URN_NBN_SI_DOC-JNG3JRJO

Library Quarterly 1971. Prispev­ ke v Library Quarterly 1971 bi lah­ ko v glavnem razdelili na nasled­ nje teme: zgodovino, ljudske knjiž­ nice, bibliografijo, cranfieldski pro­ jekt, perspektivo knjig in revij v bodočnosti, poklicni profili v knjiž­ nicah. Štirje prispevki posegajo v evropsko zgodovino. Tako nas ob­ sežna študija seznani z znameni­ tim baselskim tiskarjem Johannom Frobenom in njegovimi zvezami z univerzitetnimi krogi v Baslu v le­ tih 1513—1523. Glavni vir za to štu­ dijo je bila korespondenca basel­ skih učenjakov z njihovimi prija­ telji, med katerimi je bil tudi Era­ zem Rotterdamski; ta je pol leta preživel v Baslu v Frobenovi hiši. Knjižnica 16/1972 Froben je namreč založil in tiskal več njegovih del. Posredno tudi iz­ vemo iz korespondence, da je leta 1519 postavil Erazem Frobenu ulti­ mat, da mu ne bo dajal več svojih del v tisk, če bo še naprej tiskal dela Martina Lutra. Druga zgodovinska študija zaje­ ma razdobje od leta 1550 do HffO. V tem času so nastali seznami po­ sameznih bibliotek in tudi že sploš­ ne bibliografije. Te publikacije so postale bibliotekarjem vodilo pri dopolnjevanju bibliotečnih fondov. Tretja študija pa sega že v prvo polovico 20. stol. v Anglijo. Prika­ zuje levičarski knjižni klub, ki ga je leta 1936 ustanovil Viktor Go- llancz. Ta klub, ki se je razvil v uspešno založniško podjetje, je razširjal levo usmerjeno literaturo in odigral važno vlogo v angleškem levičarskem gibanju v 30. letih. Gollancz je zatrjeval, da je treba opremiti ljudi za borbo proti vojni in fašizmu. Kasneje je klub veliko pripomogel k temu, da je prišla leta 1945 na vlado laburistična stranka. Obstajal je še do leta 1948. Delno posega v zgodovino tudi obširna informacija o ameriških idejah v nemških ljudskih knjižni­ cah od leta 1845 naprej. Najmoč­ nejši pa je prodor ameriških idej po letu 1945, zlasti z ustanovitvijo Gedenkbibliothek v Berlinu, po kateri se vzorujejo številne nemške knjižnice. Na področje ljudskih knjižnic se­ ga tudi poročilo o raziskavi v petih ameriških knjižnicah. Iskali so kri­ terije, po katerih lahko premestijo leposlovne knjige s polic v skla­ dišča, ker predvidoma ne bodo več v rabi. Pri tem ni toliko odločilen datum izdaje kot dolžina časa, ko je knjiga med eno in drugo izposo­ jo na polici (shelf-time period). Trije prispevki obravnavajo bi­ bliografijo azijskega območja, med njimi eden posebej japonsko biblio­ grafijo. 183