ZADNJA VEST < > I- O D u (/> < Ko politiki ponujajo velike vizije, se naj ljudje odrečejo drobnim sanjam. Niko Brumen O rm Številka 34 Letnik 47 Cena 10,-šil. (60,- SIT) petek, 25. avgust 1995 Poštnina plačana v gotovini Celovec P.b.b. Erscheinungsort Klagenfurt / Izhaja v Celovcu Verlagspostamt 9020 Klagenfurt / Poštni urad 9020 Celovec Rekord 11. Gledališka delavnica, ki jo KKZ letno prireja v Fiesi (SLO), je letos privabila rekordno število skupin (11). Letos sta se pridružili še žvabeška in dobrolska skupina, zato je bil organizator primoran, da skupine razdeli v dve skupini. Dejstvo potrjuje dobro zamisel. IPH - Žitara vas: Slovenska drcava pripravljena pomagati =- ■ = Stran 2 Danica odpotovala V ZDA. Včeraj (24. 8.) je mešani zbor Navzoči, ki so prejšnji petek prišli v šentprimški kulturni dom, so bili »Danica“ odpotoval v ZDA in Kanado, pretekli petek pa je v Kulturnem nad pevskim programom (povezoval ga je Stanko Wakounig) zelo na- domu v St. Primožu predstavil pevski program za turnejo. V 14-dnevni vdušeni. Prišlo je tudi mnogo častnih gostov: predsednik NSKS Nanti turneji bo „Danica“ nastopila mdr. v glavnem mestu ZDA Washingtonu Olip, predsednik EL Andrej Wakounig, škocijanski župan dr. Albert in pri Združenih narodih, kar sta omogočili Avstrija in Slovenija. Seve- Holzer, predsednik SPZ dr. Avguštin Brumnik, predsednik škocijanske da bodo obiskali tudi Cleveland, kjer bo zbor poleg koncerta oblikoval OVP Josef Peketz in ameriški korespondent ORF-a Eugen Freud, tudi sveto mašo. Turnejo bodo zaključili v kanadskem mestu Toronto. NSKS je „Danico podprl s primerno finančno podporo. slika: Fera POLITIKA Rož: Po mnenju Turistične zveze Rož slovenščina negativno vpliva na turiste. Stran 2/3 KULTURA Djekše praznujejo 1100-letnico. Za jubilej pripravljajo publikacijo z dvojezičnimi prispevki. Stran 11 ŠPORT Ali bo Slovenski atletski klub po četrtem poizkusu zadel prvi gol v II. zvezni ligi? Strani 5 2 Politika Politika 3 Adrian Kert Komentar NAŠEGA TEDNIKA SAK - die Kärntner Slowenen „Če zmaga SAK, zmagajo vsi Slovenci.” je dejal predsednik SAK dr. Roland Grilc in s tem zadel v črno. Garanti uspeha Misel, razvita naprej, pomeni, da je SAK postal neke vrste tretja strešna organizacija koroških Slovencev, ki iz tedna v teden zastopa narodno skupnost po celi Avstriji, iz tedna v teden odpravlja predsodke in popravlja imidž koroških Slovencev, da nismo kdove kakšna tolpa divjih komunistov in nostalgičnih partizanov, ki bi mejo najraje prestavila tja kam na višino St. Vida. Iz tedna v teden dokazuje, da mu gre le za športni uspeh, ki se sam od sebe vnovčuje v ugled celotne narodne skupnosti. In nogomet je v Avstriji še vedno najpopularnejši šport! „Die Kärntner Slowenen...” iz ust športnih reporterjev postajajo polagoma poznan pojem. Koroški Slovenci kot garant uspeha. To pač vključuje vse. Tako ima Grilc popolnoma prav, ko trdi, da s SAK-om zmagajo vsi Slovenci kot subjekti te narodne skupnosti, hote ali nehote. Narod in šport Pri SAK-u se že od začetka prepletata dva dejavnika, športni in narodni. Povzdig v 2. avstrijsko ligo lahko primerjamo z vsemi velikimi dosežki narodne skupnosti. Funkcionarji SAK so uspeh s časom pravilno izkoristili z odpiranjem, kar se je najbolj odrazilo v angažmaju neslovensko govorečih nogometašev, „misijonarjev", kakor jih je Grilc dobro imenoval. Tudi s pomočjo prav teh igralcev so se začeli rušiti zidovi „geta”. Koncept je bil pravilen, dejstva upravičujejo tvegani korak. Uspeh je zares prinesel ugled, potenciranega namreč, saj je s SAK-om izpostavljena celotna narodna skupnost. Slowenischer AK je v tekoči nogometni sezoni iz tedna v teden na avstrijski televiziji na oči vsem Avstrijcem. Mi pa se lahko pršimo, češ to so naši fantje (oz. to so koroški Slovenci, kar naj sugerira, da smo vsi sposobni nadpovprečnih dejanj). Vsakemu, ki bo k temu gmotno kaj prispeval, pa bo to zares šteto kot nadpovprečno dejanje, kajti... 1000 za 1000 ... za uspeh so seveda potrebni denarci, ki, kakor vemo, tudi SAK-u ne padajo z neba. Da trenutno športni uspeh „poveljniške ladje” izostaja, je pripisati dejavnikom, ki so gotovo popravljivi in proti FC Linzu so navijači v drugem polčasu že opazili prve korake iz težav, uspeh je verjetno le še vprašanje časa. Kakor najbrž znano, je klubsko vodstvo rodilo akcijo 1000 krat 1000. Klub, ki je med drugim končno začel tudi s sistematičnim vzgajanjem svojega naraščaja (trenutno centri v Podjuni in Čelovcu), potrebuje finančna sredstva danes nujnejše kakor kdajkoli. Starše mladih žogobrcev veseli, da se fantje v prostem času udejstvujejo v športu in ne uganjajo kakšnih oslarij. Tudi to je vredno podpore. In bodite si odkriti, kolikokrat ta in drugi tisočak po nepotrebnem najde pot v trgovinsko blagajno. Pri SAK-u je gotovo dobro vložen. Če pa se boste nekateri potrudili ter tisočaku dodali še nekaj stotakov, da s tem kupite sezonsko karto (še se splača), boste tudi sami neposredno kaj imeli od tega. Torej, potrudite se, vseeno, ali vas k temu žene narodna solidarnost, športno srce, skrb za mladino ali vse troje. Starše veseli, da se njihovi fantje udejstvujejo v športu. Rož: Je slovenščia škodljiva za tuje goste? Turistična zveza Rož (Natur- und Ferienregion Rosental) je pred nedavnim soglasno odklonila slovensko besedilo v regionalnem katalogu, s katerim rožanske občine želijo nagovoriti nove goste. Po mnenju zastopnikov rožanskih občin bi lahko slovenščina „negativno vplivala na potencialnega turista“. V Turistični zvezi Rož so zastopane vse rožanske občine. S posebnim regionalnim katalogom za leto 1996/97 (naklada: 30.000) želijo nagovoriti nove turiste. V njem se vsaka občina predstavlja s svojimi turističnimi ponudbami in gostinskimi uslugami. Svoj prispevek za katalog je izdelala tudi občina Sele. Z razliko do ostalih občin, se Selani niso zadovoljili samo z dvojezičnim logom, temveč so prispevali tudi dvojezično besedilo. To pa za predsedstvo Turistične zveze Rož ni prišlo v poštev. Na seji, ki je bila 25. 7. 1995 v Podgori, je šentjakobski podžupan Johann Obiltschnig predlagal, da se slovensko besedilo črta, ker bi to „zaradi vojne v bivši Jugoslaviji na potencialnega turista negativno vplivalo“ (tako v zapisniku seje). Obiltschnigovemu predlogu je predsedstvo Turistične zveze enoumno sledilo. Zastopnik bilčovške občine podžupan Hanzi Ogris - prispevek nje- gove občine ni vseboval slovenskega besedila - je zagovarjal „kompromisno rešitev“, po kateri ima vsaka občina pravico, da sama odloči, kakšen naj bi bil njen logo. Tudi to je bilo soglasno sprejeto. Zastopnik selske občine in predsednik selske SPÖ Hanzi Oraže je na seji predsedstva Turistične zveze manjkal. Nekateri veliko govorijo in pišejo o multikulturnosti, interetničnosti, preseganju etničnih meja in podobnih „edinih perspektivah" za prihodnost Koroške. Se posebej radi delajo to tisti, ki se imajo za „levo-libe-ralne“ in jim je SPÖ politična domovina. Ko gre za uresničevanje multikulturnosti v vsakodnevni politični praksi, pa molčijo kakor Upov bog. Najkasneje tedaj morajo namreč spoznati koroško stvarnost. Pred njo kapitulirati gotovo ni prijetno. Morda pa jim je ravno zato v tako zadoščenje, če lahko tolčejo po slovenskih „nacionalistih“? Janko Kulmesch NSKS, K KZ in EL so pretekli ponedeljek priredili konzulu RS Milanu Jazbecu poslovilni večer pri Korenu v Bilčovsu. Kakor smo že poročali, zapušča konzul Milan Jazbec s koncem tega meseca svoje službeno mesto na celovškem generalnem konzulatu RS. Od 1. septembra dalje bo delal na slovenskem zunanjem ministrstvu. Nanti Olip, dr. Janko Zerzer in Jože Wakounig so se mu prisrčno zahvalili za dobro sodelovanje. Poudarili so, da se sodelovanje Milana Jazbeca s koroškimi Šlovenci ni odvijalo samo v okviru zgolj službenih dolžnosti, temveč da se je znal s svojo družino aktivno vključiti v našo družbo, zlasti tudi na kulturnem področju. Odhajajoči konzul je označil svoja štiri leta na Koroškem kot „najlepša“ in obljubil, da bo še v prihodnje ostal čim bolj tesno povezan z našo narodno skupnostjo. Milana Jazbeca bo nasledil vicekonzul Marco Vreve. IPH Žitara vas: Slovenska država pripravljena pomagati Kakor smo v prejšnji številki Našega tednika poročali, so se pretekli petek pogovarjali zastopniki IPH Žitara vas, njegovih upnikov in Alplesa (večinski družabnik IPH Žitara vas) z direktorjem Sklada Republike Slovenije za razvoj Urošom Koržetom in z državnim sekretarjem dr. Petrom Vencljem. Očitno opravičuje pogovor rahli optimizem. Direktor Korže je Narodnemu svetu sporočil, da je „Sklad Republike Slovenije za razvoj pripravljen podpreti Alples pri pridobivanju finančnih sredstev za zaustavitev stečaja in za sanacijo podjetja IPH Žitara vas in sicer s kreditom oz. ustreznim poroštvom.“ To seveda ne pomeni, da je zadeva že rešena. Če bi šlo po pravnem mnenju sodišča in stečajnega upravitelja dr. Opetnika, bi morali biti delavci IPH že odpuščeni. Odvetnik upnikov dr. Matevž Grilc in uprava za posredovanje dela (Arbeitsmarktverwaltung) pa zastopata nasprotno stališče mdr. zato, ker ji uvedba stečajnega postopka upravi za posredovanje dela ni bila pravočasno naznanjena. Sicer pa bo treba voditi nadaljnja pogajanja s ciljem, da se ukini stečajni postopek in ustvarijo finančni in programski pogoji za nov začetek IPH. „Graditelj mostov ob zibelki Slovenije“ Als die „Jugoslawische Volksarmee“ (JVA) der abgefallenen Slowenen an den Kragen wollte, logierte ein Mann im „Hotel Sion“ zu Laibach. Eines Morgens um drei schrillte das Zimmertelefon. Schlaftrunken nahm er ab. Am anderen Ende rief jemand in die Muschel: ..Sie schlagen los.“ Da war der Angerufene hellwach. Er verlangte nach dem verabredeten Stichwort. Als er es vernommen, wußte er, was zu tun war. Nacheinander verständigte er Alois Mock, damals österreichischer Außenminister, mit dem ihn Respekt und Freundschaft verbindet, und diplomatische Vertreter westlicher Staaten in Wien, mit denen er auf vertrautem Fuß stand, vom Angriff auf den jungen Staat. Der das Signal gab, war Sloweniens Ministerpräsident Peterle; der es weiterleitete, Karel Smolle, ein Österreicher slowenischer Volkszugehörigkeit. Die Konspiration sollte sich auch in den folgenden Tagen und Nächten bewähren. Wenn das abgeschnürte Laibach mit der Welt Verbindung aufnahm, so über jenen fingierten Kontakt im IZ TUJIH ČASOPISOV Frankfurter Allgemeine Zeitung je v izdaji z dne 17. 8. 1995 v daljšem prispevku predstavila delovanje Karla Smolleja. Še posebej poudarja Smolle-jeve zasluge za osamosvojitev Slovenije. Znano je, da zlasti v naši narodni skupnosti marsikdo ospo-rava Smollejevo delo. Očitno pa se tudi v tem primeru potrjuje resničnost pregovora o usodi preroka v njegovi domovini. „Sion“. Präsident Kučan, Regierungschef Peterle, die Minister Rupel (Aüßeres) und Janša (Verteidigung) als die entscheidenden Männer damals durften auf ihn bauen, da gewiß war, daß man sie im Regierungsbunker ebenso obhörte, wie es Janšas Leuten gelungen war, den JVA-Funkverkehr zu verfolgen. So appellierte Smolle in ihrem Auftrag an die KSZE und versorgte in den kritischen Stunden den amerikanischen Militärattache zu Wien mit Informationen über den Zug Belgrader Panzer gen Laibach sowie über das Aufgebot der JVA-Kriegsmarine vor der slowenischen Küste. Und siehe da, plötzlich machte sie kehrt. Mit dem befreundeten österreichischen Innenminister Löschnak hatte Smolle arrangiert, daß die Flugzeuge der slowenischen Luftfahrtgesellschaft „Adria Air“ nach Klagenfurt, Graz und Linz ausgeflogen werden konnten, um sie vor der LVA-Luftwaffe zu retten. Die Laibacher Führung betraute den „Geburtshelfer“ Sloweniens mit dem Aufbau der ersten Auslandsmissionen. Smolle wurde Vertreter der Republik in Österreich und richtete die Botschaft in Wien sowie das Konsulat in Klagenfurt ein. (FAZ, 17. 8. 1995) PRI PERŠMANU O partizanstvu in maščevalnih akcijah Delovna skupnost „Koroška 95“ (predsednik: dr. Arthur Roßbacher) se prizadeva za premagovanje predsodkov in zgodo vinskih travm na Koroškem. Še posebej velja to za vprašanje plebiscita in abwehrkampfa. Preteklo soboto pa je DS „Koroška 95“ priredila pri Peršmanu predavanje dr. Josepha Rau-scha o koroškem partizanstvu. Izvajanja predavatelja so bila stvarna. Poudaril je, da je povzročitelj partizanskega boja nacionalni napad nacistične Nemčije na Jugoslavijo. Dr. Rausch je potrdil tudi vojaški pomen partizanskega upora na Koro škem, vendar je bila za to mero dajna udeležba partizana iz Slovenije. Pri tem je delež do-mačih-koroških partizanov znašal 25 odstotkov. Posebno poglavje prireditve so bile maščevalne akcije nad resničnimi in domnevnimi nacističnimi nasprotniki Slovencev. Bilo je poudarjeno, da je treba tudi to vprašanje podrobneje in brez emocij osvetliti. Sicer pa je treba korenine vsega tega iskati v koroški politiki do narodnih skupnosti in pri (komunističnem) političnem vodstvu partizanskega gibanja v Jugoslaviji. Prireditve pri Peršmanu so se od politikov udeležili dež. posl. in pliberški župan ' Raimund Grilc, globaški župan Albert Sadjak in kapelški podžupan Engelbert Ojster. FRLOŽEV LUKA V ponedeljek me je srečal SAK-ovec, skisan in skujan, z obrazom zbitim in zgubanim od porazov. Nekaj mi je potožil o krivični usodi v športu. „Eh, veš kaj,“ sem mu dejal, „ne grizite se. Glave pokonci, dečki, stvar se lahko samo še boljša!“ 4 Politika Pred 75 leti je v Trstu zagorela bakla fašizma Trinajsti julij leta 1920 bo ostal tržaškim Slovencem v spominu kot nočna mora. Na ta dan, pred 75 leti, so fašisti zažgali Narodni dom. Narodnostno prebujanje Slovencev na Tržaškem je doseglo svoj vrhunec na prehodu iz prejšnjega v to stoletje. In kot simbol te prebuditve je sredi Trsta zraslo ponosno poslopje Narodnega doma. Pisalo se je leto 1904, ko je Narodni dom postavila Tržaška hranilnica in posojilnica. Poslopje je bilo za tiste čase imenitno in razkošno. Tržaška hranilnica in posojilnica si je uredila svoje prostore skupaj s Slavjansko čitalnico in zelo bogato knjižnico. V domu je bila kavarna in restavracija. Bil je tudi prvi slovenski hotel, ki si je za tiste čase slovanskega romantizma nadel tudi temu primerno ime: Balkan. Svoje prostore je našla še tiskarna, kjer so tiskali slovenski dnevnik Edinost. Poleg omenjenega so v „Balkanu“ Ernest Ružič Poleg vrste drugih, med manjšino tradicionalnih nalog, se je Zveza Slovencev v Monoštru lotila dveh, na nek način novih projektov. Začela je s pripravami na ustanovitev porabskega slovenskega radia s sedežem uredništva v Monoštru in še enega meddržavnega prehoda s Slovenijo med Verico v Porabju in Čepinci na Goričkem. Tokrat nekaj več o prizadevanjih za novi mejni prehod s Slovenijo. V ponedeljek, 21. avgusta, so minila tri leta, ko sta tedanja zunanja ministra Madžarske in Slovenije dr. Geza Jeszenszky in dr. Dimitrij Rupel odprla meddržavni prehod Tornyiszentmi-klös-Pince, popoldne pa predsednika držav Madžarske in Slovenije Ärpad Göncz in Milan Kučan prehod Gornji Senik- našli svoje prostore Glasbena matica, Planinsko društvo in Delavsko podporno društvo, skupaj s telovadnico Sokola in veliko ter razkošno gledališko dvorano. To seveda ni bilo pogodu italijanskemu nacionalizmu, čigar nestrpnost je šla tako daleč, da so celo poskušali ukiniti dobavo elektrike tiskarni in gledališču v času predstav. Zato so si Slovenci v Narodnem domu omislili svojo lastno elektrarno in začasno rešili problem. Po končani prvi svetovni vojni in porazu Avstroogrske je Trst pripadel kraljevini Italiji. Zanimivo pa je bilo to, da so italijanski fašisti povod za požig Narodnega doma v Trstu, našili in sami inscenirali v Splitu. 12. julija 1920 so se v tem dalmatinskem mestu, ki je bilo takrat v Martinje. Nekaj mesecev prej pa sta zunanja ministra na ptujskem gradu v Sloveniji podpisala sporazum o odpiranju novih mejnih prehodov med Madžarsko in Slovenijo. Sporazum predvideva šest novih prehodov, med katerimi sta bila dva omenjena odprta leta 1992, ostali pa še niso, ker zlasti madžarska stran zatrjuje, da v državni blagajni ni denarja za odpiranje novih prehodov. Na otvoritveni slovesnosti v Martinju (Gornji Senik) je predsednik Madžarske Ärpad Göncz izrekel misel, da je „slednjič umrla norost“. S tem je označil nesmiselno in več desetletij za- Kraljevini Jugoslaviji, spopadli prebivalci mesta z oficirji italijanske vojne ladje Puglia. Bil je rojstni dan jugoslovanskega kralja Petra I. Incidet so sprožili italijanski oficirji, ki so strgali jugoslovansko zastavo. Prišlo je do izgredov in obračunavanja med prebivalci Splita in italijanskimi mornarji, nakar je priplula še ena italijanska vojna ladja, od koder so med množico na obali začeli metati ročne bombe, pri čemer je bil nekdo ubit, več pa ranjenih. Mednarodna komisija, ki je incident raziskovala, je prišla do sklepa, da so krivi Italijani. A to ni pomagalo. Tako se je dan po incidentu, 13. julija 1920, na Velikem trgu pred tržaškim magistratom zbralo nekaj tisoč ljudi, ki so jim spregovorili različni populistični govorniki. Histerija, ki se je polastila množice, je dosegla vrelišče, ko so na cesti linčali nekega italijanskega delavca, ki so ga imeli za prišleka iz Jugoslavije, češ da je hotel izzivati zborovalce. Ob koncu zborovanja se je prto mejo, ki je ločevala (in deloma še ločuje) Slovence v Porabju in Slovence na Goričkem v Prekmurju. Madžarski predsednik je tedaj izrekel še eno stališče: da se bosta za novi (prihodnji) prehod dogovorila kar župana ob meji, na slovesno odprtje pa kot gosta povabila tudi njega, torej predsednika Göncza in slovenskega predsednika Kučana. Čas pa je pokazal, da tako preprosto vseeno ne gre, kajti v treh letih niso odprli niti enega novega prehoda, čeprav si za to prizadevajo porabski Slovenci, prekmurski Madžari in tudi župani neposredno z obeh strani meja. Madžarska stran zatrjuje, da ni denarja za nove prehode. To stališče, ki prihaja iz Budimpešte, pa zavračajo v Szomba-thelyu. Predsednik železnožu-panijske skupščine dr. Gyula Pustai je prepričan, da bi lahko nove prehode med držvama odprli z mnogo manj stroški, kakor so bili dosedaj. Predlaga, denimo, skupno poslopje, v katerem drhal vsula proti Narodnemu domu. Iz varnostnih ukrepov so Slovenci v domu spustili železne rešetke, kavarno in restavracijo pa zaprli. Nahujskana množica je obkolila Narodni dom, počila je petarda, kar je bilo znamenje za napad. Takoj za tem se je vsul proti domu bobneči ogenj. Kraljeve straže so začele streljati, vendar tako, da nihče ni bil ranjen, so pa še bolj podžigale množico. Tedaj se je zgodilo nekaj nezaslišanega. Vmešali so se vojaki iz bližnje kasarne, ki niso nastopili proti napadalcem s petardami, ampak so proti Narodnemu domu začeli valiti sode z bencinom. Napadalci so vdrli skozi vhodna vrata in povsod po notranjosti začeli polivati bencin. Nekdo je prižgal vžigalico in poslopje se je v hipu spremenilo v gorečo baklo. Narodni dom, ponos tržaških Slovencev je gorel ves večer in celo noč ter še ves naslednji dan. Gasil ni nihče! Od napadalcev ni bil nihče aretiran. bi bili madžarski in slovenski cariniki in policaji. Poleg omenjenih, leta 1992 odprtih dveh meddržavnih prehodov, sta med Madžarsko in Slovenijo še dva mednarodna prehoda; prvega Redics-Dolga vas so odprli leta 1966, naslednjega med Bajansenyem in Hodošem pa sredi sedemdesetih let. Vseskozi so bili (in so še) najbolj prikrajšani porabski Slovenci, ki so morali na prvi prehod s svojimi goričkimi sorodniki in prijatelji čakati vse do leta 1992. Ostali trije prehodi pa so neposredna vez prekmurskih Madžarov z Madžarsko. O vplivih odprte meje za položaj manjšine pa ne kaže izgubljati besed; za porabske Slovence, ki so bili desetletja zaprti med „železno zaveso“ proti Avstriji in mejo brez prehodov proti Sloveniji, pa to velja še toliko bolj. In to je tudi vodilo vseh, ki si prizadevajo za nove mejne prehode na madžarsko-slovenski državni meji in tudi za naslednje korake, med katerimi je tudi prekategorizacija mejnega prehoda Gornji Senik-Marti-nje in meddržavnega v mednarodni in stalno odprt prehod. PORABSKO PISMO Je (že) „umrla norost?“ 5 Iz naših občin So politične stranke in uradniki klonili pritisku gradbenega gospodarstva? < Z < * Izjava deželne svetnice za varstvo okolja Sicklove, da obstaja sklep deželne vlade, po katerem ponikanje čiščenih odplak ni dovoljeno, razburja duhove vseh tistih, ki so si v preteklih mesecih od alternativnih študij pričakovali odločitev za decentralne naprave. Bernard Sadovnik ^ * Pripravila H. Stingler Verjetno ni bil slučaj, da je v okviru celovškega sejma ravno na „dan koroškega gradbeništva“ potekala razprava o smiselnosti oziroma nesmiselnosti centralnih in decentralnih kanalizacijskih projektov. Namen razprave, h kateri so prireditelji - zastopniki gradbene industrije - pritegnili tudi deželno svetnico za varstvo okolja Sicklovo, je bil očividno programiran: bila naj bi to demonstracija, da decentralne rešitve sploh ne pridejo v poštev, ker pač zakonski osnutek - brez izjeme - predvideva odstranjevanje čiščenih odplak iz zaščitnih območij pitne vode. Tajnik EL Bernard Sadovnik, ki je tudi govornik ljudske iniciative Proti velekanalu v Globasnici, je tozadevno ugotovil, da je Sicklo-va po teh izjavah neverodostojna, saj je v raznih informacijskih pogovorih še zatrjevala, da je ponikanje čiščenih odplak vsekakor dovoljeno, če voda ne presega določenih emisijskih vrednot. To so uradniki deželne vlade zagotovili tudi Dl Bergholdu (Institut Joanneum Research), ki izdeluje študijo za globaško občino. Zastopnica bilčovške ljudske iniciative za alternative k velekanalu Ingrid Zablatnik sicer trenutno alternativne študije, ki jo izdeluje inštitut Umbera (dr. Hahn), v podrobnostih še ne more oceniti, ker bo predstavitev šele 15. septembra. Vsekakor pa je že danes jasno, da bi bile tudi v Bilčovsu decentralne naprave cenejše kakor centralna rešitev. Torej je za Zablatnikovo logična posledica, da bo bilčovška občina morala izstopiti iz Zveze za odvajanje odplak (Borovlje, Bistrica, Bilčovs). Zastopniki ljudske iniciative pa so s Hahnovo študijo le nezadovoljni, ker le-ta ni preverila možnosti gradnje rastlinskih čistilnih naprav. Vsekakor pa Zablatnikova Poziva občane, da tudi v prihodnje odgovornosti ne prepustijo Visoki stroški za priključek h kanalu že danes marsikomu delajo preglavice. Za vrsto večjih podjetij - kakor je to na primer Camping Rož - bi verjetno bilo ceneje, če bi za čiščenje odplak poskrbeli v samoiniciativi. občini in pristojnim uradom oziroma načrtovalcem. Vsak posameznik ima možnost, da si pusti od privatnega gradbenega podjetja narediti načrt za kanalizacijsko napravo. Po izkušnjah privatniki naredijo tak načrt brezplačno, medtem ko deželni načrtovalci za voje delo računajo 5 do 10 % od gradbene vsote. Vsekakor pa trenutno zgleda, da so zastopniki političnih strank kakor tudi uradniki dežele klonili pritisku gradbenega gospodarstva in so z zakonskim osnutkom preprečili gradnjo decentralnih naprav. S tem se torej zastavlja tudi vprašanje, koliko so alternativne študije, katere je dežela sofinancirala, sploh vredne. So torej bile vse te študije le alibi-dejanje deželne svetnice Sicklove, o kateri je Zablatnikova prepričana, da je s srcem sicer na strani ljudskih iniciativ, vendar ji očitno danosti vežejo reoke, da bi od- Hodiše: Višje število nočitev Medtem ko v letošnji sezoni skorajda vse koroške občine prišejo negativno turistično bilanco, je občina Hodiše doslej mogla zabeležiti višje število nočitev. V pretekli poletni sezoni je hodiška občina zabeležila 417.000 nočitev (minus 10% v primerjavi z letom 1993). Trenutno kaže, da bo uspelo ta negativen trend zaustaviti, kajti meseca junija je bilo v Hodišah za 7 % več nočitev kakor v letu poprej. Vzrok za razveseljiv razvoj je videti v intenzivni reklamni dejavnosti in pospešenemu prizadevanju občine za tako imenovani „avtobusni turizem“. Dodatno k temu turisti radi koristijo ponudbo campinga in kopališča FKK: Bistven prispevek k pozitivnemu razvoju turizma pa so vsekakor doprinesli v zadnjih letih po mnenju župana Walterja Samoniga tudi domači kmetje, ki ohranjajo naravne lepote pokrajine okoli jezera. Zato je Sa-monig mnenja, da bi bilo potrebno honorirati delo kmetov s tako imenovanim „eko-šilingom“. , „Po zadnjih izjavah je deželna svetnica Sicklova postala neverodostojna. Potrebno bo, da se bodo vse ljudske iniciative združile in uprle gradbeni industriji ter uradnikom.“ „Pozivam občane, da tudi v prihodnje odgovornost ne prepustijo uradom in načrtovalcem.“ ločala po ekonomskih in ekoloških kriterijih? Več konkretnega pa bo možno povedati šele po predstavitvi alternativnih študij in v trenutku, ko bo dežela odločila, ali bo podaljšala zakonski rok za čiščenje hišnih odplak. Trenutni zakonski osnutek namreč predvideva, da morajo vsa gospodinjstva do konec leta 1996 poskrbeti za primerno čiščenje svojih odplak. Državni zbor pa trenutno pripravlja novelizacijo zakona, po katerem naj bi imel deželni glavar pravico podaljšati ta rok. Tudi to dejstvo je novo, kajti Sicklova je doslej zatrjevala, da za podaljšanje tega roka zadostuje koncept oziroma alternativna študija, ki predvideva decentralno čiščenje odplak. 6 Rož - Podjuna - Zilja petek, 5. februar ja 1993 10. Libuško žegnanje kar tri dni Odlične skupine v Libučah Petek, 25. 8. 1995 - 21.00 • Tip-Top Modeshow Zadruge-market Pliberk • Diskoteka Cluba Radio Kärnten • Nastop v živo skupine DIE BUBEN Sobota, 26. 8. 1995 - 20.30 Ples s TOP-MIXX Nedelja, 27. 8. 1995 Po pranganju in sv. maši (9.00) opoldanska zabava igra TRIO Lipusch, Petjak, Krop Kulturni program & koncert z ansamblom ALPSKI KVINTET Poleg Alpskega kvinteta bodo še nastopili: • MoPZ „Kralj Matjaž“ • Franc Kassl z Djekš • Simona, Filip in Milan Kopmajer • Tanja Čretnik (ena najboljših otroških igralk na harmoniki v Evropi) • Boštjan in Mitja Štrukelj iz Cerknice • Zoran z MULTIHARM0SH0W Po dvournem koncertu Alpskega kvinteta PLES s TRIOM Lipusch - Petjak - Krop ČESTITAMO V Lepeni je svoj 60. rojstni dan praznoval Jožef Neče-mer. Iskreno čestitamo ter želimo vse najboljše! V društvu upokojencev Št. Jakob slavi te dni osebni praznik Mici Krautzer. Čestitkam Društva upokojencev se pridružuje tudi uredništvo NT! V Podjuni je obhajala 70. rojstni dan Ivanka Kordež. Slavljenki ob tem osebnem prazniku iskreno čestitamo ter želimo še mnoga zdrava in srečna leta! Angela Fertschnig iz Večne vasi je obhajala 80. rojstni dan. Ob tem jubileju ji iskreno čestitamo ter želimo še mnoga vesela in zdrava leta! Jutri bosta v Altenburgu v Gornji Avstriji stopila pred poročni oltar Jožica Stern in Franci Štern-Biberauer. O tem slavju Želimo nevesti in ženinu vso srečo ter mnogo zadovoljstva na nadaljnji življenjski poti! V Nonči vasi sta te dni slavila rojstni dan Dora Serajnik in Polde Kramer, ki je obhajal 13. pomlad. Iskreno čestitamo ter želimo vse najboljše! Pred kratkim je dopolnil 25 let svojega življenja Repi Pas-terk iz Kokij pri Dobrli vasi. Iskreno čestitamo ter želimo vse najboljše! V Vogrčah je rojstni dan slavil Martin Polesnik. Iskreno čestitamo! Društvo upokojencev Pliberk čestita za osebni praznik Sabini Buchwald iz Nonče vasi, Rozi Kumer z Blata pri Pliberku in Ljudmili Writz iz Štebna pri Globasnici. Vsi ostali člani iskreno čestitajo ter želijo vse najboljše. Čestitkam se pridružuje tudi NT! 74. rojstni dan je v Apačah slavila Maria Kunet. Slavljenki iskreno čestitamo ter želimo tudi v prihodnje vse lepo in dobro, predvsem pa trdnega zdravja! Naslednja čestitka je namenjena Niku Smrečniku iz Čepič. K osebnemu prazniku, katerega je slavil pretekli torek, mu iskreno čestitamo ter želimo vse najboljše! V Selah je te dni obhajal osebni prazni Tomi Mak. Vsi mu iskreno čestitajo ter želijo vse najboljše. Čestitkam se pridružuje tudi uredništvo NT! Osebni jubilej Milke Olip Preteklo nedeljo je v Selah slavila 40. rojstni dan Milka Olip ml. Vsem Selanom je dobro znana kot zagnana kulturna delavka. Med drugim vodi pri KPD „Planina" dve igralski skupini (otroško in mladinsko). Znana pa je mnogim predvsem zaradi dolgoletnega delovanja pri domači folklorni skupini, pri kateri je sodelovala kot plesalka. Že nekaj časa vodi pisarniške posle pri slovenskem narodopisnem inštitutu Urban Jarnik. Slavljenki iskreno čestitamo ter želimo vse najboljše tudi v prihodnje. Čestitkam NT se pridružujejo NSKS, EL in KKZ! ČESTITKI TEDNA Rozek: Ludvik Lesjak - 65-letnik Preteklo nedeljo so se vrstili od jutra do večera obiskovalci pri Postranjaku na Bregu pri Rožeku - gospodar Ludvik je obhajal svoj 65. življenjski jubilej! Od družinskih članov do sorodnikov in delegacij domačih slovenskih organiazcij: vsi so prišli čestitat in se zahvalit Postranjaku, ki je vse svoje moči razdajal za domačo zemljo, dom, družino in narod. Mladi Ludvik je že kar kmalu moral prevzeti odgovornost za domačijo, saj mu je rano umrl oče. S svojo ženo Gustijo je ustanovil vzgledno družino s petimi sinovi in hčerko, vedno pa je skrbel - kar je bolj in bolj izjemna redkost - s srčno ljubeznijo za ohranitev domače slovenščine. Dolga leta je pel v cerkvenem zboru in bil celih 12 let občinski odbornik EL v Rože- ku, ki mu je slej ko prej srčna zadeva. Prav tako delovanje kulturnega društva „Markovič“. Vsa leta Postranjakova družina skrbi za breško kapelico, katere popolno renovacijo prav zdaj vodi jubilant z veliko vnemo in požrtvovalnostjo. Skupaj z domačimi kliče uredništvo NT in Narodni svet jubilantu na še mnoga, zdrava in uspešna leta! 60. rojstni dan je v Celovcu slavila Elli Perdacher. Iskreno čestitamo ter želimo vse najboljše, zlasti pa zdravja! Na Letini pri Šmihelu je obhajala rojstni dan Monika Wautsche. Čestitamo ter želimo vse najboljše. Čestitkam se pridružujejo vsi domači! Pretekli torek je v Selah praznovala 64. rojstni dan Milka Olip st. Ob osebnem prazniku želimo vse lepo in dobro, predvsem pa osebnega zadovoljstva in zdravja. Čestitkam NT se pridružujejo NSKS, EL, vsi domači in sorodniki! 50-letnico sta obhajali učiteljica Rezika Iskra iz Čahorč in njen brat dvojček Joško Prušnik. Slavljenki in slavljencu želimo vse najboljše, predvsem obilo zdravja in zadovoljstva. Čestitkam se pridružujejo EL in Gorjanci. V Čahorčah pri Kotmari vasi bo obhajal 55-letnico Hanzi Waschnig, pd. Glažar. Številnim čestitkam in najboljšim željam se_pridružujejo Gorjanci in EL. Še na mnoga zdrava in zadovoljna leta! Rož - Podjuna - Zilja 7 St. Jakob v Rožu Slovo od Hajnžka Serajnika Za vse nepričakovano se je v petek, dne 4. avgusta 1995, raznesla žalostna vest, da je v bolnici v Beljaku umrl Hajnžek Serajnik iz Št. Petra. Rajni Hajnžek se je rodil 31. avgusta 1923 v Št. Petru. Že mlad je moral prijeti za vsako delo. Ker ni bilo v družini denarja, da bi se rajni Hajnžek izučil poklica - ker takrat se je moralo za učenje poklica še plačati je moral prijeti za vsako delo. Tudi vojno je doživel in bil ranjen. Imel pa je v toliko srečo, da se je ob koncu vojne ravno nahajal doma na okrevanju in je tako doživel konec vojne doma. Po vojni je bil celih sedem let za hlapca pri Šti-kru v Št. Petru. Pozneje je delal na žagi in je leta 1976 imel operacijo na očeh in moral zaradi tega iti v predčasni pokoj. Rajni Hajnžek je imel tudi veliko veselja s petjem domačih starih pesmi. Ljudem je še dobro v spominu, ko je pri Miklovi Zali igral kmeta Maručnjaka. Ljudje so Hajnžka radi imeli, ker je bil vedno in povsod pripravljen pomagati. Zelo rad je pripovedoval marsikaj zanimivega iz preteklosti in bolelo ga je, da razni običaji gredo v pozabo in da se ruši vaška skupnost. Bil je zvest član naše narodne skupnosti in je tudi rad prebiral slovensko čtivo. Bil je tudi član slovenskega društva upokojencev Št. Jakob in je rad prihajal na njegove prireditve. Dragi Hajnžek, manjkal nam boš in vrzel, katero si zapustil v društvu, bo ostala odprta. Radi se te bomo spominjali. Zahvalimo se ti za vse, kar si za našo narodno samobitnost naredil. Pogreb je bil v torek, 8. avgusta 1995. Pogrebne obrede je ob somaševanju msgr. dr. Andreja Kajžnika, dekana Hanzija Dersu-le, kaplana Slavka Thalerja, daroval dekan-domačin Peter Sticker. Ta je v pridigi orisal življenje rajnega in mdr. povedal: ko je bil on še fant, mu je Hajnžek pri delu na polju rekel, da mu mora obljubiti, če bo kdaj postal duhovnik, da ga naj on pokoplje. Peter Sticker je postal duhovnik in izpolnil je Hajnžku njegovo prošnjo. Tudi dekan Hanzi Dersula se je pred mrliško vežico zahvalil rajnemu Hajnžku za pomoč, ki jo je ta nudil ob priliki, ko so Ušmanovi otroci postali sirote brez staršev. Pred mrliško vežico so mu v slovo zapeli šentpetrski fantje pesem „Polje, kdo bo tebe ljubil“ in na grobu „Gozdič je že zelen“. Med pogrebno sv. mašo je prepeval cerkveni pevski zbor. Bil je to pogreb, katerega bomo pomnili - izkazali so rajnemu svojo hvaležnost in zahvalo kar štirje duhovniki. Dragi Hajnžek, naj ti bo lahka zemlja naših prednikov - počivaj v miru. Sestri z družino, vnukom in ostalim sorodnikom izrekamo iskreno sočustvovanje. Mi Znamenje v spomin in opomin Blagoslovitev spominske plošče in križa na Kavhovi domačiji v zahvalo na srečno vrnitev iz pregnanstva. Desetčlanska Kavhova družina iz Encelne vasi pri Galiciji je bila 14. aprila 1942 pregnana z lastne domačije. Oče Janez in sin Janko sta morala trpeti v koncentra- cijskem taborišču Dachau, hči Mojco pa so obsodili na 12 let ječe. 25. julija 1945 so se Kavhovi srečno vrnili iz pregnanstva. Njihov dom je bil izpraznjen, prijeti so morali za trdo delo in si posestvo no novo urediti. Pri tem jim je bila v veliko oporo zavest, do po Božji previdnosti niso bili za vedno pregnani. V zahvalo za srečno vrnitev so na staro Kav-hovo hišo dali spominsko ploščo, katero je župnik Valentin Gotthardt preteklo nedeljo blagoslovil ob navzočnosti Urankove družine in njenih sorodnikov. Blagoslovil pa je tudi obnovljeni Kavhov križ; obnovil ga je sin Jozej, poslikal pa znani podjunski slikar Helmut Blažej. Nedeljska svečanost na Kavhovi domačiji ni bila samo spomin na srečno vrnitev. Bila je predvsem tudi v spomin nam vsem - v smislu besed dr. Joška Tischlerja, ki jih je spregovoril pregnancem, ko so se leta 1945 vrnili iz celovške „Jesuitenkaserne“ na svoje domove: „Kot kristjani moramo odpustiti, pozabiti pa ne!“ Kuj Kavhov križ in spominsko ploščo je blagoslovil župnik Valentin Gotthardt TIHOJA t Helena Perne V sredo, 16. avgusta 1995, nas je v 75. letu starosti za vedno zapustila Helena Perne, rojena Zergoi iz Tihoje pri Št. Lipšu. Poznali smo jo kot globo-koverno in navdušeno kristjanko. Življenje Helene Perne pa ni bilo obloženo samo z rožami. Že v mladih letih je morala opravljati težka moška dela na domači kmetiji, za katero je vse svoje življenje pridno skrbela, enako kakor za svojo družino, katero je nadvse ljubila. Rajna je bila srčno dober človek. Rada je obiskala bolnike, bila je zelo radodarna do svojih sorodnikov in za farne namene. Zelo je podpirala misijone, Dom v Tinjah in Canisiuswerk (organizacija, ki z molitvijo in finančno podpira študente oz. prihodnje duhovnike). Po smrti njene matere je bila skrbna voditeljica farnega združenja „Združene sestre“ v Št. Lipšu. V zadnjih letih je Helena Perne zaradi hude bolezni veliko trpela in morala oddati funkcijo voditeljice „Združenih sester“ v roke Marije Bager. K zadnjemu zemeljskemu počitku na šentlipškem pokopališču smo rajno pospremili preteklo nedeljo. Pogrebne obrede je vodil brat rajne Helene, župnik Florijan Zergoi, asistirali pa so mu številni duhovniki od blizu in daleč: dr. Jože Marketz, msgr. dr. Viktor Omelko, Janez Mohar iz Čila, dr. Janez Skuk, dekan Hanzej Dersula, Simon Wutte in Valentin Gotthardt. Mašo zadružnico je sooblikoval šentlipški cerkveni zbor, ki ga vodi Janez Pet-jak. Vsem žalujočim sorodnikom izrekamo naše globoko sožalje. 8 Repotaža Ali obstajata res dve kategoriji Slovencev? Smo enaki in vendar nismo 20 koroških Slovenk in Slovencev vseh starostnih kategorij naj služi za previdno oceno odnosov koroških Slovencev do Slovencev v Sloveniji in Slovenije nasploh. Vojna za osamosvojitev Slovenije je med koroškimi Slovenci vzbudila močno sočutje in solidarnost. Ponos na uspeh je opaziti med vsemi Slovenci. Različno in skupno je opisal Adrian Kert * »neformalnem povpraše-% # vanju se je izkazalo, da enačba Slovenec = Slo- V venec ne velja brezpogojno. Karavanke so v Slovencih tu in onstran le razvile poseben medsebojni odnos in nenazadnje .azličen značaj. Smo sicer pripadniki enega in istega naroda, kakor so vsi prepričani, a vendar nismo eni in isti Slovenci. V glavah koroških Slovencev obstajata tako dve kategoriji Slovencev. Korošci smo avstrijski Slovenci, slovenski Slovenci pa so tudi med nami veljali dolgo kot jugoslovanski Slovenci, včasih kar potisnjeni v eno košaro z du-bioznimi komunisti in tistimi juž-njaki, ki zapuščajo pri nas slab vtis in prinašajo grde kletvice z juga. Vzrok temu je bilo po eni strani medijsko poročanje na Koroškem oz. v Avstriji, po drugi pa slabo vzdušje in negativne govorice na Koroškem. Drugo sliko o Slovencih si je koroška mladina ustvarila na skupnih počitnicah na morju, v tako imenovanih kolonijah. Predsodki iz napačnih informacij so prepustili mesto prijateljstvom, ki so se deloma ohranila tudi do danes. Prav te počitnice so koroško mladino večinoma prvič seznanile z vrstniki v Sloveniji in tudi z sedialektalno, knjižno slovenščino. Razlika v mentaliteti. Slovenci so po mnenju koroških Slovencev veselejšega značaja, odprtejšega srca in komunikativ-r.ejši. Slovenski ženski spol bolj poudarja svoje feminine črte, kar zaznajo predvsem koroški Slovenci, koroškim Slovenkam pa se zdijo Slovenci zelo atraktivni. Na-splošno smo koroški Slovenci za-prtejšega značaja, v mentaliteti bnžji Avstrijcem. Kar pa nas povezuje, je veselje do petja in praznovanja. Predsodkov o juž-njakih niti eden od povprašanih ni izrekel, pač pa uživajo Ljubljančani med koroškimi Slovenci nadpovprečno slab ugled. Politiki na slabem glasu. Med vzroki za averzijo proti Ljubljančanom je politika do koroških Slovencev. „Ljubljanski politiki so skuhali zdraho med koroškimi Slovenci,“ se razhudu-je starejša ženska in študent raz- Povezuje nas veselje do petja in praznovanja! loži „ker so si z denarjem hoteli ustvariti lutke“. V označevanju politike R Slovenije do koroških Slovencev padejo pojmi kot oportunistična, evrofilna, nepoštena, koristolovska, revanšistična. Slovenski politiki hodijo na koroško, da se seznanjajo z avstrijskimi politiki in se pohvalijo pred ko- roškimi Slovenci s praznimi obljubami, je osnovni in ničkaj spodbudni ton o slovenski politiki. Glede političnega dogajanja v Sloveniji, ga le malokdo od povprašanih zasleduje redno, kdor pa ga, se informira v prvi vrsti prek tiskanih medijev. Vsi pa, ki jih zanima dogajanje v Sloveniji, se zgražajo nad slabim medijskim pretokom. Vsakodnevni regionalni in lokalni dogodki v Sloveniji za koroške Slovence niso zanimivi, zasleduje se v prvi vrsti politično dogajanje. Ljubljančani na slabem glasu. Tudi koroški Slovenci trpimo zaradi predsodkov v Sloveniji, kjer se “izkazujejo” zlasti Ljubljančani. Ljubljančani imajo dostikrat slabo mnenje o koroških Slovencih, saj jih radi kar povprek označujejo kot podeželske kmetiče, ki ne znajo prav govoriti po slovensko. Celovec le malokdo v Ljubljani še povezuje s koroškimi Slovenci, zamejci poseljujejo vasice okoli Celovca, kdor pa je z vasi, je avtomatično tudi že kmet. Za meščana logično. Verjetno se je tudi iz tega med koroškimi Slovenci razvila gotova, na dnu duše ležeča nestrpnost do Ljubljančanov. Nekateri koroški slovenski študenti, ki trenutno študirajo ali pa so študirali v Ljubljani, se zapovrstjo strinjajo: Ljubljanski študentje so drugačni od ostalih iz Slovenije. Kot razlog za to trditev navajajo naduto, ošabno obnašanje. Podobna slika se kaže na šolah. Trenja med domačimi dijaki in dijaki iz Slovenije so pogojena z vse večjim številom slednjih, ki skušajo seveda vnesti svoje navade, kar Korošce hudo moti. Tako se ustvarjajo razne „čiste" kla-pe, ki se med seboj ne marajo preveč. Skupni simboli, čustvena povezava s Slovenijo je kljub temu trdno zasidrana v srcih koroških Slovencev. K temu do-prinašajo med drugim skupni sim- Reportaža/domači vesti 9 So si slovenski politiki res zaslužili slab ugled (na sliki z leve predsednik Kučan in ministrski predsednik Drnovšek). boli kot Knežji kamen in lipa, simbol slovenstva. Da je Koroška zibelka slovenstva, je med koroškimi Slovenci očitno nasploh znano. Plebiscit je med mladino znan zgodovinski trenutek, vendar ne zbuja nikakršnih nostalgičnih čustev. Ti pa so prisotni še med starejšimi koroškimi Slovenci, ki so doživeli drugo svetovno vojno in v antifašističnem boju skovali tesno povezavo z rojaki s sončne strani Alp. Čim bolj pa se odmikamo od teh dogodkov, tem treznejši postane odnos. Od vseh po-vprašanih nihče ne bi hotel živeti v Sloveniji in to ne iz prvenstveno Političnih ali materialnih vzrokov, ampak preprosto, ker je Avstrija rodna država, skratka ljubljena domovina. Glede slovenskega državljanstva, ki ga Slovenija ponuja v nekaterih primerih zamejskim in zdomskim Slovencem, ima to zlasti za starejše koroške Slovence posebno vrednost, mla- Slovenci so od-prtejši, Korošci pa zaprtejši! dini pa pomeni bolj ali manj le kos papirja, ki bi morda prinesel nekatere ugodnosti, vendar ne zbuja posebnih emocij. V Sloveniji pa se vsi povprašani čutijo domače, čemur vzrok je normalnost govorjenja slovenščine vsepovsod. Večina poleg tega zatrjuje, da zelo rada preživlja dopust v Sloveniji, bodisi na morju ali v gorskem svetu. Vojna poglobila povezavo. S slovensko osamosvojitvijo 1991 je prišlo do nadaljnjega krušenja ledu v odnosih in gledanju. Ne glede na prejšnje stike je osamosvojitvena vojna I. 1991 podkrepila povezavo koroških Slovencev do matičnega naroda. Vsi povprašanci so z velikim zanimanjem in upanjem v uspeh zasledovali vojne dogodke v Sloveniji in vsem veliko pomeni, da je Slovenija postala samostojna država. S pojmom „matična država” se koroški Slovenci ne strinjajo brezpogojno. Večji del povprašanih tu zelo podrobno razlikuje med matično državo in matičnim narodom. Matični narod je sprejemljiv pojem, v Avstriji rojenim pa je matična država Avstrija. Kultura kontinuirano povezuje. Kot najbolj bistveni in kontinuirano trajajoči dejavnik povezave in srečavanja velja kultura, v prvi vrsti zborovsko petje. Kakor med koroškimi Slovenci gojijo tudi v Sloveniji veliko ljubezen do pesmi in petja. Tako ne preseneča izredna pestrost na zborovskem področju tu in onstran meje in že desetletja so koroška društva v rednem stiku s kulturnimi delovalci v Sloveniji. ProdukJ, tega so številna gostovanja in prekomejne prireditve. Trajnost in tesnost stikov naj simbolizirajo lipe, s katerimi vedno več društev zapečati pobratenje, v smislu pesnika Kajuha Samo milijon nas je... Št. Janž v Rožu - Podsinja vas: Žalostni novici Poslovila sta se od nas dva zvesta člana naše farne in narodne skupnosti. Šiman Malle: Dne n avgusta zjutraj se je podal od doma Šiman Malle, pd. Čohi iz Podsinje vasi, šel je pogledat za živino, katero ima na paši na obirski planini nad Železno Kaplo. V spremstvu sta bila še njegov brat Matevž in njegov nečak Willi, ki je vozil avto. Ko so dospeli na planino in našli pri živini vse v redu, so se po popoldanskem času spet napotili proti domu, medjDOtjo do avtomobila pa se je Šiman Malle brez vsakega znaka in besed zgrudil na tla. Zdravnica iz Železne Kaple je pri njem ugotovila bliskovito smrt. Ko se človek rodi, prinese s seboj tudi že svojo zadnjo uro, Šimanu Malleju se je iztekla na lepem gorskem kraju na Obirski planini. Zjutraj se je poslovil vesel od doma, zvečer so ga pa pripeljali mrtvega nazaj. Žvest cerkvi: Rajni Šiman je bil kmet z dušo in telesom, četudi ga je mučila dolga leta zahrbtna bolezen. Mučile so ga občasno neznosne bolečine v glavi, kljub temu je vztrajal in skrbno obdeloval s svojo ženo in hčerkama polje in gozd. Bil je skrben mož in oče svoji družini ter priljubljen in spoštovan podsinjski vaščan. Poleg svojega kmečkega dela si je vzel čas tudi za verske dolžnosti. Rad je zahajal ob nedeljah in praznikih v svojo farno cekev, bil je eden od tistih redkih moških, ki se udeležujejo prošnjih procesij, ki jih imamo čez leto v fari. Šiman skoraj pri nobeni ni manjkal. V mladih letih se je tudi kulturno udejstvoval. Sodeloval je na odrskih deskah.Odlomek iz kulturne kronike iz leta 1947 nam piše: V nedeljo, 27. aprila, je pri Tišlerju v Šentjanžu uprizorilo domače društvo igro „Za pravdo in srce“. Glavno vlogo sta igrala Vhaclnova Tini in pa -tedaj še - Kovačev Šimi iz Podsinje vasi. Posloviji smo se od rajnega Šimeja Čohija v ponedeljek, 14. avgusta popoldne, ob veliki udeležbi žalnih gostov in ga pospremili na šentjanško pokopališče k večnemu počitku. Martin Mischitz: Ko se je v prihodnjem jutru raznašala ta žalostna novica po naši fari, se je oglasil v drugič mrtvaški zvon in naznanil smrt Martina Mischitza, pd. Jakličevega Tinija iz Podsinje vasi. Dan poprej se je njegovo zdravstveno stanje tako poslabšalo, da so ga morali odpeljati v celovško bolnišnico. Pomoči tudi tam ni bilo več, umrl je dan navrh v 87. letu njegove starosti. Tini se je rodil pri Jakliču in tudi tam živel svojo mladost. Med tem časom je kupil nedaleč od doma zemljišče, na katerem je stal zapuščen vaški mlin in pa kmečka žaga. Ko se je oženil s Činkocovo Lonijo na šentjanških Rutah, sta tam začela zidati novo hišo in popravila tudi žago. Ta zakonska sreča ni trajala dolgo: dne 5. avgusta 1955 se je peljala Loni dopoldne s kolesem po opravkih na sosednjo Bistrico. Tam je prišla pod tovornjak in se smrtno ponesrečila. 36-letna je njemu zapustila tri majhne otroke. Z usmiljenim srcem je prevzela v oskrbo otroke pa tudi njega njena sestra Nani, s katero se je pozneje poročil. Tini je razen stalne zaposlitve v tovarni na Bistrici tudi rad pomagal drugim ljudem. Bil je vse življenje narodno zaveden človek in po teh načelih vzgajal tudi svoje otroke in skrbel za toploto družinske sreče. Razen svoje globokovernosti je bil še skriven dobrotnik farne cerkve in zvesto podpiral cerkveni pevski zbor, ker je za lepo zborovsko petje v cerkvi bil zelo navdušen. Za vse te dobrote naj mu Bog podeli zasluženo plačilo. Pogreb: Na Veliko Gospojni-co ob 16. uri, ko sta se na oboku neba menjavala dež in sonce, smo ob veliki udeležbi žalnih gostov tudi truplo rajnega Tinija na šentjanškem pokopališču položili k večnemu počitku. Oba pogreba je slovesno vodil g. Pater Roman iz Sveč, ki sooskrbuje tudi našo faro. V poslovilnih pridigah je označil lik življenja obeh rajnih in našel ganljive besede v slovo. Domači cerkveni pevski zbor, vodi ga Erih Užnik, in Martina Reichte r (orgle) pa sta olepšala pogrebne svečanosti. Žalujočim družinam in sorodnikom se pridružimo tudi mi z globokom sožaljem. Miha Pečnik 10 Spomini PISMO BRALCA Spoštovano uredništvo! Pišem Vam iz Varšave, kjer se udeležujem V. svetovnega kongresa srednje- in vzhodnoevropskih študij. Za ta kongres sem organiziral okroglo mizo na temo „srednje- in vzhodnoevropskih jezikovnih manjšin v obdobju prehoda od komunizma do postkomunizma.“ Diskusija je potekla zelo uspešno: slišali smo poročila o različnih manjšinah na Poljskem, o Turkih v Bolgariji, o Makedoncih v Grčiji in Slovencih v Italiji (g. Bojan Brezigar) ter na Koroškem (podpisani). Na žalost nista mogla priti dva povabljena udeleženca, ki bi poročala o Madžarih na Slovaškem in o manjšinah v Vojvodini. Za svoje poročilo sem poslal anketo 38 slovensko govorečim Korošcem; ker nisem mogel obiskati Koroške za dalj časa med leti 1990 in 1995, nisem brez pomoči samih Korošcev mogel oceniti sprememb v odnosih do slovenskega jezika in do slovenstva ter do nove države Slovenije. S tem pismom se želim prisrčno zahvaliti vsem, ki so odgovorili na moja vprašanja. Brez njihovih zelo zanimivih, odprtih (in tudi različnih!) mnenj bi bil moj prispevek pri okrogli mizi brez vrednosti; z njihovo pomočjo sem si upal govoriti z dokajšnjo gotovostjo. Menda bodo naslednje številke zanimive za Vaše bralke in bralce. Od 7 pisateljev oz. pisateljic, ki sem jih anketiral, so odgovorili 4; od 3 profesorjev sta odgovorila 2; od 6 „navadnih ljudi“ 4; od 22 bolj pomembnih in vodilnih Korošcev sem dobil 10 odgovorov. Vsem tem 20 ljudem se še enkrat prisrčno zahvaljujem. Drugim 18 bi rad povedal, da še ni prepozno: poročilo bo objavljeno in njihova mnenja bom vključil v končno verzijo, če imajo čas, da mi vsaj na kratko odgovorijo. S spoštovanjem! Tom Priestly, dr. prof. Hoja za mavrico SPOMINI DR. TONETA JELENA, 7. del___ Kako so se avtor spominov, njegov brat Stanko in Rudi Čik odločili za beg v Jugoslavijo in kako jim je pri prvem poizkusu spodletelo. Nekje v prvi polovici meseca avgusta leta 1939 sem se slučajno sestal z manjšim številom prijateljev v Mohorjevi hiši v Celovcu v pisarni dr. Vinka Zwittra. Kajpada se je pogovor vrtel samo okoli političnih razmer in o bližnji prihodnosti. Mojih pripomb, da bo v najkrajšem času izbruhnila vojna proti Poljski, mi nobeden ni hotel verjeti in jih tudi nihče ni vzel zares. Izrazil sem tudi svojo trdno voljo, da hitlerjevske uniforme ne bom nosil, naj pride kar hoče. Ta moja odločitev je našla odobravanje tudi pri podjunskih prijateljih, kje vse je takrat tajna policija imela že svoja ušesa, mi je postalo jasno šele po treh letih pri zasliševanju pri celovškem gestapu, ko mi je zasliševalec Waldbauer točno povedal, kdaj in kje sem avgusta 1939 izjavil, da ne bom nosil uniforme in da je o tem dal informacije neki „pametni in uvidevni gospod, ki se ta čas nahaja v dobri službi v Münchnu.“ Bil je pri zračni obrambi. Moja napoved o vojni se je uresničila že nekaj dni po celovškem sestanku, prvega septembra 1939. Vsi, ki smo imeli že vojaško knjižico, smo vedeli, da lahko pride vsak dan vpoklic v vojsko, čemur se v takratnih razmerah ni bilo mogoče izogniti. V Pliberku, Libučah, Breški vasi, Globasnici, Večni vasi, na Bistrici, v Kazazah in drugod so imeli fantje enake misli in so stali pred enako odločitvijo. Borili so se sami s seboj, s svojim prepričanjem, strahom za svojo prihodnost in za prihodnost svojcev. Nekateri so zapustili dom nemudoma, drugi pozneje. Tudi taki so bili zraven, ki so šli v Jugoslavijo, pa so se vrnili razočarani nad sprejemom pri tamkajšnjih oblasteh, katerim so bili slovenski begunci iz Koroške politično breme. Kdor ni imel na pravem mestu prijatelja in zaščitnika, pač ni našel prijaznih vrat. Takih povratnikov nisem nikoli več videl. Pliberški semenj je bil v tem letu 4. in 5. septembra. Splošna potrtost med Slovenci ni dovoljevala običajne živahnosti na travniku. Nekaterih fantov tudi ni bilo več, odmaknili so se že. V mestu smo se našli trije, tovariš Rudi iz Breške vasi, moj brat Stanko in jaz. Pohajkovali smo po travniku med stojnicami in gostilničarskimi utami, kakor je pač navada posebno na prvi dan „jarmaka“, to je v nedeljo. Ni nam ostalo prikrito, da nas po vsej poti zasleduje zloglasni orožnik in gestapovec v civilni opravi, Holder. Iz raznih okoliščin je bilo jasno sklepati, kaj se pripravlja, saj so že začeli z zasliševanji in zapiranjem. Ni pa tudi ostalo prikrito, da je nekaj fantov že zmanjkalo. Zato nismo hoteli dolgo oklevati, razmere niso več dopuščale odločanja, jutri bi verjetno bilo že prepozno. Sklenili smo, da se še tisti večer odpeljemo z večernim vlakom iz pli- berške postaje proti Dravogradu. Zaradi Holderje-ve sence, ki se je vsak hip in za vsakim vogalom pojavljala, smo morali biti zelo previdni. Zato je tovariš Rudi, ki je bil v Pliberku nekaj manj poznan, dobil nalog, da se zmeni s strojevodjo in spremljevalcem vlaka, na katerem mestu bo mogoče skočiti na vlak. Pri sporočilu o vsebini dogovora pa je menda zaradi prevelike previdnosti nastala usodna pomota. Bratu in meni je bilo povedano, da bo vlak, ki odpelje s postaje, pri cestnem prehodu zmanjšal brzino, da lahko skočimo nanj. Midva z bratom sva bila mnenja, da se bo zgodilo ob prvem cestnem prehodu, medtem ko naju je tovariš Rudi čakal pri drugem. Čakala sva ob nasipu - na drugi strani pa je korakala kolodvorska straža. Vlak je drvel s polno paro mimo naju, ko pa se je približeval cestnemu prehodu pri Spodnjih Libučah, kjer je takrat še stala stražarnica, je zavrl, da so vsa kolesa za-hreščala. Tovariš Rudi je bil pripravljen, toda čeprav je vlak skoraj popolnoma obstal, si ni upal skočiti nanj, ker naju ni bilo. Kakor je pozneje pripovedoval, je mislil, da je naju zgrabila kolodvorska straža. Ker se nismo našli, je seveda on odšel domov v Breško vas, midva pa v Li-buče. Nisva si upala spati v domači sobi, temveč sva se spravila v kamro nad leseno kaščo. Kultura / Oglasi 11 1100 let Djekše: Slavnostna publikacija z dvojezičnimi prispevki Prihodnjo nedeljo vabi občina Djekše na praznovanje 1100-letnice obstoja. Sv. mašo, ki jo bo vodil domači župnik Janez Markitz, bo - dvojezično - sooblikoval cerkveni zbor 2 Djekš (vodi ga Hanzi Karner), Povabljen pa je tudi škof dr. Egon Kapellari. Koncert treh godb na Puhala (Werkskapelle Leitgeb, Musikverein Haimburg in Trachtenkapelle Griffen) bo ta slavnostni dopoldan zaokrožil. Po obhodu, pri katerem bodo prikazane tedr. stare dješke noše in staro kmečko orodje, vabi prireditelj Vse navzoče častne goste v prireditveni šotor; mdr. so povabili Predsednika republike Avstrije dr. pestila, državnega kanclerja dr. vranitzkega, ministra Schüssla, deželnega glavarja dr. Zernatta, namestnika deželnega glavarja dr. Ausservvinklerja in velikovške-9a okrajnega glavarja dr. Murija. Ob jubileju se je občina Djekše tedi odločila za izdajo dvojezične Publikacije, v kateri so opisani Djekšarji, predvsem pa zgodovi-n.a kraja Djekše. Zelo je razvese-'jivo, da je uspelo vgraditi v knjigo dvojezične prispevke, ki so jih napisali Mirko Ramovš, Magda Kar-jter, Herta Maurer-Lausegger, ■čalka Kuchling, Marija Makaro-jhč, Hanzi Filipič in p. Bertrand Kotnik. Zasluge za to, da se je upoštevala slovenščina, gre Predvsem domačinom Magdi in hianzeju Karnerju - in Mohorjevi založbi, ki je dvojezični del finančno omogočila. Občina je iz jjnančnih razlogov predvidela tisk brošure samo v nemščini. Na ža-°st pa je popoldanski slavnostni sPored samo nemški. J. Ferk: Mittelbare Botschaften Avtor Janko Ferk v knjigi kritično opisuje življenje okoli koroške slovenske literature ter njen razvoj in stanje v luči recepcije. Na podlagi nekaterih dokaj zanimivih številk postavi literaturo koroških Slovencev in njeno recepcijo v kontekst z avstrijsko nemško literaturo, ki je po Ferkovem mnenju kvantitativno in s tem v številu recipientov na boljšem v prvi vrsti le zaradi jezika. Iz svojega vidika Ferk osvetljuje dobre nastavke in težave, ki literaturo vseskozi spremljajo, kljub temu osnovni ton ni negativno obarvan, saj avtor brez nadaljnjega vidi nekatere možne poti v boljšo prihodnost. Zlasti v lastnih založbah (Mohorjeva, Drava, Wiese r) in njihovem založniškem konceptu vidi veliko možnost, ki se deloma dobro izkorišča. Ferkov pristop je toliko boljši, ker ocenjuje položaj tako z vidika insiderja, torej besednega ustvarjalca, ki je sooblikoval in sooblikuje slovensko literarno življenje na Koroškem, kakor tudi z vidika Janko Ferk poznavalca avstrijske literarne scene. Tako umešča nekatere literarne dosežke koroških Slovencev med sam vrh avstrijskega literarnega parnasa, kar naj posredno pomeni, da je ta literatura vredna večje podpore. Zato nakazuje (ekonomske) pogoje in razmere, kjer literatura lahko postane stvar širše množice, hkrati pa se boji razmer, kjer so manjše literature obsojene na životarjenje med nepoznanostjo in nepriznanostjo. Adke SMO tradicionalna, uspešna in se-riozna trgovina v okolici Pliberka. IŠČEMO PRODAJALKO(CA) z znanjem obeh deželnih jezikov, za prodajo raznovrstne robe (brez živil). PRIČAKUJEMO od njega obilo elana, angažmaja, fleksibilnosti in dinamični nastop. NUDIMO samostojno delo, strokovno izobraževanje, celoletno delovno mesto in dobro plačo. PRIJAVE pod šifro „Trgovina v Pliberku“ na uredništvo Našega tednika (10.-Oktober-Str. 25/III, 9020 Celovec), s kratkim življenjepisom. Dr. Štefan Jelen Železna Kapla dopust od 28. 8. do 10. 9.1995 ZVEZA BANK CELOVEC IŠČEMO snažilko za celodnevno zaposlitev. Plača po dogovoru. Nastop službe možen takoj. Pismene ali telefonske prijave pri Zvezi slovenskih zadrug v Celovcu, Paulitschgasse 5-7, 9010 Celovec, Tel. 0463/51 23 65-12 KATOLIŠKI DOM PROSVETE KATHOLISCh SODALITAS IŠČEMO sobarico s celodnevno nastavitvijo in vajenko ali vajenca za kuhinjo in strežbo PRIJAVE: Dom v Tinjah 9121 Tinje, tel. 0 42 39 / 26 42 T PETEK, 25. avgusta Kulturna obzorja A SOBOTA, 26. avgusta Od pesmi do pesmi - od srca do srca T NEDELJA, 27. avgusta 6.30-7.00 Dobro jutro E na Koroškem - duhov- na misel (mag. Peter Olip) D 18.00-18.30 Za vesel konec tedna E PONED., 28. avgusta N V živo iz Pliberka: Od Pliberka do Traberka: sosedstvo le ob pesmi in vinu? V TOREK, 29. avgusta Partnerski magazin R SREDA, 30. avgusta A Koroški zbori Večerna 21.04-22.00: D Glasbena oddaja ČETRTEK, 31. avgusta 1 Rož - Podjuna - Žila U PETEK, 1. septembra Kulturna obzorja ®£\KI9 NEDELJA wi* *® 27. avgusta ‘95, 13.30 Sobota, 26. avgusta ■ Sobota, 2. sept. OBIRSKO Spominska svečanost ob 10-letnici smrti velikega kulturnika, pesnika in učitelja Valentina Polanska Kraj: na pokopališču na Obirskem Čas: ob 18. uri Nedelja, 27. avgusta ŠT. JAKOB Koncert donskih Kozakov Kraj: v farni cerkvi v Št. Jakobu Čas: ob 20. uri Prireditelj: Regionalni center v Št. Jakobu v Rožu OBIRSKO 13. tekma koscev Kraj: pri Jerebu na Obirskem Čas: ob 14. uri Zabaval bo:„Buchbauer Trio“ Prireditelj: Alpski klub Obir SETIČE Maša Kdaj: v soboto, 2. sept. Kje: na vrhu Prireditelj: DSG Sele/Zell Petek, 8. septembra VRBA Slovensko prosvetno društvo „Drabosnjak" Kostanje Krščanska kulturna zveza Klavirski recital TONI KERNJAK, klavir Kraj: Casineum Vrba Čas: ob 20.30 Spored: Wolfgang Amadeus Mozart, Claude Debussy, Johannes Brahms Predprodaja in rezervacija vstopnic: Krščanska kulturna zveza, 10.-Oktober-Str. 25/III, Celovec, tel.: 0463/51 63 43 Hanzi Dragaschnig (samo rezervacije), tel. 0 42 20 / 20 17 RAZSTAVE ŠT. JAKOB „Koroška likovna kolonija mladih skozi 25 let“ (Retrospektiva) Ogled razstave je možen od 21. do 26. avgusta 1995 (vsak dan med 9. in 13. uro ter med 18. in 20. uro). Obenem ste vabljeni na zaključno razstavo ob 25. jubilejni koroški likovni koloniji mladih, ki bo v soboto, 26. avgusta, ob 10. uri dopoldne v farni dvorani v Št. Jakobu v R. ROŽEK Otvoritev razstave Bernd Fasching: „Die Jerusalem Bilder“ Kraj: Schloß Rosegg Čas: ob 18. uri Vabi: galerija Rožek Igrajo Isaak Loberan in Ajoscha Bits „Scalom Alejchem“ Razstava je odprta do 1. oktobra 1995 ROŽEK Slike Jeruzalema Kraj: v galeriji Šikoronja v Rožeku Razstava: ob 18. uri Razstava je odprta od 27. 8. do 1. 10. 1995, vsak dan od 15. do 21. ure ŠMIHEL Otvoritev razstave MARKUS SCHILLER „Slikarstvo in grafika“ Kraj: gallery 'anin Čas: 26. 8. 1995, 19.00 Galerija bo odprta do 24. 9. 1995, dnevno od 16. do 19. ure RAZNO JAVNA DVOJEZIČNA LJUDSKA ŠOLA 9020 Celovec, Ebentaler Str. 24 VPISOVANJE za šolsko leto 1995 za vse razrede 11. septembra 1995/96 ob 9. uri Uradne ure: 6. in 7. sept., od 9. do 11. ure Telefon: 537 411 RAVNATELJSTVO Vljudno vas vabimo na zaključno prireditev ob 25. jubilejni koroški likovni koloniji mladih ki bo v soboto, dne 26. avgusta 1995, ob 10. uri dopoldne v farni dvorani v Št. Jakobu v Rožu. Do 26. avgusta je vsak dan med 9. in 13. uro možen ogled razstave „Koroška likovna kolonija mladih skozi 25 let“ (retrospektiva) v farni dvorani v Št. Jakobu v Rožu. Igra - gibalo življenja Izobraževalni tečaj za igro in animacijo Mladinski center na Rebrci 5 srečanj: 22723. 9. 1995 „Mojih pet talentov“ 20./21. 10. 1995 „Igra-gibalo življenja“ 24725. 11. 1995 „Pot k izviru“ 28729730. 12. 1995 „Ustvarjam, torej sem“ 26727. 1. 1996 „Vrtiljak" Prireditelji: Katoliška prosveta. KKZ, KOM Vodi: prof. Sten Vilar PONEDELJEK, 28. avgusta 1995 TV SLOVENIJA 1, ob 17.20 • „Tri države - ena regija“: Poletna univerza v Bovcu - pomemben impul za poživitev Soške doline • V živo iz sveže narave: „Rož -Podjuna - Žila“ na Zahomški planini • Od Pliberka do Traberka: Dobro sosedstvo je pomembnejše od enkratnega srečanja ob pesmi in vinu na jormaku • Ustvarjalno delo zbližuje: Likovna kolonija mladih iz štirih dežel • 10. Libuško žegnanje: Tridnevno praznovanje s pestrim kulturnim programom in modno revijo Vsak 1. ponedeljek v mesecu ob 16. uri Zmenjena ura menjaje z Jožefom Marketzem ali Vinkom Ošlakom Teme: Klic po reformi v cerkvi Razlikovati duhove Sprava ali poravnava Kje: na terasi Mohorjeve v Celovcu Katoliška prosveta v Celovcu, Slovenski pastoralni center sv. Cirila in Metoda v Celovcu in Referat za izobražence pri Katoliški akciji so sklenili, da vsak prvi ponedeljek ob 16. uri povabijo sodelavce ustanov, ki delujejo v Mohorjevi hiši, in druge zainteresirane Slovence, da se udeležijo „Zmenjene ure“ s kronistoma dr. Jožefom Marketzem oz. mag. Vinkom Ošlakom. Menjaje bosta vodila pogovor. Odprt do 7. oktobra 1995 Puškarski muzej v Borovljah Od ponedeljka do petka: od 10. do 13. ter od 15. do 18. ure V sobotah do 16. sept.: od 10. do 18. ure Skupnost Emanuel organizira in vabi na romanje za mir in solidarnost: . Mednarodno mladinsko srečanje 95 bo letos v Loretu pri Anconi v Italiji: Po lanski Manili bo tudi letos priložnost za nova poznanstva in veselo praznovanje vere. Kdaj: od 1. do 11. septembra Prijave: sprejema do 31. julija Martin More, Salzamtsg. 5, A-8010 G raz, tel. (0316) 825139 (za predprijavnico ga zaprosite takoj). Starost prijavljencev: 17-30 let. Čena: okrog 4700-šilingov (možna je podpora Krške škofije) Vabljeni so vsi mladinci in mladinke, ki kakor Frančišek slišijo v sebi Božji glas: „Znova pozidaj mojo Cerkev!“ IMPRESUM • Tourkviz ‘95: Lepote doma in pri sosedih • Slovenski atletski klub - FC Kufstein: Dvoboj doslej še neuspešnih ekip NAŠ TEDNIK - Lastnik (založnik) in izdajatelj: društvo „Narodni svet koroških Slovencev", ki ga zastopa predsednik Nanti Olip, 9020 Celovec, 10.-Oktober-Straße 25/111. Uredništvo: mag. Janko Kulmesch (glavni urednik), Silvo Kumer (namestnik glavnega urednika), Franc Sadjak (urednik), Marjan Fera (fotograf), Karl Sadjak (oglasni oddelek), vsi: 9020 Celovec, 10.-Oktober-Straße 25/III. Tisk: Mohorjeva tiskarna, 9073 Viktring, Adi Dassler Gasse 4, te- lefon 0463/292664. NAŠ TEDNIK izhaja vsak petek. Naroča se na naslov: Naš tednik. 10.-Oktober-Straße 25/III, 9020 Celovec, telefon uredništva, uprave in oglasnega oddelka: 0463 / 51 25 28. Telefaks: 0463 / 51 25 28 - 22. Letna naročnina: Avstrija 420,-; Slovenija 2500,- SIT: ostalo inozemstvo 700,- šil.; zračna pošta letno 1000,- šil.; posamezna številka 10,- šil.; Slovenija: 60 SIT. fPt> KOČN\ 15. ili&miik tcdm 3. 9.-9. 9. 1995, Sveče SPORED: Nedelja, 3. sept. 1995, ob 19. uri OTVORITEV 15. SLIKARSKEGA TEDNA • predstavitev sodelujočih • prvo srečanje z umetniki • jedača in pijača ob 20. uri KONCERT NA PROSTEM na vrtu pred galerijo Gorše JAZZ IN LIRIKA JAZZ: Tonč Peinig Trio Tonč Peinig, piano; Štefan Thaler, bass; Michael Brian, sax LIRIKA: Jani Oswald Kraj: pred galerijo Gorše (pri vrbniku) v Svečah (Ob slabem vremenu bo koncert v gostilni pri ADAMU!) Sreda, 6. sept. 1995, ob 18. uri SREČANJE PRIJATELJEV SVEŠKIH SLIKARSKIH TEDNOV: • vabljeni vsi udeleženci vseh 15 sveških slikarskih tednov • vsi drugi, ki se zanimajo za to srečanje • vabljeni ste na mavžno/zakusko/ malico! Kraj: pri ADAMU v Svečah Petek, 8. sept. 1995, ob 19.30 uri arhitekt BORIS PODRECCA bo imel predavanje z diapozitivi na temo ANAMORFOZA FORME V ARHITEKTURI Borisa Podrecce Kraj: Stara šola v Svečah Sobota, 9. sept. 1995, ob 20.00 uri ZAKLJUČNA PRIREDITEV PREZENTACIJA SLIK (možnost nakupa slik) Kraj: pri ADAMU v Svečah MED TEDNOM VAM NUDIMO 3 TEČAJE: 1. Izdelovanje figur iz papirne kaše (pon.-pet, 14.00-18.00) pod vodstvom Huga Wujza Kraj: pred galerijo GORŠE 2. Izdelovanje glav (pon.-pet., 14.00-18.00) pod vodstvom Roswithe Wulz Kraj: pred galerijo GORŠE 3. Delo z glino za otroke in odrasle (pon.-pet., 15.00-19.00) pod vodstvom Renate Trattnig- Luschnig Kraj: stara kovačnica v Svečah Udeleženci FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA Aldo Farna Franko Žerjal VENETO Roberto Da Re Giustinlani SLOVENIJA Apolonija Simon Franc Novinc KOROŠKA/SARAJEVO Snježana Rehak-Višnjič KOROŠKA Rudi Benetik, Julian Taupe Rainer Wulz KOT GOSTJI Christi Bolterauer, Wien / Dunaj Maria Tereza De Zorzi, Udine / Videm y RAZSTAVA GUSTAVA JANUŠA odprta do 17.9.1995 v ponedeljek, 4. septembra, ob 9. uri do petka, 8. sept., ob 18. uri SLIKANJE IN RISANJE PORTRETOV ZA ZAČETNIKE, NEM. Tečaj vodi: umetnica Dainese -slikarka na Koroškem v četrtek, 14.9.1995, ob 19. uri PREDAVANJE Z DIAPOZITIVI -VSE O JESENSKIH GOBAH Predavatelj: Anton Polzer, Maribor v petek, 15. 9. 95, od 9. do 12. ure IŠČEMO GOBE V TINJSKEM GOZDU Voditelj: Anton Polzer, Maribor v ponedeljek, 25. sept., ob 19.30 RAZSTAVA DEL MILANA ŠPRINGERJA, MARIBOR: „UMETNOSTNO VARJENJE“ Razstava bo odprta do 16. okt. Izobraževalna potovanja 1995: v petek, 15. septembra 1995 ROMANJE V PADOVO (ob 800-letnici sv. Antona in na grob patra Leopolda) za dekanije Pliberk, Dobrla vas in Tinje. Duhovno vodstvo: J. Kopeinig v soboto, 23. septembra 1995 OBISK PASIJONSKIH IGER V KIRCHSCHLAGU za dekanije Pliberk, Dobrla vas, Tinje in druge interesente, če pristopijo v Tinjah ali v Dobri! vasi Spremljevalec: žpk. Hanzi Olip, Pliberk 4. mesto na avstrijskem prvenstvu - to je bilo Wrolichu premalo Sedaj ga čaka evropsko prvenstvo juniorjev na Češkem, od 18. septembra naprej pa bodo (po vsej verjetnosti) potekale priprave na Kolumbijo. Skoda! Zaradi „taktično ne-Jnine vožnje“ je Ločan Peter "Paco“ Wrolich preteklo nedeljo na avstrijskem prvenstvu v Voitsbergu zasedel le 4. mesto, čeprav bi bila možna celo ztata kolajna. Wrolich je pribli- žno 1000 metrov pred ciljem pospeševal hitrost, tako da mu je lahko sledil le Pfleger. Nato, približno 500 metrov pred ciljem, ko sta se oba pripravljala na zaključni Sprint (namesto da bi polno nadaljevala beg), „Pustolovščina“ Ku- lumbija se za avstrijsko reprezentanco prične že 18. septembra s pripravami v višjih predelih. Ali bo v reprezentanco vpoklican tudi „Paco“? „ Vsekakor imam dobre karte v rokah. “ pravi Wrolich. pa ju je dohitela in prehitela skupina kolesarjev. Tako je Wrolich zasedel le nehvaležno 4. mesto ter bil po tekmovanju seveda zelo razočaran. Toda avstrijsko prvenstvo je mimo, sedaj so v ospredju priprave na letošnje velike prireditve. Konec tega tedna je na sporedu evropsko prvenstvo juniorjev na Češkem, v začetku oktobra pa svetovno prvenstvo v Kolumbiji, kjer je „Paco“ v sedemčlanskem kadru avstrijske reprezentance. Toda le štirje smejo nastopiti, tako da še ni gotovo, kdo bo dejansko zastopal avstrijsko reprezentanco. Wrolich: „Zvezni trener Lux je obljubil dvema najboljšima tekmovalcema kvalifikacijskih tekmovanj nastop na svetovnem prvenstvu. Le-tam pa imam najboljše uvrstitve od vseh!“ ŠAH/POLFINALE DRŽAVNEGA PRVENSTVA Dunja Lukan se uvrstila v finale ženskega prvenstva 1996 Nov velik uspeh šahistke SŠZ Dunje Lukan; letošnja mladinska državna prvakinja sodi zdaj tudi v vrh najboljših žensk v Avstriji. V polfinalu vseavstrijskega ženskega državnega prvenstva pretekli teden v St. Leonhardu am Forst (Nižja Avstrija) je 18-letna šahistka osvojila odlično 4. mesto in se tako uvrstila v finale 12 najboljših avstrijskih šahistk, ki bo leta 1996. Dunja Lukan je v devetih partijah ostala neporažena ter osvojila 6 točk. Za prvouvrščeno (dr. Ulrike Schwanninger/Mozart Salzburg) je zaostala le točko, za drugo- in tretjeuvrščeni-ma pa le pol točke. Za uvrstitev v finale je bilo potrebno 6. mesto, na turnirju pa je nastopilo dvanajst šahistk iz vseh avstrijskih zveznih dežel. 11. Bekštanjski open 1995 v Ločah - Bek-štanjski open se je končal z zmago favorita, slovenskega Fide-mojstra Vojka Mencingerja. Tudi drugo mesto je zasedel Slovenec, Fi-de-mojster Leon Mazi, tretje pa presenetljivo Korošec Anton Müllneritsch. Tudi najboljša ženska igralka turnirja je bila Slovenka - Maja Šorli iz Kranja. Letošnji, že 11. Bekštanjski open je zopet vzorno organiziral sekcijski vodja šahovskega kluba ASKÖ Bekštanj Josef Gallob ml., vodil pa ga je' mednarodni sodnik Pepi Gallob. Uvrstitve naših šahistov (sodelovalo je 120 šahistov in šahistk): 62. Marko Gallob (ASKÖ Bekštanj), 68. Alojz Gallob, 81. Boris Gallob, 85. Franci Rulitz. 14 PODLIGA VZHOD Klopinj - Bilčovs 0:1 (0:1) BILČOVS: Slapnig 3, Rajnovič 4, Ogris 3, Kuess 4, Parti 4_, Weichboth 2 (55. Durnig 3), Grzič 4, Tributsch 3, Andrejčič 3, Schaunig 5, Schriefl 3; Klopinj: 200 gled.; sodnik: Stark (povprečen): strelec: Schaunig (30.) 1. RAZRED D Sele - Eitweg 3:1 (1:1) SELE: Magič 5, A. Mak 4, D. Oraže 4, Božič 3, M. Do-vjak 2, Kelih 5, Bavdek 3, S. Užnik 4, A. Oraže 4, K. Hribernik 4, Travnik 5; Sele: 150 gled.: sodnik: Kraschl (odličen): strelca: K. Hribernik (13.), Travnik (57., 73.) Št. Andraž ■ Globasnica 1:0 (1:0) GLOBASNICA: Smrečnik 5, P. Sadjak 3, Dimič 4, Tratar 3, G. Sadjak 3, Micheu 3, Fritz Sadjak 3 (46. L. Sadjak 3), Szabo 3, Silan 4, Pasterk 3, Hribar 3; Št. Andraž: 150 gled.; sodnik: Korac (povprečen) Šmihel - Labot 3:1 (0:1) ŠMIHEL: Suschnig 4, Janet 4, Krewalder 4, H. Mot-schilnik 3, A. Gros 3, Goričan 2, Germadnik 3, Ch. Figo 1 (40. Žohar 3), Dobnig 3, W. Motschilnik 3, Wichet 2 (70. Buchwald 0); Šmihel: 150 gled.; sodnik: Janesch (povprečen; strelca: W. Motschilnik (60., 71.), Krewalder (80.) Železna K. ■ Frantschach 1:0 (0:0) ŽELEZNA KAPLA: Kohlweis 4, Köck 4, Muha-removič 4, G. Grubelnig 4, S. Schorli 3 (70. Kuchar 0), Baloh 4, Šporn 4, Schurtl 3, Lipusch 3, Kržan 4, F. Oši-na 3 (46. Schorli 3); Železna Kapla: 150 gled.: sodnik: Jäger (dober); strelec: Šporn (72.) 2. RAZRED F Rikarja vas - Tinje 2:1 (0:0) BIKARJA VAS: Kaiser 3, Weitzer 4, Urch 3, Gomer-nik 3, Lipnik 5, Fera 3. Truschner 4, Mochar 3, Sienč-nik 5, Strasser 3 (55. Bratič 3), Bašič 3 (85. Oraže 0); Rikarja vas: 300 gled.; sodnik: Reinwaid (odličen); strelec: Bratič (78., 85,/obakrat iz 11 -m.) Waisenberg - Dobrla vas 0:0 DOBRLA VAS: M. Lesjak 5, Opietnik 4, Rogar 4, Jörg 3, Zunder 4, Hudi 3, Pirolt 3, Sienčnik 2, Ch. Lesjak 3 (46. Blajs 2), Radif 2 (60. Matt 2), Tschekalov 2; Waisenberg: 150 gled.: sodnik: Radi (dober) Žvabek ■ Djekše 3:1 (0:1) ŽVABEK: Haspitz 4, Djurovič 4, Žlinder 3,(46. Müller 4), L. Berchtold 4, Sumper 4, Grobeinig 5, Čebul 3 (46. Kap 4), V. Berchtold 4, E. Berchtold 4, Juvan 5, Brglez 4 (85. Mikula 0); Žvabek: 100 gled.; strelca: Brglez (58.), Juvan (68., 84) PODLIGA VZHOD 1. Velikovec 4 4 0 0 13:3 12 2. Metlova 4 4 0 0 9:4 12 3. Bilčovs 4 3 1 0 11:3 10 4. Podkrnos 4 2 1 1 7:5 7 5. ASK 4 2 1 1 8:7 7 6. Ruda 4 2 1 1 4:4 7 7. Blatograd 4 2 0 2 5:4 6 8. Welzenegg 4 1 2 1 5:5 5 9. Mostič 4 1 1 2 6:7 4 10. Liebenfels 4 1 1 2 6:7 4 11. Vetrinj 4 0 1 3 6:7 3 12. Klopinj 4 0 1 ' 3 2:6 1 13. Rokrče 4 0 0 4 3:10 0 14. St. Lenart 4 0 0 4 0:13 0 1. RAZRED D 1. Šmihel 4 3 1 0 7:3 10 2. St. Andraž 4 3 0 1 12:3 9 3. Šmarjeta 4 2 2 0 6:1 8 4. Frantschach 4 2 1 1 6:3 7 5. Sele 4 2 1 1 5:4 7 6. Železna Kapla 4 2 1 1 3:3 7 7. Žitara vas 4 2 0 2 6:4 6 8. Št. Pavel 4 1 3 0 4:3 6 9. Grebinj 4 1 2 1 5:6 5 10. Eitweg 4 1 1 2 5:7 4 11. Vovbre 4 0 2 2 2:4 2 12. Globasnica 4 0 2 2 2:5 2 13. Št. Stefan 4 0 1 3 2:5 1 14. Labot 4 0 1 3 3:17 1 2. RAZRED F 1. Galicija 4 3 1 0 13:4 10 2. Maria Rojach 4 3 1 0 12:6 10 3. Rikarja vas 4 3 0 1 8:4 9 4. Djekše 4 2 1 1 9:7 7 5. Sinča vas 4 2 1 1 6:6 7 6. Reichenfels 3 2 0 1 6:5 6 7. Žvabek 4 2 0 2 12:10 6 8. Št. Peter n. V. 4 1 2 1 3:3 5 9. Tinie 4 1 1 2 6:6 4 10. Mauterndorf 4 1 1 2 6:8 4 11. Grabštanj 4 0 2 2 2:5 2 12. Waisenberq 4 0 2 2 3:7 2 13. Dobrla vas 4 0 2 2 1:8 2 14. Preitenegg 3 0 0 3 2:10 0 ----------Sport- PODLIGA VZHOD/BILČOVS: Legionar Grzič je prejel vpoklic v hrvaško vojsko V Bilčovsu je športno sicer vse v redu, toda vpoklic legionarja Grziča v hrvaško vojsko precej zaskrbljuje. Tudi če trener Hobel ni na tekmi svoje ekipe (je na dopustu), znale-ta zmagati. Proti Klopinju je vodil ekipo pomožni trener Freddy Schellander ter svojo nalogo odlično opravil. Kapetan Joži Parti; „Freddy je moštvo dobro motiviral, tako da so na tekmi vsi igralci dali vse. Rezultat je bila sicer tesna, toda zaslužena zmaga!“ Nasplošno je kapetan Partl s svojo ekipo zadovoljen, četudi tu in tam nastopajo nekatere težave. Toda težave ne v obliki neresnosti enega ali drugega igralca, pač pa v obliki višje oblasti. Tako je bil na primer ta teden legionar Grzič vpoklican v hrvaško vojsko. Če bo proti Welze-neggu zopet igral, pa je nejasno, saj je potrebno mnogo diplomacije in „papirjev“. Kapetan Partl: „Vsekakor je Günther Schaunig je proti Klopinju zadel zmagoviti gol. Po podaji Grziča je direktno, iz 11-metrov, poslal žogo v nasprotna vrata. slika NT/Fera zadeva resna, toda vsi upamo in želimo, da se bo Grzič čimprej zopet vrnil na Koroško!“ Bilčovs trenutno zaseda 3. mesto na tabeli, toda že po prihodnjem krogu bo lahko položaj popolnoma drugi. Velikovec mora namreč nastopiti na Rudi, drugouvrščena Metlova pa gostuje v Celovcu pri tamkajšnjem ASK, ki je na domačem igrišču prava trdnjava. V primeru zmage Bilčovsa proti Welzeneggu je torej zanj možno celo 1. mesto. 2. razred F: Težavna pot Dobrolčanov Po štirih krogih zasedajo Dobrolčani predzadnje mesto na tabeli, toda opazno je načrtno in prizadevno delo. Dobrolčani so letos pričeli prvenstvo z novim vodstvom (Martin Lesjak) ter z novim trenerjem (Mirko Lesjak). Igralci so večinoma ostali stari, pri čemer je potrebno dodati, da so v ekipi skorajda sami mladi domači igralci. Razen Opietnika, Jör-ga, Zundra in seveda vratarja in trenerja Mirka Lesjaka samega, so vsi igralci med 16. in 19. letom starosti. S tega vidika je razviden tudi dolgoročni cilj kljuba, ki se glasi: po-vzdig v 1. razred, toda šele v dveh ali treh letih. Odgovoren za klub Martin Lesjak: „Trenutno sem z razvojem ekipe zadovoljen, kajti moštvo trikrat tedensko prizadevno in načrtno dela, ter se na tekmah samih nadvse trudi!“ Podobnega mnenja je tudi trener in igralec Mirko Lesjak, ki svoje delo odlično opravlja tako med tednom kot trener, kakor tudi na tekmah samih. Tam je namreč vsem v zgled kot odličen vratar (na primer na tekmi proti Waisenbergu niti gola ni prejel), ki puške nikoli ne vrže v koruzo. Vsekakor je opazno, da se v Dobrli vasi sicer skromno, toda načrtno in pridno dela. Trener in vratar Mirko Lesjak. Prihodnji krog Podliaa vzhod: Bilčovs - Welzenegg (v nedeljo ob 16.45) - Novinec v podligi, Welzenegg, sodi med tehnično dobre in tudi borbene ekipe. Moštvo se naslanja na močno obrambo in nevaren napad. Kljub temu je za Bilčovs upoštevanja vredna le zmaga, še posebej, ko igrajo na domačem igrišču. Kapetan Joži Partl: „Pričakujem le tesno zmago, kajti Welzenegg se z nasprotnikom stopnjuje!" 5. krog (26./27.8.95): Ruda - Velikovec, Podkrnos - Klopinj, Mostič - Blatoqrad. ASK - Metlova, Bilčovs - Welzenegg, Liebenfels - St. Lenart, Potoče • Ve-trinj; 1. razred D: Globasnica - Šmarjeta (v nedeljo ob 17. uri) - Globašani so proti St. Andražu nesrečno podlegli, saj so prejeli edini in odločilni gol že v 3. minuti. Prvič je v prvi ekipi igral 16-letni Leopold Sadjak, ki pa je takoj dokazal, da je velika obljuba za prihodnost. Proti Šmarjeti bosta trenerju Knesu na voljo zopet Lipuš in Zanki, prav tako (po vsej verjetnosti) legionar Franc Hren. On naj bi kot režiser v sredini vodil mlado ekipo do prve_ zmage v tej sezoni. Toda pozor! Šmarjeta je še neporažena ter zaseda odlično 3. mesto na tabeli. Eitweg - Železna Kapla (v nedeljo ob 18. uri) - Köck (dva tedna na dopustu) in G. Grubelnig (pri vojakih na Gradiščanskem) bosta manjkala, zato pa sta Erik Schorli in Kaschnig trenerju Bošnjaku zopet na voljo. Kapelčani želijo odnesti iz Labotske doline vsaj točko. St. Stefan - Sele - Legionar Bavdek in M. Oraže sicer malo bolehata, toda nimata nič resnega. Selani, ki so zadnji dve tekmi jasno dobili, želijo tudi tokrat, če ne polno zmago, potem vsaj točko. Toda trener Radosavljevič svari, kajti v obrambi so njegovi igralci pogosto nezbrani, v napadu pa zapravljajo najlepše priložnosti. To se na tekmi proti St. Stefanu ne sme ponoviti. Vovbre - Šmihel (v nedeljo ob 17.30) - Poškodovana sta Lutnik in W. Motschilnik, toda trener Germadnik je kljub temu optimističen, saj imajo Šmihelčani kar izenačen in številčno zadovoljiv kader. Enakega mnenja je tudi sekcijski vodja Herbert Berchtold, ki meni: „Poznam Vovbre in zato vem, da niso boljši od nas. Prepričan sem, da se bodo naši fantje zopet odlično borili ter odnesli najmanj točko!'1 5. krog (26./27.8.95): Eitweg - Železna Kapla, Labot - Zitara vas, Grebinj - Št. Pavel, Frantschach -Št. Andraž, St. Štefan - Sele, Vovbre - Šmihel, Globasnica - Šmarjeta; 2. razred F: Dobrla vas - Št. Peter n. V. (v nedeljo ob 17.30) - Dobrolčani še vedno čakajo na prvo zmago, proti Št. Petru n. V. naj bi končno uspeli. Izgubiti pa je prepovedano. Grabštanj - Rikarja vas - Trener in igralec Bratič ima še vedno težave z mišico, zato bo prišel tokrat v igro le, če bo nujno potrebno. Proti Grabštanju je upoštevanja vredna le zmaga. Tinje - Žvabek (v nedeljo ob 15.30) - Trener Djurovič ve, da so Tinje neprijeten nasprotnik, kljub temu zahteva vsaj točko. 5..krog (26.127.8. 95): Reichenfels - Galicija, Tinje - Žvabek, Dobrla vas - Št. Peter n. V„ Mauterndorf -Maria Rojach, Djekše - Preitenegg, Grabštanj - Ri-Narja vas, Sinča vaš - Waisenberg: 15 Sport Kufstein z Linzmaierjem ali brez njega, SAK je zrel za prvi gol SAK bi lahko imel že šest točk in bistveno manj skrbi. Toda dejstvo je, da še nima točke in ima mnogo skrbi. Pozitivno: nikjer ni čutiti živčnosti in panike. SAK je v II. zvezni ligi še brez točke, tudi gola še ni zadel. O krizi nihče ne govori, ker je ni. Moštvo in odgovorni sicer vedo, da je položaj resen, toda neizgleden ni. Kratek pogled nazaj - tekma proti FavAC: ekipi sta si bili enakovredni, zmagala pa je srečnejša. Tekma proti Lu-stenauu: na tej tekmi je bil SAK dejansko brez priložnosti. Tekma proti FC Linzu: z malo sreče in malo manj osebnih napak nekaterih igralcev bi bila možna tudi zmaga. Vsega skupaj bi lahko imel SAK že šest točk in bistveno manj skrbi. Toda dejstvo je, da še nima točke in naslednji nasprotnik, Kufstein, je prav tako zadet in zaradi tega še dodatno nevaren. Tudi on je trikrat Podlegel, čeprav si je pred sezono zastavil za cilj mesto med prvimi petimi. Nekaj izjav trenerja Ramšaka pred tekmo proti Kufsteinu: ... preprečiti moramo tiste napake, katere nasprotnik izkorišča. ... vsak posamezni igralec zna več, toda primanjkuje samozavesti. Ko bomo dali prvi gol, sem prepričan, da bo bolje. ... mnoga leta smo bili navajeni, da so se nasprotniki ravnali po naši IQri. Sedaj je obratno. Mi reagiramo 'n ne agiramo. ... nič ne pomaga, obdržati moramo mirne živce in poskusiti najboljše. Kufstein je dobro poznana ekipa, saj jo je premagal SAK že v pokalu. Moštvo se bistveno ni spremenilo, slej ko prej sta stebra moštva legionarja Zoran in Goran Toskič. Kufstein pa kaže zanimanje za nekdanjega igralca FC Tirala in LASK-a Manfreda Linzmaierja. Transferje menda že vroč, toda javen še ni. Kakorkoli že, SAK je pripravljen na Kufstein, z Linzmaierjem ali brez njega. Trenerja in igralci so v sredo analizirali videokaseto celotne tekme proti FC Linzu ter prišli do spoznanja, da niso bili tako slabi, kakor je to kazalo na prvi pogled. S pomočjo navijačev in z malo sreče naj bi proti Kufsteinu končno slavili prvi uspeh. SAK ■ Kufstein v soboto, 26. avgusta '95, na celovškem stadionu ). avgusta 95, ^ ■«šcš* Pliberčan Thomas Wuntschek je eden izmed redkih, kije odigral vse tri tekme SAK v II. zvezni ligi zelo solidno. p^opolni izpad v 90. minuti je bil j-Vkriv za tretji poraz zaporedoma. Očitno so bili nekateri igralci z mislimi že v slačilnici. Čeprav je bil FC Linz v igri dominantnejši, je bil poraz nepotreben. Sreča je ptička, zdaj tu zdaj tam. SAK je imel proti Linzu do devetdesete minute srečo na svoji strani, v zadnji minuti pa se je nasmejala Linzu, vendar s krepko pomočjo obrambnih igralcev SAK. En sam Linčan jel v kazenskem prostoru preigral štiri(!) Sakovce, ki so atakirali kot diletanti. Nato še napaka tokrat razočarljivega Blajsa, ki ni kril enega najboljših Linčanov Zellerja, in ta je iz te akcije zadal SAK usodni udarec. Tekma nasploh se jeza čela s silnimi napadi gostov, ki so bili gibčnejši in hitrejši. Sakovcem se je zopet videla nervoza, predvsem pri Blajsu in Zanklu. Največje razočaranje v prvem polčasu pa sta bila Martini in Lippusch. Medtem ko je reprezentančni igralec Martini z nepotrebnimi driblingi zapovrstjo zgubljal žogo in omogočal nevarne protinapade gostov, je bil Lippu-schev nastop zopet katastrofalen. Bil je popolni tujek, ki se sploh ni mogel uveljaviti. Zakaj Ramšak ni postavil Petscheniga? Glede gibanja je pri vseh zaznati, da se odkrivanje dogaja prepočasi in nepresenetljivo, zato tudi neučinkovito. Slabo odkrivanje je bilo delo- Drugi polčas da upati ma tudi krivo, da je Martini vlekel žogo, saj ni našel priložnosti za odločilno podajo v prostor. Predvsem Blajs tokrat ni bil razpoložen. Na desni strani je imel veliko prostora in bi ga s svojo hitrostjo in tehničnim znanjem moral izkoristiti za napade čez krilo. Za levega sredinskega se več kot ponuja legionar Kotrri, ki tokrat ni bil niti v rezervi. Zakaj? V sredini je bil sprva samo Wuntschek, ki je de-fenzivno^ dosledno opravljal svojo nalogo. Šmid se je sicer trudil, več ni bilo. Prav Šmid bi lahko z Martinijem ali Ubavičem tvoril ofenzivni sredinski par. Kakorkoli že, v prvi polovici sta sreča in nesposobnost nasprotnika pomagala, da tekma ni bila predčasno odločena. V drugi polovici so Bakovci končno začeli igrati, vendar šele potem, ko je Ramšak reagiral in poslal v igro Petscheniga, Pichorner-ja in Marjana Sadjaka. Defenziva se je utrdila (predvsem Zanki se je vidno stopnjeval) in v ofenzivi je bilo več gibanja. Polagoma je SAK prevzel komando ter z boljšim Ubavičem v centralni sredini in z nevarnejšima napadalcema prišel do nekaj lepih protinapadov. Na žalost sta Ubavič in Marjan Sadjak iz dobrih pozicij zapravila. Sploh je druga polovica pokazala, da je SAK s popolnim angažmajem (in pravilno postavo) sposoben igrati najbrž proti vsakemu nasprotniku dobro vlogo. SAKI Tudi proti Linzu brez „šans“ Trener in igralci so pred tekmo sicer obljubili vsaj eno točko, na žalost pa obljube niso držali. FC Linz je od začetka imel pobudo in zapovrstjo zapravil deset večjih ali manjših priložnosti. Vratar Preschern se je večkrat izkazal pri strelih iz distance. SAK je v prvem polčasu le dvakrat streljal na nasprotnikova vrata in šele v drugem prišel do pravih priložnosti. Največjo je izpustil Zoran Ubavič v 75. minuti. Potem ko je trener Ramšak z izmenjavami okrepil ofenzivo, je SAK imel najboljšo fazo, vendar tudi njemu sreča ni bila naklonjena. Marjan Sadjak je z glavo zadel le prečko. S protinapadom v 90. min. so Linčani odnesli zmago. SAK - FC Linz 0:1 (0:0) SAK: Preschern 4, Wölbl 4, Zanki 3, A. Sadjak 3, Blajs 2, Šmid 2 (70. M. Sadjak 0), Martini 2 (60. Pihorner 3), Wuntschek 4, Eberhard 2, Lippusch 1 (60. Petschenig 4), Ubavič 3; Celovški stadion: 800 gledalcev: sodnik: Seyer (dober); strelec: G. Zeller (89.); rdeči karton: Frenay (83.) Ključ ocen: 0 brez ocene, ker prekratko na igrišču, 1 je popolnoma razočaral, 2 slab, 3 povprečen, 4 dober, 5 zelo dober, 6 izreden nastdp ter zrel za višje naloge. 37LT1 1. FavAC 3 3 0 0 9:4 2. Lustenau 3 2 1 0 9:2 3. Mödling 3 2 1 0 5:1 4. Oberwart 3 2 0 1 6:4 5. FC Linz 3 1 2 0 3:2 6. Vienna 3 1 1 1 6:3 7. Braunau 3 1 1 1 6:4 8. Klingenbach 3 1 1 1 4:5 9. Flavia Solva 3 1 1 1 2:4 10. Wattens 3 0 3 0 4:4 11. Gerasdorf 3 0 3 0 2:2 12. Spittal 3 1 0 2 3:7 13. DSV Leoben 3 0 2 1 2:3 14. St. Pölten 3 0 2 1 5:8 15. Kufstein 3 0 0 3 2:8 16. SAK 3 0 0 3 0:7 9 7 7 6 5 4 4 4 4 3 3 3 2 2 0 0 ■ Rezultati 3. kroga: SAK FC Linz 0:1, Wattens - Flavia Solva 1:1, Kufstein - Lustenau 0:2, Oberwart - Braunau 2:1, Spittal - Klingenbach 3:1, Mödling - Vienna 0:0, Gerasdorf - Leoben 0:0, St. Pölten - FavAC 3:6; ■ 4. krog, petek (25.8): FC Linz - Leoben, Vienna - Wattens; sobota (26.8): Flavia Solva - Gerasdorf, Klingenbach - Mödling, Braunau - Spittal, Lustenau - St. Pölten, SAK - Kufstein: nedelja (27.8): FavAC - Oberwart; SAK II Kreutz: „Tekma proti WACII naj bi končno prinesla zmago!“ Ekipa trenerja Kreutza se je predstavila na tekmi proti Spittalu že bistveno boljše, kljub temu zopet ni zadostovalo za točko. Še vedno so osebne napake posameznih igralcev omogočile nasprotniku nepotrebne zadetke. To se naj bi izboljšalo že na prihodnji tekmi proti WAC II (v soboto ob 16.30 v Grabštanju). Trener Kreutz: „Tokrat pričakujem prvo zmago, kajti že proti Spittalu bi si zaslužili najmanj točko!" Ekipo bo tokrat okrepil mladi kadrski igralec prve ekipe Oliver Pucher, ki bo igral libera. SAK II - Spittal II 2:3 (0:3) SAK II: Wastian 3 (46. Draže 4). Kert 3, Mesner 3, Marko Nachbar 3, Tolmajer 3. Buchwald 5, Mirko Nachbar 3, Sienčnik 3, Razdevšek 3, Mandl 3, Možina 3; Grabštanj: 50 gledalcev: sodnik: Rus (povprečen); strelca: Tolmajer (60.), Buchwald (75.) 2. RAZRED A 1. Spittal II 3 3 0 0 12:5 2. WAC II 3 1 2 0 7:5 3. Trg/Feldk. 4 1 2 1 8:8 4. VSVII 3 1 0 2 4:4 5. SAK II 3 0 0 3 4:13 Škof Alojzij Uran poudaril pomen družine v današnji družbi Sele: Sedlško žegnanje Kljub slabemu vremenu se je v majhni cerkvici na Sedlcah zbralo lepo število romarjev. Slavnostno mašo je poleg domačega župnika Štefana Krampača daroval ljubljanski pomožni škof Alojzij Uran. Pri maši so se spomnili tudi 50-letnice konca druge svetovne vojne. V svoji pridigi je škof pred- vsem poudaril pomen družine kot najmanjše celice v današnji družbi. Povedal je, da bi se bilo treba v tem času veliko bolj zavedati, kako pomembna je družina. Za Koroško specifično pa je menil, da je še večjega pomena, da se v družini pogovarjamo v svojem domačem jeziku - slovenščini. Sveto daritev je s pesmijo olepšal domači pevski zbor. Po sv. maši se je večina napotila k Trklu, kjer je prirejalo Gasilsko društvo Sele-Borovnica že tradicionalno veselico. Po dobrem kosilu je sledila še zabava, ki je trajala pozno v noč. I. R. HOROSKOP TEDNA Luka Kordesch (oven) roj. 8. septembra 1965 Kreposti: organiziranje, komunikativnost Slabosti: nedoslednost, nečimrnost Da se za vami obrne marsikatera ženska, vas nedvomno veseli in napolnjuje s samozavestjo. Prav tako uživate, če drugi honorirajo vaše delo. Glede funkcionarskega posla ste z veliko vnemo pri stvari, očitno vas delo veseli. Za še večji uspeh vam priporočamo malo več diplomatičnosti in vztrajnosti. Negativno kritiko le težko požirate, s čimer si pogosto kvarite dober ugled, vendar se s komunikativnostjo dobro znate izviti iz domala vseh neprijetnih situacij. Hermann Germ, Nonča vas: Zdi se mi, da križ ne moti nikogar. Ko sem bil še učitelj, nikoli nihče ni bil proti. Trenutno se je ta diskusija aktualizirala. Tega ne razumem čisto, kajti križ je bil skozi vsa leta običajen. Če pa bi morda kaka razredna skupnost želela odstraniti križ iz razreda, se bi v taki zadevi morala vključiti šolska skupnost ter demokratično odločiti. Vera Mandl, Libuče: Osebno se mi zdi pametno in tudi potrebno, da je križ v razredu. Križ je zame simbol krščanstva in prav tako simbol prijateljstva in tolerance. Če bi v našem razredu na Slovenski gimnaziji ne bilo križa, bi nekaj manjkalo. Prepiiča-na sem, da je ta diskusija samo napihnjena. Po resnici povedano se mi zdi neumno, da se o tem sploh razpravlja. Mag. Urban Popotnik, Ziljska Bistrica: Po mojem je cela diskusija odveč. Mislim oz. predstavljam si, da nekateri politiki nimajo sploh več nobenih drugih tem in da je ta diskusija samo nekako počitniška, ker nekateri nimajo drugih političnih tem. Zanimivo je tudi, da se do zdaj nihče ni razburjal, naenkrat pa je to aktualen problem. Križ naj ostane v razredu, kot je bilo do zdaj običajno. Ali naj iz razreda izgine križ? Pripravil Igor Roblek Verena Olip, Sele: Zdi se mi prav, da je križ v razredu. To pa zaradi tega, ker je naša kultura tesno povezana s krščanstvom in je tudi simbol prijateljstva, tolerance itd.. Mislim pa tudi, da se samo zaradi nekaj oseb, ki imajo fiksno predstavo ter hočejo križe iz razredov, to ne bo zgodilo. Drugače bi lahko kdo rekel, da bi rad zaprl vrata celovškega gledališča - tudi to se ne bo zgodilo. Jože Kopei-nig, Tinje: Seveda sem za to, da ostanejo križi kot znamenja naše krščanske vere v naših šolah. Križi ali tudi kako drugo versko znamenje (vstajenjska slika, kako drugo versko znamenje) pa naj ne bi bili samo nekako okraski na steni, temveč spodbuda, da bi tudi kot kristjani živeli: v šoli, na delovnem mestu, doma -vsepovsod. Janez Wutte- * Luc, Vesele: Križ naj bi ostal v razredih tako, kot smo bili do sedaj navajeni. Neumnost bi bi la, da bi začeli odstranjevati križe zaradi nekaterih ljudi, ki mislijo, da jih ne rabijo več. Tudi v svoji hiši imarr križ, ki je zame tudi nekako zna menje tolerance in prijateljstva. Nisem za noben ekstremizem, toda stvari kot npr. križ, ki so že tradicionalne, ne smemo začeti odpravljati. SAMSTAG/SOBOTA, 2. 9. - MONTAG/PONEDEUEK, 4. 9. 1995 ÖÄMTC Fahrsimulator Testen Sie Ihre Reaktion und gewinnen Sie wertvolle Sachpreise! VESELIMO SE VAŠEGA OBISK A! WIR FREUE DER FIRMENAUSSTATTER Johannes CVELF OPREMLJEVALEC PODJETJA 9150 Pliberk/Bleiburg T-SHIRT und SWEATER mit BEDRUCKTEN oder BESTICKTEN FIRMENSCHRIFTEMBLEMS MAJICE in SVITRI z natisnjenim ali izvezenim EMBLEMOM PODJETJA INDIVIDUELLE FIRMENSCHILDKAPPE nach Ihrem DESIGN Schrift bestickt aus Baumwolle oder Wollstoff INDIVIDUALNE KAPE za PODJETJA po Vašem DIZAJNU; pisava izvezana z BOMBAŽEM ali VOLNO TRAININGSANZUGE aus bestem TACTEL MICROFASER für treue Firmen, Mitarbeiter und WERBEZWECKE TRENIRKE iz najboljših TACTEL MIKROVLAKEN za zveste stranke, sodelavce in za propagando 'PCcjßenä&eyO' *U, če - blgisi ctnilf FBET ^2/ V soboto, nedeljo in ponedeljek je trgovina zaprta! Am Samstag, Sonntag und Montag ist das Geschäft geschlossen! src / I V 1( tir