Štev. 38.
Cena edne številke dinar
Poštnina v gotovčini plačana.
23. septembra 1923. Leto X.
Glasilo Slovenske Krajine
Prihaja vsako nedeljo.
Cena na leto doma 20 Din. V Ameriko cena na leto 70 Din. Cena M. Lista je doma 5 Din, v Ameriko 30 Din. ki oba lista majo i sirote dobijo kalendar brezplačno. Ki pa samo ednoga, ga dobijo za polovično ceno.
„Vredništvo i opravništvo Novin je v Črensovcih, Prekmurje“.
Vrednik Klekl Jožef, vp. plebanoš v Črensovcih.
Rokopise i naročnino pošiljajte na uredništvo ali opravništvo Novin v Črensovce, Prekmurje. Oglasi, (inserati) se tüdi tü sprejmajo. Cena ednoga kvadratnoga centimetra za ednok en dinar za večkrat popüst od 5% do 40%.
Ponovljenje Jezušovoga düha
Euharistični kongres v Zagrebi. — Katoličanski shod v Ljubljani.
Govorio je dr. Marakovič profesor od toga kak ponovi presveto Oltarsko Svestvo življenje krščenikovo. Profesor, dr. Dostal pa od preporoda horvackoga kat. naroda. K tomi je potrebno zdrüženje, organizacija, Štera de širila dobre liste, knige, gojila prave krščenike, po šterih se narod znova poda na pravo krščansko življenje. 18. večer ob 9. se je začela molba najsvetejšega oli. Svestva po vseh cerkvah i trpela do 6 vöre zajtra, 19. aug. Ponoči je bila po-pevana sv. meša j predga s vsakoj cerkvi. Ob 8. je slüžo slovesno sv. mešo papov nuncij, pri šteroj je navzočih biIo 26 püšpekov i prélatov, zastopnik beograjske vlade dr. Janjič, míništepvere, zastopniki civilne i vojaške oblasti pa nešteti jezeri naroda Po sv. meši jo nuncij podelo papov blagoslov. Ob 11. je bilo slovesno zborovanje, pri šterom so nazoči bili, nuncij, vsi püšpeki, minister dr. Janjič, král namestnik dr. Činili, dühovništvo, narod. Tü so se vršili pozdravi na nuncija, na Francoze, Angleže, ki so svoje zastopnike sem poslali, i govorio je dr. Velimir Deželič od Olt. Svestva i Cerkve, dr. Njáradi Križovski grčko-katoličanski püšpek pa od „po novljenja krščanskoga življenja po Olt. Svestvi.** Po govorah je nuncij v Horvackom jeziki pozdravo navzoče i njim podelo apoštolski blagoslov.
Zaodvečara od pol štrte do poldevete, to je pét vör dugo, se je vršila procesija z najsvetejšim oltarskim Svestvom. Najsvetejše je noso nuncij i püšpeki. Za Njim so šli : zastopnik vláde, pokr. namestnik, general Srečkovič, župan zagrabečki Heinze z poglavari i par stotin nün, pred Njim pa šeststo dühovnikov, med njimi 26. püšpekov i prélatov, vnogo kanonikov pa okoli 60 jezero naroda. Sedem kilometrov poti je napravila procesija. Med njov se je molilo i popevalo. Jako lepo so popevale nüne, grčkokatoličanski dühovnik!', ki so staroslovenske pesmi popevali i milo so se glasila naše Slovenske pesmi. Na Wilso-novom trgi je bio prvi blagoslov. Te drügi i glavni pa na Jelačičovom trgi. Do stojezero ljüdi se je tű zbralo i se zročilo Srci Jezušovomi pa sprejelo od Njega blagoslov. Nato se jepa kak velikanski vihér zdignola pesem na Čast Srci Jezušovomi Hrvacka {cerkvena narodna:	„ Marija.
Kraljica Hrvata." Procesija vsa otrüjena se je zdaj vrnola v cekev. Najsvetejše je noso nuncij. Po Jezušovom blagoslovi v stol niti je narod v teli toti obtrüjen a v düši ponovijen z tem nakanenjom šo domo i ka de odsehmao večkrat hodo k Jezuši, ka de ga bole lübo v oltarskom Svestvi.
II. Katoličanski shod Ljubljani. Vršo se je od 25 do 28 augusta 1 prekoso je ne samo dozdajšnje štiri shode ljubljanske, nego prekoso je vse katoličanske shode cele bivše monarhije i dosegno višino svetoznanih nemških shodov. T to ne teliko z nad vse lepov zvünešnjov Sloves-
nostjov i punoštevilnov udeležbov, nego pred vsem z tistim delom za prenovljenje Jezušovoga düha, šteroga si je naložo i ga tüdi Srečno zvršo. Zaistino Pripravljalni odbor z predsednikom, dr. Slavičom vseu-čelišnim profesorom, našim mejašom na čeli, lepšega ne bi mogo ponüditi.
Nas Prekmurcov je biIo, več kak v Zagrebi. Kak Slovencov se nas je v svoj glavni varaš več odzvalo kak v Zagreb, čeravno smo tam tüdi pri bratih Horvatah bili i se jako dobro Čütili. Romanje naše so vodili vlč. g. Bašša Ivan, pleb. iz Bogojine. Kak oča so vodili naše ljüdi i naj se ovce njüve ne razstepejo, so na slami ž njimi spali, prvo noč na tleh v šoli na Mestah. Ljüdstvo njim. té ljübezni nikdar ne bo pozabite. Oni so je vodili tudi na romarske mesto k Mariji Pomočnici na Brezje 25. zajtra. Bila sta v Ljubljani še našiva oba poslanca, dr. Bratina, svetnik z mladov Ženov Lončar Lenkicov iz M. Sobote, Kolarš Štefan, učitelj- iz Srdice, * Horvat Štefan, katehet, Varga Štefan, kaplan, bo-goslovci Kühar Fr. Jerič Ivan i Herman Fr., Horvat Izidor vučiteo, več naših domačih : uradnikov, visoko i srednješolcov, več evangeličancov bratov, med njimi Hari Leopold, ev. bogoslovec, Vezér gostilničar iz .Martjanec, moški i ženske i dečki i dekle iz celoga Prekmurja predvsem pa Dolnjega. Prišlo bi ešče več dühovnikov i naroda samo premalo sé je tű i tam navdüšavao za to lepo versko reč, predvsem pa zato, ar so dühovnik! meli svoje letno zborovanje, tak zvano korono ravno té dni, 27. aug. pri Sv. Sebeštjani. Vsi püšpeki cele Jugoslavije šo odložili svoje posle i prišli na shod, to je napravo sam nuncij, rimskoga pape namestnik i ešče sam kralj pa zastopnik beogradske vlade i parlamenta so prišli na shod,' na šterom bi si potrebno pogučali, kak še naj ponovi düh Jezušov vu düšaj.
Ne trebe oménjati, ka je Ljubljana cela bila v zastavah i opletena v venci. Zastave so bile v pretežnoj večini Slovenske, tüitam tüdi državne i papeške itd. Spored je bio te.
V Soboto 25. Sv. meše i sküpno sv, obhajilo dijaštva v stolnico sv. meša za Vučitelstvo pri Franciškanih, zborovanje visoko-srednje-šolcov, vučitelstva, žensk, delavcov. Povsod krščanski düh. Večer ob sédmi „Veni sancte" v stolnico ob 8 pa pozdravni večer v Unioni. Velika dvorana Uniona je bila pretesna, vse goste ne mogla sprejeti. Odrpo je pozdravni večer dr. Slavič, prof. všeuč. predsednik odbora. Pove, da je namen kat. shoda to, ka je bio voditela Izraelcov iz 70 letnoga robstva Ezdrasa: narod navči tí páli na reč božo. Na to pozdravlja, sv. Očo, kralja, muncija, eršeke-püšpeke, petih držav, konzule, zastopnike drügih narodov itd. itd. pa prečté brzojavo, šteri so prišli iz Belgrada, Dalmacije, Amerike, Prage, Varšave itd. Pozdravili so
na to shod Zagrebečki i sarajevski eršek, dr. Sauer i dr. Šarič veliki župan, dr. Bukan, dr. A. Korošec, v imeni Rusov profesor Jezereski, generalni konzul dr. Beneš v i meni diplomatskoga zbora: Austrije, Belgije, Italije, Francije i Čehoslovaške, Škof Mileta prinese Pozdrav Dalmacije. Na to se zahvali dr. Jeglič, Ijubljanski knezoškof, dr. Slaviči i vsem, ki so meli trüd za te lepi shod. Za njimi pozdravi shod dr. Marck iz Francije, Lad. Zamükala iz Češke. Burno pozdravljen je apoštolski nuncij te Pozdrav dao v slovenskom jeziki. »Veseli me, da sem mogo priti k Vam v belo Ljubljano, ar vidim v kak velikom števili ste se zbrali. V vaših düšah žive sveti ogenj vaše katoličanske vere. Veseli me, da bom mogo povedati sv. oči da sam najšo v Ljubljani staro ljübezen do njegovoga očenskoga srca. Za Vaš Pozdrav Vas tüdi jaz prisrčno pozdravljam Ur imeni sv. očé vam podelila sveti papov blagoslov." Po sprejetom blagoslovi so dostojanstveniki odišli, ostalo občinstvo je pa ešče dale poslüšalo pozdrave dr. Stanovnika v imeni Ljubljane mesta, Tessundera v imeni vvestfalskih Slovencov, góspe Daníče Bèdekovičeve v imeni hrvatski žen i Gajdoša, v imeni slovaških kat. dijakov. Med pozdravi je igrala godba dravske divizije.
26. aug. nedela: Sv. meše od zor, spovedovanje, prečiščavanje. Ob 7. se je začelo zbiranje Sprevoda k velkoj meši na kongresnom trgi, šteri je celi bio v zastavah i opleten z venci. Sprevod se je vršo v tom redi: fanfaristi (trombitaši), jezdecl, gostje, krsčanska drüštva, poslanci, županje, narodne noše, krščansko misleče dijaštvo, Vučitelstvo, Orlov dvejezero, Prekmurski Slovenci z svojov tablov, lavantinska püšpekija, kola z pesmari, biciklisti, jeru-zalemski romarje poglavarstvo mesta Ljubljane, Orlice (okoli štirijezero), ljubljanska püšpekija, na zadnje Marijina drüžba. V sprevodi je korakalo 25 jezero ljüdi, ki so vihérno pozdravljali kralja, ki je sprevod gledao iz sodnijske palače, razlagao ga njemi je pa dr. Korošec. Naši Prekmurci so tüdi glasno pozdravili kralja i meli srečo da so pri meši stali, blüzi njegove tribüne. Više stojezero ljüdi je gledalo sprevod i ž njim prišlo na kongresni trg, tak da je okoli 150 jezero ljüdi bilo navzoče pri sv. meši apoštolskoga nuncija. Pri sv. meši je navzoči bio tüdi kralj, minister Jankovič, več bivših ministrov, predsednik parlamenta Ljüba Jovanovič, Arzen nad Vojvoda, visoka cerkvena i svecka gospoda v velikom broji dühovščina, mladina, bogati, Siromaki, prosti, plemeniti, pač celi naš mili sloven* ski narod. Med sv. mešov Je Jezeroštíristo pesmarov i pesmaric gospockih i prostih popevalo zaistino angelske lepo. O čüli bi ví to, ki ne poznate pobožnosti, ki ne ljübite Slovencov. Še vam bi se skuza zablesketala v očeh i raztopo led mržnje pa mlačnosti iz srca. Smrtna tišina postane, kda se bliža podigavale.
(Dale.)
2
NOVINE
23. septembra 1923.
NEDELA.
Po Ris. XVIII. Evang. sv. Mat. IX. 1—8. Jezuš v ladjici pride v svoj varaš Kafarnaum. Lehko bi brez ladjice prišo prek; kak je Izrelcom napravo süho pot prek Rdečega morja, bi si sebi tüdi lehko; ali kak je sv. Petri dovolo, ka lehko hodi po vodi, bi tisto sam tüdi mogo napraviti. A ne je šteo. Trpeti, pokorni se je šteo za naše grehe, naj nam da zgled, ka če on, najsvetejši Bog se pokori za naše grehe, mi grešniki smo tüdi dužni za nje pokoro delati.
Delajmo pokoro.
Sv. Ambruš cerkveni vučiteo pravi: »Greh se samo tak odpüsti, če ga objokavamo' I se pokorimo za njega/ Trajno hüdobijo greha samo na te način je mogoče zbrisati. Zamazek naše düše, srdovje Gospodov! i milijonski!) naših kaštig te se samo tak odpravijo, če v celom svojem življenji jočemo nad svojimi grehi i pazimo z Vsemi močmi, ka Gospoda več ne razžalimo. Pa ti ne bi znao jokati, bi samo grešiti znao? Bi ti ne bio mogoči Gospoda Jezuša z križa tüdi doli vzeti, i ne ga samo križati ? Ali bi ti samo-nad zgübov svojih penez, svoje živine, svoje vrednosti znao jokati, nad pogöböv svoje düše i nad zgübov Gospoda Jezuša pa ne bi znao skuze püstiti? Bi to tebe zaistino ne bolelő, ka si najlepšega, najbolšega, najbogatejšega, najslajšega Jezuša zgübo? Če tak, si ti nepokojna düša iz Jeruzalema, z tistoga nepokornoga Jeruzalema, v Šterom je za volo njegove okórnosti kamen na kamni ne ostao, ar je ne šteo spoznati čas svojega pohödjenja, čas Gospodovoga pozvanja k pokori.
I ti si spoznao té čas? Si spoznao glas Gospodov, šteri te zove; delaj pokoro. Te je strahovitost svetovnoga boja, groza strelnih jarkov žalostna smrt milijonov i pobojnske nevole sto-milijonov, te je to kaj.stanolo? Si načiši postao? Si čistejši i težnejši? Si pöštenejša i smilenejša? Iščeš Gospoda zdaj, kda maš priliko i ga jemlješ k' sebi, Gospoda, koga si z sto i stojezermi žejo k sebi v ognji boja j né si ga dobo? Ti ga še lehko dobiš, pa se ga ogiblješ, nešteti sto jezeri so pa brez Njega šli na njegovo pravično sodbo. Uboge düše 1 Če je za njé ne bilo smilenja, stokrat bole ne bo za tebe, ki maš priliko se zmiriti z Gospodom i ga zametavaS. O strsni se, lopata, štera meče zemljo iz tvojega groba, ešče je ne vrgla vö slednje grüde — a bo jó — i skoro jo bo. Vsaki den si bliže k jami! Vsaki den je bliže, ka? Neba? Ne. Ka pa te? Vsaki den je bliže ogenj ..... večni ogen). Ar neščeš, neščeš, pokore delati, ar naj maš telo, svet, hüdoga düha, greh, kak dobroga Boga. — Pa ne 1 ne 1 Večni ogenj žgeo me li ne boš. Vütro Idem k spovedi, po njej pa večkrat k preščiščevanji, z Jezušom se zmirim i zdrüžim za vsikdar, za večnost . . . Düšica, tak, o tak i samo tak naj bo. Amen.
„Republikanstvo in slovenski klerikalci.“
Pod tem naslovom prinaša zadnja (26). številka „Našega doma“ uvodni članek. V tom članki nekši gospod na dugo in široko piše od kraljevin v šterih vlada luksus gizde pompa i od republike, v šteroj je vse prosto. Tüdi trdi pisec, da je katoličanska vera bole za monarhije (to Je za državo, v šteroj vláda krao ali casar), kak pa za republiko i pravi, da zato, ar je tüdi v pa-povom i püšpekovom dvori velka pompa. Od ked zna člankar to, ne vem. Mogoče iz Kristošovoga izreka, v šterom pravi: Dajte Bogi, ka je božega in casari, ka je casarovoga. Pa toga izreka ne smemo tak na tenko vzeti. Ka pa, či bi Kristuši takrat dali. v roke republikanske (napriliko Ameriške) peneze ? Kaj ne, da bi drügač! odgovoro. Pa jez neščeta ugovarjali njegovoj trditvi. Druga stvar me sili, da omenjam njegov Članek.
Gospod trdi, da so slovenski klerikalci pred volitvami s tem farbali lüdi, da so republikanci i zato da so tüdi dobili telko glasov. Lüdje, što je Čüo od dr. Korošca, g. Klekla alí g. Šiftara, da sta to trdila. Eli je nej dobo Radič zato telko glasov, ar je pravo, da proglasi republiko in priklüči Hrvatsko s Prekmurjem Madjarskoj ? SLS. (klerikalci) se je bojüvala, se bo-jüje in se bo bojüvala vsigdar samo za pravlcö. Njoj je 'nazadnje vseedno ali smo republikanci ali monarhisti, ali naj Vlada krao eli samo predsednik, da je Ie pravica. Za zdaj zahteva avtonomijo, ar zna, da jo sme zahtevati. To je pravično, ar Slovenec mora1* biti v Sloveniji gospodar i je to krivica, da nam Vlada belgradska gospoda svojevolno. Slovenski klerikalci se bojüjejo tak za pravico.
Prosim g.-a člankarja,, da pove, kdaj, gde in od r koga . je čüo, ‘ da so klerikalci tak oblübla!! republiko kak on to trdi. Naša stranka je glasno: povedala na občinskom zbori v Celji i pri volitvah' v celoj Sloveniji. naša stranko ne je proti republiki, v njej ma mesto vsaki, ki je za republiko, ali mi neščemo z revolucijov republike, nego z mirnim potom, gda celi narod srbski, horvacki i slovenski zglasa republiko. To smo mi pravili i to ešče dnesdén pravimo. V našoj stranki so republikanci i monarhisti (ki so za králja) ar išče predvsem pravico na fundamenti Kristušovih navukov. Ki jo na drügom fundamenti išče, jo nikdar ne najšo i je ne more najti. Pravica- more najprle zavladati v Jugoslaviji, v kakši rem- se te že dene ta pravica, v republikanskoga ali monarhističnoga, je drüge vrste pitanje.
Strašno peče socialiste, zakaj je telko ljüdi prišlo vküp v Ljubljani i Zagrebi*, da so posvedočili svojo vero, ka verjejo v Jezuša v oltarskom Svestvi i v vse njegove svete navuke. To je prej Parada bila. A to pa ne Parada, ka Socialni demokratje i vsi socialisti leto za letom držijo 1. maja svoje paradiške procesije i svoje velike internacionale, gde z neštevilnimi zastavami i ešče z vekšim pijansfvom stavijo svoj od Boga odtrgani program, šteri je blaženstvo sto-jezerim vzeo, dao' pa niednoj düši ga ne. To je ne Parada, to je ne luksus i pompa ar se ide tű proti Bogi, samo ka je za Boga, tisto je luksus pompa.
Nadale trdi pisec ka je v republikanci državaj vse bole prosto kak v kraljevinaj, ka predsedniki bole prosto majo vse kak papa i püšpeki. Pitamo toga pravici v obraz pljüvajočega pisca, je bio on že kda sveta pri šterim repub-likanakom predsedniki ali pri papi i püSpekaj ? Mi stalno Znamo, da ne. Kak pa te vüpa to pisati ? Z lažjov šče premotiti vervajoče ljüdstvo, ar'sam pravico vere nema vu svojem srci. Ki količkaj pomli malo, zna, ka z Amerikanske republike so dobili rimski papa za dar automobil. Če bi ga meli, ne bi njim ga trbelo darüvati. Ali šteri püšpek ma auto? Malo šteri, dühovnik pa ni eden, — majo ga pa voditelje socialistični, zagovornik! »siromaških delavcov." Povejte nam milijonare med dühovčinov i mi vam Povemo milijonare med socialisti. Te vidili, šterih je več. Mi tanačivano, da bi se sestavil edna komisija, štera naj pregledne stan socialis-tičnih gospodov i dühovnikov v Prekmurji pa v okolici. Ta komisija čarno na belom bo pred svet prinesla, ka tisti ki se táborijo okoli »Našega doma" majo več pompe i luksusa kak cela Cerkev v Prekmurji. Ta je siromaška, oni so bogati. I ar bi ešče bogatejši radi postali na ramaj našega ljüdstva, lažejo na Cerkev, njenoga, glavara i njena pastere, dühovnike, ka bi narod od teh odvrnoti i si ga sebi podvrgli, ne zato da bi njemi pomagali kak cerkev v düševnih i telovnih potrebčinaj, nego da bi ga pod svojimi nogami držali i ga trgali dokeč se ne bi obogatili, te bi ga pa zapüstili. ~„N a š Dom" je dugo hodo vu ovčenoj Vüni. Mi smo znali, ka je Vuk, a ár je miren ostao smo ga, püstili pri miri. A zdaj, kda javno napada naše verno ljüdstvo, zakaj je šlo na romanje k Mariji na Brezje i na kat. shod k slovesna vnogim mešam v Ljubljano i zakaj je svojega Boga v procesiji v Zagrebi Javno počastilij — Povemo da zaslüži naj ga vsaki vervajoči krščenik vože prek praga svoje hiše. Smeti na smetišče.
Glasi.
Slovenska Krajina.
V Kovačevcih živi nekši srmak, šteri zvün svojega siromaštva ma to nesrečo, da je konzervativec, kak skoro vsi kmeti sveta. Vörje to, kaj so vörvali njegovi očaki; vsakša novotarfja, či tüdi hasnovitna, ga samo te gene z mesta, čí se te novotarije drži cela ves ali najmenje cela rodbína. No, te Srmak (dve pošteni leti pred tem se- je zgodilo to) pravi svojoj ženici. »Verona, ti pa vütro se odpravi na pot v Radgonjo. Ta neštemplana jezerka, dobro znam, na šinjek nam spesnivi, či je vö ne dava. Idi v Božem imeni, küpi, nam to, ka je najbole potrebno." Tak se je zgodilo, da je zgoraj imenüvana Verona, po božem in človečem zakoni žena siromaka Jüreka, zavezala neštemplano jezerke v robec In Šla zraven v nemško Radgonjo —« jezerko vödavat . . . Düšna vest jo je toti prijela malo pri Kučnici, da je Skrivoma stopila prek državno mejo, oglaso se je pa tüdi drügi
Fabijola
ali
Cerkev v katakombaj.
II. Boj.
Na zemli.
Zapüstimo tüdi mi temna pokopališča i vrnimo se k Fabijoli v »srečno Kampanijo," kak so jo imenüvali rimski pisateli. Ešče izda pre-mišlüje pomen čüdnih reči, štere je najšla. Tak se njoj vidijo kak pismo iz drügoga sveta i je ne znala, ka bi z njimi; več lüdi jo je obiskalo v Prihodnje dni i štela je pokazati najdene vrstice tomi ali onomi — ali ne se je mogla za to odločiti.
Obiskala jo je nekša gospa, štera je jakó pošteno i jakostno živela i štera je jako rada čtela modrijanske knige; pogučavali sta se od sveta i njegovoga mišlenja i Fabijola je že segnola po lističi — ali roka se njoj ustavi, tak se njoj je vidilo, da ga oskruni, či ga zroči tüjinsko} roki. Tüdi nekši vučenjak jo je obiskao i njoj jako lepo gučao od veličastni!! mislih starših i novejših šol — toga je štela pitati, ali najdene reči so je njoj vidile pretemne za toga modrijana. Resan Čüdno je, da se je gizdava Rimlanka vsigdar skoro sama ne znala zakaj do krščanske sužnje, či je potrebüvala navuka i tolažbe tak tüdi zdaj. Gda je bila|.sama z njov, joj poda najdeni listič,
„To pisanje sem našla v Kromacijovój hiši,* njoj pravi, „i nikak mi nešče iti iz glave. Premišlavala sem i premišlüvala, da sem že vsa zmešana/
„Kak je to, žlahtna göspa ? Vej se pa meni vidi tak jasno, kak nikaj."
„Vej pa ravno to mi dela težkoče. Moja prirojena čütila, vsa moja natura se vzdigne i nasprotüje takšim mislim; takšega človeka bi zaničüvala, šteri se ne bi maščüvao, či ga što razžali i šteri ne bí povračao sovraštvo s sovraštvom. Že komi odpüstiti bilo velko, pa slabo povračati z dobrim — to Se pravi nekaj terjati, ka je človeški naravi nasprotno.*
»Jaz pa mislim, da tüdi. Vi častite takše, ki se ravnajo po tom pravili. Povejte mi, ali zaničüjete ali visiko spoštüjete Aristida, ki je uslišao ednoga svojih sovražnikov i svoje lastno ime napisao na črepinlp*) sebi v pogübo?
*) V Atenah so vnogo trpeti pod samovladov Pitistratovov, ešče bole pa pod njegovih Sinov Hipija i Hiparha. Da se več ne bi povrnila tak slaba vlada, so prinesli notri ostnicizem. Če je što zapazo, da dobiva te ali oni preveč velave pri lüstvi, je napisao njegovo ime na črepnjo i jo vrgeo v za to pripravleni prostor. Koga je napisalo 6000 meščanov, so ga pregnali za 10 let iz Atene.
Ka pa Korijolana, ali ga kot Rimlanka za-ničüjete ali povzdigne te. ar se je tak visoko-düšno obnašao proti vašemi mesti?*)
»Seveda oba častim; ali teva dva sta ne bila navadna človeka nego junaka.
»Zakaj pa mi vsi ne bi bili takši junaki,* smejoč se pita Sira.
»Za bogöve, drago dete, kakši svet bi bio to j Vsi takši junaki 1 Človeka že veseli, či čte takša dela teh lüdi či bi pa navadni lüdje den za dnevom delali takša dejanja, bi bila brez velati i ešče jieprijetna."
»Kak to?*
„Kak je to ? Štero mater bi veselilo, či bi se njeno dete v zibeli igralo s čemernimi kačami 1 jih zádavilo, kak je to delao Herkul? V jako neprijetno bi mi bilo, či bi pri jedi začno kak gost praviti, da jo to zajtro vmoro Mtnotavra**) ali zadüšo hidrö***). Moja miseo je ta, da nas naj bógovi obvarüjejo takše nesreče, da bi vsi lüdje bili takši heroji (junaki).
*) Marcija Korijolana so tožili izdajstva, ar je šteo odpraviti tribunat, napravlen lüstvi v varstvo proti plemenitašom. Bežao je zato iz Rina, ali včasi nato se je vrno i vodo s seboj velko vojsko, si je podvrgeo več mest njemu sovražnomi Rimi je pa prizaneseo — pravijo, da na prošnjo svoje matere i žene.
**) Po pripovidih starih Grkov je bio Minotaur pou človik pou bik, šteri je jo mladence i device.
***) Strašna kača z mnogimi glavami,
23. septembra 1923.
NOVINE
3
stvor, šteri spremla človeka v sreči in nesreči -v in te glas je pa pravo: „Čedna boj Verona, či je ne potrošiš, na šinjek vam spesnivi jezerka ..." Se zna, odločno je stopila v vődo — in za jezerko — dober Bog za s kakšim trüdom spravljeno jezerko ! — je küpila nikaj več: 10 kil soli. Naša Verona so Pobožni, 40 let poslüšajo že krščanski navuk pri Gradi, Čütili so, da je ta sol ravno tak žmetna, kak greh — šteroga si naprtijo s švercanjem, ali kak tista žaloš!, da glej, zdaj za ceno telice, 3 svinj več sto beíic — deset kil soli da Nemec in za to tüdi je mogla povedati: ,,Gospod, lepa hvala, ka so tak dobri bili , . ." Kratka je Zgodba. Verona je prišla v roko financom. Njo so püstili domo, sol je ostala tam in zdaj, po pretežni več kak dve leti, pride uradno oblastna oseba in zapove: »Verona, plačajte 2600 K, d rbQ Prečtite: dvejezero šesto kron, ali pa na svoje stroške 62 dni v temnico i“ Ne poznam Človeka, šteri je tak sodo, ne poznam postavo, štera takši štrof dopüsti. Samo to Čütim, da razmim zakaj je bledo lice Jürekovo, ženino in cele na 3 plügaj živeče drüžine: obstoječe iz 6 točnih žalodcov in šest golih tel . . . Amen.
Zahvala. Vsem drágim prijateljem in znancem, ki so mi za Časa dolgotrajne, mučne bolezni in ob smrti moje, žene stali tolažlivo ob strmi, izrekam tem potom najiskrenejšo zahvalo. Anton S. Pirc, upravnik carinarnice M. Sobota, in j,hčerka Dragica.
Vrana in rak. Vrana je letala nad jezerom. Vidila je plavati raka. *Čepne po njem po njem i ga odnese na vrbo, gde ga je štela požreti. Kda je rak vido, dajse njemi bliža konec, pravi: »Ej, vrana, vrana, doznao sam tvojega očo i tvojo mater, imenitniva ftiča sta bila!" ,,Uhu," od krakrva vrana i ne odpre klüna. »Tüdi tvoje brate ! sestre" sam Spoznao — imenitne ftlčeí" — »Uhu,“ páli odgovori vrana. — „A čiravno so bile imenitne ftice s tebov se daleč nemrejo primerjati 1“ — „Ahá"! zakraka vrana in spüsti raka v vodö. Od neme stvari povedano se na Človeka more misliti
Sv. Helena (Pertoča). Dneva 8 septemra 1923. ob 8 vüri zajtra se je vršo shod K. Z. Predsedüvao je gospod Kolmanko župan iz Večeslavec. Na shodu je govoro gosp. poslanec Šiftar. Poslanec je tolmačo poslüšalcom politični položaj v nášöj državi, šteri je nastao zavolo nespravljivosti centralistov, razpravljao o naloga] in borba]' revizijonističnoga bloka, o situacijí, štera je nastala zavolo Radičevega potovanja v inozemstvo pa o praznih kombinacijah, štere so. te dni gotovi Prekmurski nasprotni Časniki spravili v svet. Končno je izjavo, da bo naša stranka vztrajala v borbi za istinsko avtonomijo slovenskoga naroda. Jugoslovanskomi Klubi se je ponovno izreklo popolno zavüpanje.
Sv. Jürij. Dne 8. septembra 1923. po sveti meši se je vršio shod SLS. za celo faro. Govoro je za slovensko Prebivalstvo poslanec Šiftar 4 za Nemce je govoril v nemškem jeziki Švikaršič. Tüdi tű se je ljüdstvo izreklo, naj naši poslanci vstrajajo ino zahtevajo zakonődajno avtonomijo.
Shod SLS. v Gornjoj Lendavi se je dne 9. septembra 1923. jako dobro obneso. Predsedüvao je g. Franc Bačič, posestnik in načelnik
K. Z. Govoro je g. poslanec Šiftar. Tüdi na tom shodi je ljüdstvo Jugoslovanskomi Klubi izreklo popolno zavüpanje.
Tešanovci. Dne 20. avgusta 1923. okoli ½5 vüre zajtra je bila vtopljena v stüdenec Ilona Andreč, stara 62 leti. Celi dogodek, ki se je zvedo natenko, je bio sledeči: Vgojdno okoli 3 vüre je stano Štefan Gaber i je šo v štalo živini polagat. Njegova punica je tüdi stanola i je Šla vö na dvorišče, kje se je med Štefanom Gaber in Punico začela Svaja. Med svajov1 je skočo Štefan Gaber k svojoj punici pa jo je tak dugo pretepavao, da je zgübila zavest nato jo pa zgrabo i jo je vrgo v stüdenec. Da ne bi prišli na te sled, je So i je čigo potro da bi se potem lehko mislilo, da je, kda je punica vodo zajimala, se čiga potrla pa na te način notri-spadnola. Štefan Gaber, kda je — kakor se zna — vrgo punico v stüdenec, se je z vodov malo polejo, da je bio moker i je šo nato v hišo pravit svojoj ženi ki je šče spala, da naj ide hitro vö, ar so se mati vtőpili. Kda je pribežala žena t. j. hči vtopljene na dvorišče, je v stüdenci nej opazila nikaj. Mož Štefan Gaber jo je nato pozvao, naj njemi da hlače ar je ves moker. Nato njemi je žena dale hlače, nato je šo v štalo, kje se je preoblekeo.. Kda je prišla tüdi žena v štalo i ga pitala, kak se je to moglo zgoditi, njoj mož nej povedao nikaj le se njoj je zagrozo da he sme nikomi povedati. Kda se je preoblekeo, je odšo k župani, od tam pa na sodnijo v Mursko Soboto naznani, da se je njegova punica zalejala. Na biroviji so pa gospodje spoznali njegovo špekulacije pa so ga zaprti. Komisija, kda je bila ha lici mesta je približno ugotovila, da se Pokojna nej sama, ali od neprilike vtopila, temveč da jo je drügi süno v stüdenec. Celi sum ide na njenoga zeta Stefana Gaber, štero je tüdi Verjetno, zato, ar je prehrano svojoj ženi da ne sme nikomi povedati.
Nesreča. Dne 24. avgusta toga leta kda je bilo senje v Murskoj Soboti, se jé peljao po mesti nekši trgovec iz Čakovca Pri pelanji je pribežalo na ednok nekši dete pred voz tak, da je deteti eden konj stopo na črevo. Dete so odnesli v bolnico, kje se vrači.
Murska Sobota. Kak je že znano, je bilo lansko leto več tatvln izvršenih v M. Soboti. Prvič je bila ukradena katoličanska cerkev nadalje pa več. trgovin. Po tež-kom poizvedavanji orožnikov so prišli na sled, da to tatvine izvršavajo sami mladi dečki i to Jožef Hašaj, Jožef Drvarič, Jožef Meleš, Ignac Cipot i Ana Hašaj, vsi íz-M. Sobote. Okrožno sodišče v Maribori jih je obsodilo Jožefa Hašaj na 18 mesecov, Jožefa Mele# na 6 mesecov, Jožefa Drvarič na 3 mesece, Ignaca Cipot na 4 mesece i Ano Hašaj na 4 mesece težke voze.
Kak poznajo v Polani cirilico. Cirilica je tista pisava, štero sta nücala apoštola sv. Ciril i Metod, kda sta Slovenom glasila i pisala reči bože. To pisavo so obdržali ešče Rusi, Srbi i Bolgari. V V. Polano pride ednok pismo v cirilici od komande. Bivši župan ar je ne vido, ešče cirilico je mislo ka je židovska pisava i pošlje pismo nazaj komandi z tov opombov! Poštene litere pišite, ne pa židovske. Dobo je kreganje.
Protestni shod se je vršo v M. Soboti, zakaj se je zapro prvi razred meščanske šole.
Država.
Zlato zdavanje. Slovenski pisateo Josip Stritar je 15. septembra obhajao s svojov ženov zlato zdavanje. Te pisateo je tüdi nam Prekmurcom dobro znan, kajti v Novinah smo pred par meseci objavili dve njegovi pesmici. Dugo časa je živo v Beči, gde je bio profesor, na protlike pa se je vrno v svojo domovino, za štero je telko delao. Zdaj je v Rogaškoj Slatini, gde je dobo brezplačno stan. Bog njima daj prijetna stara leta.
Svet.
Taljanska vlada proti razvezanji hišni zakonov. V taljanskoj državnoj zbornici se je nekak zaletavao v nerazvezlivost hišnoga zakona. Pa njemi je minister prava, sig. Oviolio prav pošteno odgovoro. Pravo je, dale vlada odločno proti civilnomi zakoni. Takša postava bi prej nasprotüvala mišlenji taljanskoga lüdstva, štero svetost hišnoga zakona za visiko Štima. — Tak je tüdi prav. Hišni zakon, de te samo v slüžbi svojega zvišanoga namena, či ostane na tistom fundamenti, šteroga njemi je dao njegov nastaviteo, sam Jezuš Kristuš. Samo tam želejo civilni zakon, kde je poštenost spadnola na nikaj.
Vmor kardinala 4. junija t. leta so blüzi Saragosse na Španskom vmorili višjega cerkvenoga dostojanstvenika tiste države, primaša ino kardinala Soldevila J. Romero. Pelao se je ravno vö z varaša v eden bližanji samostan. Vsa katoliška Španija se je zavolo toga vmora vznemirila. Vlada je slovesno morala obljübiti da bo hüdodelce po pravici kaštigala.
Domača politika.
Novo breme za naše lüdstvo. V Belgradi ma že dugši čas seje finančni odsek. Ide se za spremenitev zakona za takse ali štempline. Se zna, da centralistična vláda ščé te zakon tak zasnovali, da bi nájveč plačüvali siromaškejši lüdje iz Slovenije i Horvackoga. Finančni minister je šteo, da se morajo dati štemplati celo grüntnice, Šolska izpričevala (Svedočanstva), tüdi zadrüge pa bolnice (špitali) bi morate plačüvati štempline ino tisti, ki bi kaj djali v kaso. Naše lüdstvo najbole zadene dvoje: štemplanje šolski izpričeval pa hranilni knjigic. Siromaškim dijakom do pali naloženi1 novi stroški in s tém Otežkočeno včenje. Naj bole krivičen pa je zakon v tistoj točki, kde se pravi, da mora vsaki, ki položi kaj penez v kaso plačati za 200 koron kolek na knjigico. S tem je slro-maškejšemi lüstvi odvzeto veselje do špa-ravnosti. Pravično bi bilo tak, ka za menše šume ne bi bilo nikaj, od vekši šum pa čiduže več. Naj nosijo težo bogatašje, miljonarje. Se razmi, da so naši poslanci v imeni pravice glasali proti. Načrt vlade bi splave po vodi, či se dični demokratje ne bi odstranili pred glasanjom in tak omogočiti, da je sprememba zakona za takse bila sprejeta. Nekše male olejšave je dosegnola naša stranka. Zakon objavimo v naših Novinah"
Svetovna politika.
Revolucija v Španiji. Zadnji tjeden je v Španiji vövdarila velika revolucija. Proti centralističnoj (liberalnoj) vladi so se uprli autonomisti, tem so se pridrüžili tüdi vojaki. Stara vlada je odstopila, sestavo nove vlade pa je povero (podelo) krao Primo de Reveri, ki je bio voditeo upornikov.
„Ka pa či bi nas zadela takša nesreča, da bi stanovali v deželi, gde bi resan živele takše pošasti, minotavrl, hidre i pozoji; ali ne bi potem bilo bogše, da bi vsi lüdje bili takši vitizi^ kak pa na oni svet pošilati , po Tezeja ali Her-kula, dá nam jih vničila?"-
»Resan bi bilo bole, ali gde so te pošasti?"
,,Jeza, sovraštvo, maščüvanje, častiželnost i skopost so po mojih mislih vsem ravno tak nevarne pošasti, kak One kače ali pozoji — zakaj pa sami ne bi skušali, da jih premagamo, zakaj se sami ne bi skazal za takše junake, kak so se Aristid, Korijolan ali Cincinát?"
„Ali maš ti to resan na navadno moralno postavo ? Či to terjaš od vsakoga Človeka, mislim, da si zajšla previsiko."
»Nikak ne. Vas je že osüpnilo, gda sem pripovidavala, da je notranje nevidliva jakost ravno tak potrebna, kak zvünešnja; Vas mislim pripelati ešče više.*
„Le, le, pa nikaj se ne boj, nego vse mi povej.”
»Glejte, ka ma . vsakša drüga postava (i naj bo ešče tak Čista i Veličastna) za bogzna kakše junaštvó za najvekšo jakost, to je nam Vsakdenešnje vidilo i navadna dužnost, po šteroj se more ravnati vsakši med nami."
„To je pretrdo. Či junak ukroti svojo poželivost i dovrši vitéško delo, ga svet pozdigüje
i časti, njegova dela se zapisüjejo za vse Prihodnje čase i to njemi da moč i korajžo, — ka pa sam sirmak, šteri na tihoma šče tak delati kak junak ? Što pa njega vidi, što ga poplačüje, što njemi davle korajžo?"
Sužnja pozdigne z velkov spoštlivostjov i slovestnostjov oči i roko proti nebi i Počasi pravi: »Oča nebeski, ki davle svojemi sunci vshajati nad dobrimi i hüdobnimi i dezževati nad pravične i krivične."
Fabijola nekelko pofihne, kak v svetom strahi, potem pa pravi: »Sira tvoja Veličastna modrost je opet Zmagala moje modrijanstvo. Da bi človek zvršüvao takše junaške jakosti kak kaj vsakdenešnjega, i či ga tüdi níšče ne vidi, bi mogeo biti višešje bitje, višešja stvar kakše mi mislimo bogove — i že ta sama miseo je vredna vsega modrijanstva. Ali me moreš pripelati ešče više?"	c
»Više i ešče dosta Više 1"
„Kak visiko pa?*
»Tak visiko, da bi vaše srce zadobilo mir." —
Dale.
Podpirajte Novine!
Dober
Hovre mašin
za šujstre se po fal ceni odá pri
MATUS ALOJZIJI v M. Soboti,
Lendavska cesta št. 23. ■
4
NOVINE
23. septembra 1923.
Dva noviva zakona.
V dvanajstinah je tüdi določeno za popravljanje cest 150 miljonov dinarov, od toga pa za Srbijo 131 miljonov, za Hrvate i Slavonijo 1 miljon, za Bosno i Hercegovino 10 milijonov, za Slovenijo 3 milijone i za Vojvodino 5 milijonov dinarov. Zaadnok pa se bo zemljiška dača šestkrat povekšala, vsi drügi pa za 30%. Zemljiško dačo je naša držáva povišala do zdaj na štirikratno predvojno vršino. To se pravi: Što je plačao pred vojnov 50 K zemljiške dače, plačüje zdaj 200 K te dače, po sprejeli novoga finančnoga zakona pa bo plačüvao šestkrat več, to je 1200 K. Po tem primeri si lehko vsakši sam izračuna, kelko vekše breme bo noso öd zdaj naprej. Najhüše breme je pravzaprav dohodninska dača, ki se povekša za male í velke za 30%.
Te zakon vsebüje tüdi določila o popravlanji javnih cest. V te namen se pooblašča ministrski svet, da' lahko v nasprotji z obstoječiml zakoni o podeželskih cestah na predlog ministra za javna dela odredi, da se javne ceste popravlajo potom pristnoga dela. To prisilno delo se more odrediti nájveč dvakrat na leto po sedem dni spomladi 1 jeseni. Vsaka občina bo mogla mesec dni po meljavljenji zakona vküp spisati peršone, štere so dužne opravlati to delo, i vozila kak tüdi določiti denarni znesek za ödktipnino od toga dela. To vküpspisanje peršon se more vsako leto izpopolniti najdale do 1. sept. Vsakši dav-koplačevalec more priti na delo osebno s svojim vozom i živinov.
Izvzete so le sirmaške i delanezmožne peršone od 18. do 50 leta starosti. Vsakši ma pravico, da pošle namestnika ali pa da se odküpi s penezi. Što ne pride na delo i ne pošle namestnika ali- pa se ne odküpi s penezi, bo kaštigan. Odküpnina se more plačati v desetih dneh eksekutivnim (z ekžečucijov) potom. Minister za javna dela se pooblašča, da izdela poseben pravilnik za izvedbo teh določb. Vse vküp vam kaže, da bomo dobili pravo gospočino.
Čl. 40. načrta finančnoga zakona se tiče sodnoeksekutivne oblasti. Z njim se najmre razširja Veljavnost § 471. srbskega zakona őd 20. decembra 1859. na vso državo. Te § 471. na-števle predmete, štera žemlja se ne more odati. Med te predmete spada plüg, kola dva, jünca ali konja, kobila z žrebetgm pod ednim letom, krava s teletom pod ednim letom deset ove, pet prašičov, pet koz, poljsko orodje i telko živeža, kelko ga nüca kmet za svojo drüžino 1 živino do nove žetve. Zvün toga se ništernomi kmeti ne moré odati pet plügov zemlje po 1600 kvadratni) klaftarov, ne gledoč na to. kak je obdelana, nadele hiža i gospodarska poslopja v obsegi do ednoga plüga. Či se pri eksekutivnoj prodaji domačije za dužne davke, naklade, občinske doklade i sodne globe dosegne vekša šuma, kak pa znaša dug, za šteroga se je izvršila odaja se p r e o s ta n e k ne sme ponücati za odplačane drügij dugov, nego se mora izročiti kmeti. Domačijo kmetski posestnik tüdi sam prostovoljno ne more odati. Či pa pride poleg vremenskih sred v sirmaštvo, če njemi pogine živina pa nüca (rabo) za naküp semena, se lehko zaduži pri javnih zavodih na to svojo posest, vendar pa morajo hiža in dva orala (plügov) zemlje ostati netefšena. Istina je, da onemogočüje popolno osiromašenje kmeta, Šteri je mogoče slab gospodar, od drüge strani pa jako Gvera te zakon gospodarsko napredovanje v pametno sposobnost kmečkoga posestnika.
Gospodarstvo.
Gda je najboljše sejati?
Na to pitanje bo nešteti odgovoro, da je sejati te, kda je Časi kda je lepo vreme. Vendar pa ta stvar je nej tak enostavna i moramo upoštevati vnogo, če ščemo od setvo meti tüdi kaj uspeha.
Predvsem je doba setve ozimnoga zrnja odvisna od podnebnih razmer posameznih pokrajin. Poleg toga pa je pri setvi upoštevati tüdi posamezne rastlinskè vrste in kakovost (dobroto: zemlje. V splošnom je tanačüvati, da rastline, štere rastejo na sprotoletje hitro v višino, Sejamo v jeseni nekaj prle, tak da se že v jeseni zadosta okrepijo ino potem potrebno razrasejo. Zato se seja navadno ozimno žito nekaj prle kak pa ozimna pšenica, še prle pa ozimni ječmen. Ječmen se seja tüdi prle zavolo
njegove občütljivosti, kim bolje je kaka rastlina proti mrazi občütljiva, timbolje je skrbeti za to, da se Še do zime potreba no okrepi.
Pri žiti je omeniti, da potrebüje to posameznih dobah svojega razvoja menje kak pa pšenica. Zavoljo toga preide prva doba razvoja žita, če je najmre zadosta toplo, tak v drügo dobo razvoja to je v tisto dobo kda začne tvorni steblo. I to pa lehko škodi če se rastlina zavolo kesne sejatve še ni zadoste vkoreninila. Tüdi je pozno sejano žito bole izpostavljeno mrazom, kak pa pravočasno sejano.
Ozimno pšenico Sejamo navadno poznej kak pa ozimno žito kajti ozimna pšenica ide na sprotetje pozno v steblo, zato se do te dobe lehko okrepi. Zvüntoga pa pozno sejana pšenica je nej v takšoj meri izpostavjena mrazom kak pa žito. Pšenica najmre razvije svoj spodnji del globoko v v zemljo, tak da jo tüdi sühi mrazi, ki povzročajo - Talijanje zemlje, ne spravijo na površje, do se to pri žiti večkrat zgodi. Pšenico lehko vsejamo tüdi v mokrejšo zemljo, s šterov je zlasti računati pri setvi v pozno]- jeseni.
Z pogledom na kakovost (dobroto) zemlje je omeniti, da je na rodovitnejšoj zemlji sejati v jeseni žito nekoliko poznej, na slabšoj pa nasprotno. Na rodovitnejšoj zemlji najmre zraste žito včasih že v jeseni preveč bajno, ka povzroča, da rastline poležejo. Sejati vzimno zrnje na vlažnih zemlján, je napačno, ar je pridelek na teh popolnoma negotova
Pri razum nora gospodarstvi trèbe pač gornje točke pri sejatvi gledati.
Dober izid orlovske
prireditve v Bogojini 2. sept.
Po občnom mnenji je naša mala prireditev izvrstno izpadla. To je tüdi najbogši dokaz ka ljüdstvo govori. Zato, če je ljüdstvo zadovoljno potem je na vsak način mogla dob.o izpasti. Vse točke so se izvajale kak najbolše i vse se je vršilo po dnevnem redi. Prireditev je odpro z pozdravnim _ govorom g. France Bajlec Viš. šoíec, potem je sledila deklamacija nato pa je prikorakalo 10 dobro izručenih teiovadcev v teh obleki, ki so tak dobro In točne izvajali proste vaje, da je vse ljüdstvo postalo nekako vznemirjeno, nekekö jé d u še v n o vplivalo na nje. Za to točko je nastopo pevski zbór pod. vod. g. Špragera nadučitela z Beltinec. Kak hitro je zadonela pesem iz Samih mladih grl, vse je tiho postalo ino poslüšalo mlade čiste glase ki so bili zložni kak šterekoli orgle. Potem je pa prikorakálo na telovodišče nekaj nepričaküvanega, na ednok sta stali odiči na sredini telovadišča. Se je plüskalo, vse je kričelo .Živio, Živio. Gda se je vse vmirilo, je pa zadonela pesem iz mladih grl, pesem so pa spreml-jale bele roke in bistre roke in vse to je bilo v lepoj zvezi. Ta vaja Orlic je pa tak zadovolé ljüdstvo, da če bi že tak konec bio bi zadostno, ne pa da je šče niti Polovica nej minufa. Zatem je pa nastopo pevski zbor, nato pa gojenke i pali Orlice. Vsi ti so nastopil! 3 krat. Kak Zaklüček cele prireditve pa je bila orodna telovadba. Kda so Opazili, da se bradlja nese na telovadišče, vse je v nepretrganom ploskali kričalo ,,živio, Živio." Štirje mladi dečki novo bradljö odloži na sredini telovadišča, ki se je lesketala-od samoga latera i je bila okrašena z najlejSSimi rožami. Medtem strašnim ploskanjem vriskanjo pa prikoraka načelnik na telovadišče skoči gor na bradljo i pozdravi vse navzoče, da naj bo nova bradlja vsem na|im mladim telovadcom v düševni i telovni hasek. Po pozdravi pa načelnik pripela mlado četo iz 10 teiovadcev, ki so napravili takši vtis na vse navzoče, da so vsi ostrmeli i z velikov radovednostjov čakali na prihodnost. Načelnik prikoraka pod bradljo trikrat se zavrti na njoj in skoči dol. Ništerni so kričeli zdaj naj doli spadne se buje potem pa so vidli, da se je lepo na noge postavo. In tak je še nastopno drügi devet telovadcov vsaki je izvajao vaje kak najlepše. Potem pa se je začela prosta zabava skupno z ribolovom. Tak je cela prireditev trpela najmanje 3 vöre.
Prireditev jé bila jako obiskana, zato se pa tüdi lepo zahvaljimo vsem udcležencom. Zahvalimo se tüdi vsem pevcom beltinskoga pevskoga zbora, posebno pa izražamo najlepšo hvalo gospod! Šprageri nadučitelji i pa njegovoj častiti drüžini, ki so pripomogli k dobromi naše prirepltve. Nesmemo pa tüdi pozabiti na lepi dar Iz D. Lendave 80 K., in pa Martjanci 40 K. Vsem tem darovnikom prav lepa hvala. Nasledü te vsi tisti te darovnike, ki ste bili povabljeni pa se niste udeležili 1 Bogživi 1 Načelnik odseka
Pošta.
Vlč. g. A. K. Nedela. Prošnja vojakova je prišla i je odposlana na ministerstvo. Nekaj časa preteče dokeč jo reši ministerstvo. Mogoče je pa že doma zdaj dotični. Horvat Pavel. Bratonci. Smo dali odgovor v Beltince ob priliki dijaške prireditve — na vaše pitanje. — Mi smo prošnjo prekdali i v Maribori na okr. agr. uradi, i pri ministri intervenirali, i pri mil. grofico. Dozdaj odgovor ešče od niedne strani ne prišo. Zato smo vam tanačivali, naj občine z glavarstvom urgira delo v Maribori, ka to hitrej pošlje prošnje v Belgrad. V Maribori zavlačüjejo. — Te odgovor sliši tüdi g. Erjavci. Horvat F. dijak Turnišče. Rokopisa nesmo dobili do rok. P. R. Adrijanci. Tam ni za Vas službe, ker tisti zrak ni za slabe živče. Za vaše živce je najpripravnejša sedanja služba z mestom službovanja. Samo jemljite kuro, kakor smo Vam svoj čas že svetovali. Pesem „Mati“ nemoremo objaviti, ar ne odgovorja zvünešnjoj predpisanoj formi pesmi, čeravno ma lepe misli. Počešite, pogladite jo malo, pa bo drügoč sprejeta.
SLOVENSKA BANKA
podružnica Dolnja Lendava plača najbolje
dolarje in zlate peneze.
JOŽEF NEŠKUDLA v Cic. — Jablom n|Orl, Češka ustanovljeno l. 1810. pošilja v predobroj kakovosti vse cerkvene obleke, kazule, pluviale, dalmatike, antipendije, cerkvene bandere, drüštvene zastave predvsem orlovske, kelihe, ciborije, monštrance i vse posode iz kovine. Stare obleke se umetno i fal popravijo. Kelihi se za ceno od 300 Din. naprej pozlatijo. Vse reči se bodo brez carine dopošiljale. Za celo Jugoslavijo je zastopstvo pri: JAROSLAV NEŠKUDLA,
Ljubljana, Sv. Petra cesta 25.
ZIMSKO BLAGO,
fini češki štofi, cajgi za moške gvante, porhati, štofi, cajgi sa ženske gvante, robci veliki in za glavo, druki, oksfordi, cefiri, barkali, vunati in razno drugo blago se najleži zbere vsikdar pri
Brata Brumen
v Murski Soboti (poleg birovije).
Dobro močno blago, cene nizke.
Naročte si „Novine!“
Tisk: ERNEST BALKANYI Dolnja Lendava