pasla mirno, kakor se je ztiala le njegova liska. V gozdu ni bilo toliko mrčeaov. 120 Solnce se je vedno bolj nižalo in v gozdu je nastal prijeten hlad. Žabe so se že oglaševale tara od travnika, tudi črički so že počeli svojo pesemco. Tam nekje od druge strani donola je vesela pesem —, bile so menda deklice, katere so se tudi vračale s polja domov, a ne daleč od Mihca pokal je z bičem drugi pastir, kateri je bil že na poti proti domu. Zdaj je tudi Mihec pognal kravico in stopala sta najpreje na vodo in od ondot domov. Liska je bila povsem mirna. ker so se brenceljni že pozgubili. Ponosno jo je zavil Mihec na domače dvorišče. To je bilo doma pripovedovanja, vendar je šel Mihec zopet drugega dne na pašo. Zjutraj je bilo na-vadno vse dobro, popoldan se je pa že večkrat primerilo, da je kravica zbezljala. Mihec ni vcč plakal, iskal je lisko tako dolgo, dokler je ni našel, saj je vedel, da liska ni ničesar kriva, pač pa nadležni brenceljni in sitne muhe. Privadil se je skoraj pastirovanja. KaUo knjižico je imcl skoraj vedno v torbici. Če je bila liska mirna, vzel je knjižico in čital. Ko bi le \i vedeli. koliko lcpih pescmc je znal Mihec na izust! Drugikrat se je pridružtl drugim pastirjem in igrali so se kakovo igro. Ko je pa krompir dozorel m bila ko-ruza v strokih, takrat ee je na pašniku mnogokrat kadilo, gorel je velik ogenj in pastirčki so pač imeli kaj za svoje zobe. Ojej, kako so pokala na žareči žrjavici ona mlcčnata koruzna zrnca. To je bilo življenje, ali ne? Začela se je tudi šola. Mibeo je dalje pasel, vendar ni s tem nikdar zakasnil v solo. Vstal je bolj zgodaj, na-pasel kravico, potem pa hajdi v šolo. Šole ne bi zapustil za nobeno ceno, in prav je tako. Mibec jc ]jil majben, zdaj je velik. prej je hodil na pašo, zdaj več ne hodi. V mestu je in v visolce šole hodi. Bodete videli, da postane še kdaj velik gospod!. ..