r< „0, to pa že ni res, gospod zdravniit. Jaz vidim vsacega, ki ž 
njo govori, in v nobenega se ni zagledala. Predlanskim sicer je bila 
nekaj časa malo bolj zamišljena, pa to je kmalo jenjalo. Vprašala je pa 
nisem zakaj, ker nikoli nisem z njo o takih rečeh govorila, • da bi ji 
še bolj glave ne premolila. Zdaj jo bom pa že enkrat nekoliko po­
svarila in ji povedala, kako se ima proti vam zaderžati." 
„Storite, mamka, kakor veste, da je prav; saj pri nji več opra­
vite, kakor jaz." 
To izrekši prime za klobuk in palčico, se poslovi in verne do­
mu, pervič v živlenji s pobešeno glavo. Ne more zapopasti, kako bi 
njegova ljubezen tako nenavadno moč imela. Le spodlezovavca je 
povsod sledil. Pokaže se mu v podobi učitelja Jerneja; pa Jernej se 
mu prekilav zdi, Jerino storce v tako kratkem času odnesti, ko ga je 
sam tako dolgo prizdigoval. Od Krevsovih do Jerinih zadnjih besedi ni 
nič našel prijetnega, le zdelo se mu je, da je malo preveč zaoral, da 
bo treba iz novega bolj na terdno snovati. 
Med tem je pa zopet Janez, kot krilatec in zvest prijatelj, uči­
telja tolažil zavoljo sinočne nezgode, in ga učil, kako naj zdaj z go­
spod župnikom, in potlej z Jerico govori, da se bo vse prav obernilo. 
Na to se učitelj, kolikor more pogumno in serčno, napoti k gospod 
župniku. Plaho odbira pri kosilu ribje koščice in prijema za kozarec, 
ter .vedno pazi, kdaj bo zasHšal hudo besedo iz gospodovih ust ; pa go­
spod župnik so že iz njegovih pervih besedi presodili, da je mož ves 
nedolžen, da ne potrebuje nobenega svarjenja , in da gotovo ne bo 
nikdar več ponočeval; tedaj so sinočne reči le po verhu opomnili. Uči­
telj si je pa veselo oddahnil, ko je zopet farno poslopje za petami 
imel. 
Tega in še mnogo dni potem je pa romal z zdravnikom na Zglav-
nik. Ko je zvedel, kaj se je med Jerico in zdravnikom govorilo, se 
je zopet navzel upa in veselja ; tudi Jerica se mu je zdela vedno pri-
jazniša, ker mu ni tako kratko odgovarjala kakor zdravniku, in mu 
vedno iz zadrege pomagala, ako ga je zdravnik v kozji rog vganjal. 
Zdravnik pa je menil, da Jernej nikakor ni Jerin malik, tedaj vendar 
le on, ako ne kak prav ptuj človek. 
, /. (Konec prihodnjič.) 
Od osodnih božanstev slovenskih. 
(M.) Mislilo se je do naj novejših časov, da niso poznali Slo­
venci osodnih božanstev, kakor so jih imeli drugi narodje : Grki, La­
tine!, Nemci. AU zvedilo se je po povestih, naznanjenih lani in pred­
lanskim po Novicah, da take božanstva tudi njim niso bile neznane. To 
so osodne boginje, ki se imenujejo Rojenice ali pa Sojenice, 

Praša se pa še, ali so te osodne boginje prava domača vlastina 
ali ne. Pripuščena je vsaj do zdaj še misel : kaj pa, ko bi bil ta myth 
od osodnih boginj ptuj in od drugot zaplojen ? Rojenice nahajajo se le 
pri enem samem narodu slovenskega debla, pri Slovencih. Kar se 
ve gotovega od Rojenic, to le je : 
Rojenice ali Sojenice (dialektično Sudjenice, Sujenice) so tri le­
pe ženske okroglega obraza in oblečene so belo. Sestre so si. 
Kedar se porodi dete pri kaki hiši, pridejo tje ali v sobo, kjer mati 
leži, ali pod okno, ali v hlev ah kam drugam. Včasih drži vsaka go­
rečo svečo v roki. Zdaj začno prisojati ali odsojati detetu, doklej in 
kako bo živelo in s kakošno smrtjo bo prešlo iz tega sveta. Sodijo 
po vrsti ena zadrugo, vsaka izreče svoj sod, obvelja pa le sod zad­
nje Sojenice. Kakor odsodijo, vzdignejo se in grejo. Temu sodu ube­
žati ni mogoče, izpolni se na tanko vse, kakor je izgovorjeno. V pri­
povedkah, kar je dozdaj znanih, je sod veci del nesreian, vendar pri­
sojajo Rojenice tudi srečno življenje in srečno smer*. Res da v 
nekterih pripovedkah človek ne umre take smrti, kakor mu je odso-
jena bila, toda te pripovedke prikrojene so po krščanskih idejah v bolj 
poznejših časih. Rojenic vsak ne vidi; vidijo jih ah sama mati, toda ta 
malokdaj, vidi jih pestunja ah varuhinja deteča, vidi jih, kar se naj 
večkrat zgodi, kak ptuj popoten človek, zlasti kak revež, ki prenočuje 
tisto noč v hiši, kjer se ima narediti dete; vidi jih domač hlapec, ko 
še ni zaspal, ali pa ko se zbudi ali od svetlobe gorečih sveč, ki jih 
drže Rojenice v rokah, ali pa od njih govorice, kadar prisojajo novo­
rojenemu detetu. Da bi rojenčku dobro odsodile, polože uekteri, ko 
čutijo, da se bliža porod, na mizo kajkakošne stvari, ki mislijo , da 
bojo povoljne Rojenicam, post. košček kruha, kupico vina in kaj ple­
ča, in s tem jih mislijo zadržati dalj časa pri sebi. 
Brez dvombe je še marsikaj med ljudstvom, kar bo razjasnje-
valo, ko pride na dan, bolj in bolj bitnost Rojenic, ker v našem my-
thu v primeri s sorodnimi mythi drugih narodov razkrito je še mar­
sikaj premalo. Se se ne ve, zakaj so tri Rojenice, ker bi bila za ta 
posel, ki ga opravljajo po do zdaj znanih pripovestih, dosti samo ena, 
ker velja sod samo ene. Tako so imeli stari Grki tudi tri osodne bo­
ginje, kterih vsaka pa je imela svoje opravilo, in po opravilu svoje 
ime. BXcaS-cü (od xXwS-siv presti, plesti) prede nerazrešne zapletke o-
sodnih dogodkov; Aa^s?^.? (od Xayx'^''^*^^ PO osodi, po nameri dobiti) 
daje vsakemu svoj del osode ; ''ArpoTro? (od àrpsTrstv ne odvračati) po-
menja neodvratno potrebnost osodnih sklepov. 
Imena nemških Noren: Urd, Verandi in Skuld pomenjajo 
minulost, zdanjost in prihodnost. 
Grki so imenovah osodne boginje Motpat od pipegS-at podelje­
vati, prisojati: podeljevavke, prisojevavke; Rimljani pa: Parcae od 
parere, roditi; vjema se toraj po imenu: 
Slovenska Sojenica od soditi, z Grško Motpa od ptpeg^-at 
Slovenska Rojenica od roditi z Latinsko Parca od parere. 

Razun ženskih osodnih boginj nahaja se še neko m o ž k o osod-
no božanstvo, in to je srbski YCJA. YCJA ima svojo hišo, kjer sta­
nuje. Ima služabnike in služabnice. Na dvorišči ima polno zverin, ki 
ne puste človeka k njemu, če jih z mesom ne potolaži Kdor 
pride k njemu ne. sme nič govoriti, dokler ga sam ne po-
praša; zraven mora pa vse ravno tako delati, kakor dela sam YCJA. 
Okoli pol noči vsako noč začne grmeti in sliši se glas iz groma : 
„0 ycy^e, o ycy4e! po4ÌJio ce' ^anac TO.IHKO H TOJHKO 4yma, no^aii 
HM mia Hem." aH pa: čuješ, Vusud? sad se je tuliko jezer ljudi nare­
dilo, kak očeš jih suditi?" Na to YCJA vstane in začne metati po 
hiši, kakor ga jt- volja, ali zlato in srebro ali pa bolj siromašne stvari, 
to je bogastvo ali revščino, srečo ali nesrečo, in zraven govori: 
„KaKO MOHH 4aHac, laKO nsia 40 BCKa," naj jim bude tak, kak je 
meni sada". Ta prisod se ne da nikakor odstraniti; kdor je rojen v 
srečno noč, srečen bo, dokler bo živ, in imel bo vsega dovolj, bil 
priden ali nemaren ; kdor je pa rojen v nesrečno noč, nesrečen bo 
vse žive dni, ubadal se in upiral, kakor hotel. 
Toliko se da posneti iz Srbske narodne pripovedke v Vukovi 
zbirki str. 89—99, in pa iz pripovedke, bržčas iz Srbskega v Va­
raždin zanesene, v narodnih pripovedkah v zbirki Kračmanovega Matija ' 
str. 236. 
Imajo tedaj Slovenci dvoje'osodnih božanstev : ženske Soje­
nice ali Rojenice in m ozkega Usuda ali Usoda. 
l^. Nekaj o poduku našega naroda. • 
(Konec.) J, 
Treba je zbuditi in oživiti dušno življenje na kme­
tih; treba je kmetu odpreti veci svet, kot ga pozna doslej, ki ni vi-
dil še celo nič razun svoje vasi, bližnega mesta ali pa kake cerkvi na 
božji poti. Če hočeš pa pri njem kaj opraviti, mu moraš v djanju po­
kazati, da poznaš njegove potrebe, njegovo dušno in telesno življenje, 
da ti je v resnici skerb za-nj, da spoznaš njegove pravice in človeško 
vrednost. Zdaj šo le, ko te pozna in te spoštuje kot verjetnega 
moža, zdaj ti bo še le mogoče, pripravili ga k boljemu početju po 
izgledih drugih ljudstev po tujih deželah. Pristopimo tedaj h kmetu, 
prikupimo se mu, imejmo v časti njegove pravice, spoštujmo ga in 
obrajtajmo njegove dela, kakor so ga spoštovali in obrajtovali viši ob­
lastniki, in ga spoštujejo in obrajtujejo še dan današnji, ker so prepri­
čani, da je perva podpora vsake dežele umen in brihten kmet in 
terdno poljedelstvo. 
Ljudski poduk se ima začeti s tim, da se kmetu pojasnijo njegove 
šege in navade, pa ne da bi se samo popisovale, ampak da se po­
kaže, od kodi da izhajajo, kakšnega namena so bile od začetka in