i
i
“Lokar-tipi” — 2010/6/17 — 9:03 — page 1 — #1 i
i
i
i
i
i
List za mlade matematike, fizike, astronome in računalnikarje
ISSN 0351-6652
Letnik 17 (1989/1990)
Številka 5
Strani 272–277
Matija Lokar:
NOVI TIPI V TURBO PASCALU
Ključne besede: matematika, računalništvo, turbo pascal, podatkovni
tipi.
Elektronska verzija: http://www.presek.si/17/1001-Lokar.pdf
c© 1990 Društvo matematikov, fizikov in astronomov Slovenije
c© 2010 DMFA – založništvo
Vse pravice pridržane. Razmnoževanje ali reproduciranje celote ali
posameznih delov brez poprejšnjega dovoljenja založnika ni dovo-
ljeno.
272
NOVI TIPI V TURBO PASCALU
V prejšnji številki smo spoznali. kako uporabljamo okolje Turbo pascala.
V tem članku pa si oglejmo Turbo pascal kot jezik. Ima več lastnosti. ki
razš irjajo standardni pascal. Spoznali bomo dodatne tipe in delo z njimi.
Nove številske tipe lahko zasledimo v verzijah 4 in 5. medtem ko so bili nizi
vpeljani že v verziji 3. Oinenimo še. da je najnovejša verzija Turbo pascala .
verzija 5.5. prinesla še nekaj novosti prav na to področje . Tako je bil vpeljan
nov podatkovni tip object. s pomočjo katerega lahko Turbo pascal uporab-
ljamo kot objektno usmerjeni jezik. Vendar o objektnem programiranju kdaj
drugič. .
1. Dodatni vgrajeni številski tipi
Poleg standardnih tipov real in integer za delo s števili. pozna Turbo
pascal še več drugi h tipov. Oglejmo si najprej celoštevil ske tipe.
Ime Območje Format
shortint -128 ..127 predzna čeni 8-bitni
integer - 32768..32767 predznačeni 16-bitni
longint - 2147 483648 ..2147483647 predznačeni 32-bitni
byte 0 ..255 nepredznačeni 8-bitni
word 0..65535 nepredznačeni 16-bitni
Vseh pet tipov lahko mirno mešamo med sabo. Rezultat je vedno tist ega
najmanjšega tipa. ki vključuje vse uporabljene tipe . Seveda pa moramo paziti
pri prirejanju vrednosti spremenljivkam. da ne prekora člmo obse ga. Prednost
teh novih celoštevilskih tipov je v tem. da lahko natančneje določimo . s
kakšnimi števili želimo delati. Še posebej je koristen tip longint. saj se
hitro zgodi. da moramo računati s celimi števili, večjimi od 32767 oz . 65535 .
Npr. radi bi izračunali zmnožek vseh naravnih števil do 9.
program produkt;
var i,p : integer;
begin
p := 1;
for i := 2 to 9 do p : = p * i;
writelnC'9 ! = ',p);
end .
273
Pro gram nam izračun a , da je produkt - 30336, kar je očitno narobe . Le
pa spremenljivko p deklariramo kot l ongint, borno dobili pravilni rezultat
362880 .
Omeniti velja še. da je bil tip by te vpeljan že v verziji 3.
Turbo pascalu lahko cela števila posredu jemo tud i kot šestnajst iške kon-
stante . To storimo tako, da kot prvi znak števila uporabimo $. Tako npr.
$Ai pomeni štev ilo 161. $F4 je 244 ipd . Šestnajsflške konstante so lahko
med $00000000 in $FFFFFFFF.
Poleg standardnega tipa za realna števila pozna Turbo pascal še štiri.
Ime
real
single
double
extended
comp
Območje
2.9 x 10 3° . . 1.7 X 103 8
1.5 x 10- 4 5 .. 3.4 x 103 8
5.0 x 10- 3 2 4 . . 1.7 X 103 0 8
3.4 x 10- 403 2 .. 1.1 x 1040 32
_ 2G3 + 1.. 2G3 - 1
Točnih ci fer
11-12
7-8
15-16
19-20
19-20
Zadnji tip comp lahko vseb uje le cela št evila v navedenem obsegu, ki je
približno - 9.2 x 1018 . .9.2 x 1018 in ga uporab ljamo , če potrebujemo res
ogromna cela štev ila.
Medtem ko so nam celoš tevilski t ipi vedno na voljo, dodatnih štirih
realnih tipov ne moremo uporabiti. če ne vključimo izračunavanja preko
matema tičnega koprocesorja. To najenostavneje storimo v sam em programu ,
tako da v prvo vrstico datoteke napi šerno
{ $N+ .E+} . Na ta način bomo v verziji 5 poskrbeli , da se bo naš program lahko
izvajal na vseh računaln ikih , t udi t isti h. ki niso oprem ljeni z matemat i č n im
koprocesorjem .
Z uporabo dodatnih tipov lahko delamo z bistveno večj imi števili. lahko
pa tudi povečamo natan čnost račun anja .
2. Nizi
Delo z nizi je prava Ahilova peta standardnega pascala . Ker pascal ne
pozna standardnega tipa za niz, si moramo pomagati s poljem znakov. To
samo po sebi ne bi bilo nič slabega. če bi imeli na voljo ustrezne funkcije za
delo s tak o definiran imi tipi . Vendar jih v standardnem pascalu ni. če pr av
jih v praksi mnogokrat potrebujemo. Zato so avtorji razli čnih pasc alskih
prevajal nikov poskrbeli za ustrezne razširitve . Žal jih je večina prikrojila
nekoliko po svoje , tako tudi avtorji Turbo pascala .
274
Turbo pascal pozna poseben tip string. Pr i dekla raciji spremen ljivk
navedemo tudi maks imalno dolžino niza. ki mora biti med 1 in 255 . Če
le-t a ni navedena . privzamemo maksimalno dolžino 255.
t ype vrstica = string [80] ;
var dolga_vrsti ca string ;
vrsl : vrstica;
Nizi so sprem enljivih dolžin. Deklarirana je meksimelne dolžina niza.
dolžina . ki je niz tega tipa ne more prese či. Turbo pascal si za vsak niz
zapomni njegovo dejansko dolžino . Torej nam ni potrebno uvajati posebnih
spremenljivk - računalnik bo vedno vedel. kateri del maksimaln o deklariranega
prostora je zavzet. Pri branju spreme nljivk tip a string uporabljamo stave k
readln. Narekovajev pri tem ne pišemo. Če pa jih boste napis ali. bod o dcl
niza.
wr i t e ('Al i naj nadaljujem (da/ne ) ? ') ;
readln (odg) ;
i i odg = 'ne' then ...
Vsi tipi nizov so med seboj enakovredni in jih lahko mešamo. Če tako
navedemo . da je na nekem mestu potrebna spremenljivka tipa string [23].
lahko uporablj amo tud i sprem enljivke. deklariran e kot krajši in daljši nizi.
Seveda pa bodo predolgi nizi avtom ati čno odr ezani (kraj ši pa ohranijo svojo
vsebino. saj jc 23 maksimaln a in ne dejanska dolžina).
2.1. Operacije nad nizi
Oglejmo si sed aj . kaj lahko poč nemo z nizi.
• Posamezne znake iz niza dobimo kot posam ezne komponcnt c polja .
Tako je npr. vr s l [1] prvi. vrsl [10] pa deseti znak niza vr s l . Na
t a na čin lahko tudi spremenimo pos amezni znak v nizu npr. vrs l [5]
: = 'e' . Pri tem pa lahko upora bljamo le indekse med 1 in trenutn o
dolžino niza . Na ta n a čin torej lahko le spreminjamo o bstoječe znake
v nizu. ne moremo pa niza pod aljševati. Nize lahko tor ej jemljemo kot
polja znakov ali pa kot celoto.
• Nize lahko primerjam o po velikosti . Le-ta je d ol očena glede na kodo
ASCII istoležnih znakov. Tako je npr. niz ' Pas ca l ' manj ši od niza
'pascal' , ker je v tabeli znakov č r k a P pred črko p . Če istolezucga
275
zn aka ni (en niz je daljši od dru gega) , ima obstoječi znak v e čj o vred -
nost. Tako je niz' Da' večji od niza' D'. Znaki se prim erjajo od leve
proti desni. Primerjanje se zaključi pri prvem paru neenakih znakov .
Tako je 'dinar' manjši od 'dolar', Pri primerjanju lahko uporabl-
jamo nasl ednje relacijske operatorje z znanim pomenom : <> <
>, <=, >= .
• nize lahko stikamo s pomočjo operatorja '+',
a ,= 'Turbo ';
b .= 'pascal';
c ,= 'Programski jezik' + a + ' '+ b;
Če je dobljeni niz predolg , se presežek odreže .
2.2. Procedure in funkcije
• function concat(sl, o O" sn) : string;
Spajanje nizov s l., o o o, sn. Funkcija je nekaj posebnega, saj ima spre-
menljivo število argumentov. Primer:
a := concat('Programski ','jezik' , 'pascal') ;
• function copy(s: string; i,j : integer) : string;
Pr epis podniza. Iz niza s vzamemo j znakov in sicer od i-tega dalje .
Če je i večji od dolžin e niza s, dobimo prazen niz . Če je j prevelik .
dobimo segment niza s od i-tega znaka do konca . Pr ime r:
a : = ' p a s c al';
b := copy(a,5,3);
wr i t e l n (b ) ; -- -- - > al
• procedure delete(var s :string ; i,j :integer);
Bris anje podniza iz niza. Iz niza s odstrani j znakov in sicer od i -
tega dalje . Če je i večji od dolžine niza s, ni zbrisan nob en znak . Če je
i + j - 1 v ečj e od dolžine niza , je rezultat prvih i - 1 znakov niza
s (zbriše se toliko znakov , kot se pač lahko). Prim er :
276
a : = 'pascal' ;
delete(a,2 , 4) ;
Vlr i t e ln (a ) ; - - - - > PI
string[100] ;
• procedure insert(sl:string ; var s2:string ; i:int eger) ;
Vrivanje niza v niz. V niz s2 na i-to mesto vstavimo niz s1. Primer :
a := ' Pr ogr ams k i jezik pascal' ;
insert ( 'Turbo' . a , 18);
• function length(s : string): integer;
Dolžina niza. Vrne dolžino niza s . Če je niz s praz en . je do lžina O.
Pri mer :
va r a
begin
a := 'Programski jezi k pascal ';
wr i t e l n ( ' do l z i n a ' ;length(a));
• function pos(sl,s2 :
Z ačetek podniza v nizu .
Če ga ni, vrne O. P rimer:
string): integer;
Poi š če prvo pojavitev podniza sl v nizu s2 .
var s : string ;
begin
s : = ' 123.5 ' ;
{ spremeni vodilne presledke v nicle }
wh i l e pose' ',s) > O do
s j po s t ' • , s ) ] := 'O';
• procedure str(r : real ; var s : string); ali
procedure str(r : integer; var s: string) ;
Spremeni število v niz. Spr em eni realno ali celo šte vilo v niz. P ri tem
spremembo lahko nadzoruj emo kot pri upora bi Vi r i te, z d ol oč a njem
širine izpisnega polja in (pri realnih št evilih) z dolo čanj ern števila dec-
imalk . Učin ek je enak kot pri ukazu wr i te . le-d a se tuk aj rezult at pa č
izpiše v spr emenljivko tipa string. Prim er :
str(25 .3232 :10 :2,s) ;
Vl r i t e l n ('N i z = ' , s ) ; - ---> Ni z 25.32