CONSTITUTIO MOMILIANI V LETIH 1521—1535
MIROSLAV PAHOR
V vojni, ki so jo v letih 1508—1514 boje-
vale s Habsburžani, so bile Benetke v rano-
gočem odvisne od zvestobe podložnih mest
in občin. Te so jim dajale precej vojakov in
vojaške opreme, predvsem ladij, ki so pom-
nožile beneško pomorsko armado; ta je plula
po severnem Jadranu in zapirala izhode iz
Trsta, Devina, Stivana in drugih habsburških
krajev. Med mesti, ki so služua Benetkam
s polno predanostjo, a tudi z določenimi ra-
čuni in lokalnimi interesi, ki so bili vedno
sestavni del politike tamkajšnjega Velikega
sveta, je bil Piran. Ta je že leta 1508 oborožil
100 ljudi, ki so se z beneško floto borili pri
Trstu. Nadaljnjih 100 oboroženih mož iz Pi-
rana se je udeležilo beneškega pohoda na
Devin. Providur, oziroma komandant beneške
severne flote Hieronim Contarini, ki je imel
na skrbi vse istrske operacije, je določil
tretjo piransko stotnijo, da je šla v boj proti
Pazinu, in ko je bil ta osvojen, je stotnija
ostala tam kot posadka, ki je bila vredna
posebnega zaupanja.*
Na pohodu proti Pazinu je piranska četa
osvojila Momjan. Iz poročila Hieronima Con-
tarinija izvemo, da je bila ta osvojitev na
moč lahka, saj so sle Momjančani predali
brez boja, oelo z upanjem, da bo življenje pod
Piranom lažje, kakor je bilo pod grofovsko
družino Ravnikarjev, ki je dotlej vladala v
Momjanu in okoliških vaseh ter zaselkih.
Contarani poroča dalje, da so Pirančani pro-
stovoljno in na svoje stroške prevzeli voja-
ško obrambo gradu.^ Zaradi takšnih zaslug
so poslanci Velikega sveta piranske občine
zaprosili providurja, da bi smeli zadržati
omenjeni teritorij in tako povečati obseg ob-
čine. Ker pa Contarini po svoji oblasti tega
ni smel dovoliti, je napisal dožu obširno po-
ročilo o teh dogodkih in v njem toplo pripo-
ročil, da bi beneške oblasti sprejele piranske
odposlance, ker je bil mnenja, da je bila že-
lja občine po povečanju občinskega ozemlja
»več kot poštena in — za beneške oblasti —
skoraj potrebna, zato da se obdrži omenjeni
grad.« Poročilo je bilo napisano in podpisano
na beneški triremi pri Kopru 7. julija 1508.'
Ni dvoma, da je Veliki svet občine Piran
že tedaj izvolil prve poslance, ki so odšH v
Benetke, da bi doža in Svet naprošenih pre-
pričali da bi bil Momjan v njihovih rokah
varen. Očitno pa je, da to prvo odposlanstvo
ni opravilo nič. Vendar Veliki svet te zadeve
ni mogel postaviti ad acta. Spomladi leta
1510 srečamo v Benetkah dva nova piranska
odposlanca, Dominika Petrogna in Vincenca
de Castra, ki sta dožu ponovno obrazložila
zadevo okoli momjanskega gradu in ozemlja.
Med drugim sta se postavila na stališče, da
je Momjan v srcu piranskih interesov. To
pot je odposlanstvo Pirana doseglo zaželeni
cilj. Ker je Piran skoraj dve leti skrbel za
varnost Momjana brez stroškov za državo in
je tja pošiljal posadke in potrebni material
in ker je vse kazalo, da so tudi Momjančani
želeli biti priključeni občini Piran, je dož
Leonard Loredan 23. maja 1510 sklical Svet
naprošenih in dal zadevo v razpravo. Na
osnovi doževega poročila je Svet sprejel
sklep, ki se v prostem prevodu glasi: »Spre-
jemamo sklep, da se naj momjanski grad s
pripadajočim ozemljem izroči naši zvesti ob-
čini Piran, ki naj tako poveča svoje ozemlje.
Piran je dolžan braniti omenjeni grad s po-
sadko in vsem, kar je potrebno za ohranitev
kraja. Zato bo mesto Piran dajalo republiki
60 dukatov na leto kot priznanje in rento.«
Sklep Sveta naprošenih je dož 28. maja 1510
spremenil v dukal z izrecnim naročilom te-
danjemu piranskemu podestatu Dominiku
Tronu, da ga prepiše v svoje uradne akte in
ga vrne prosilcu. Ker je bil dukal naslovljen
na podestata »in njegove naslednike«, je imel
moč zakona.*
Kako so živeli prebivalci momjanske gro-
fije v prvih enajstih letih piranske oblasti,
lahko samo ugibamo. Iz uvodnega dela tako
imenovane »Constitutio Momiliani« je rečeno
med drugim, da so se leta 1521 zbrali pod
podestatovim vodstvom piranski sindiki Fran-
čišek Goina, Almerik in Janez Petronio in dru-
gih »dvanajst deputatov« piranske občine ter
trije vaški župani s področja grofije tj. Simec
Valices, župan Momjana, Thonjaz (najbrž
Tonač), župan vasi Brdo in Peter Barch, žu-
pan vasi Brčeniga, da »bi reformirali spodaj
navedena poglavja« in »zapisali po podlož-
nikih potrjene stare običaje omenjenih kra-
jev«. Dejstvo, da se govori o reformiranju,
nam daje slutiti, da je med leti 1510 in 1521
veljal v momjanski grofiji — poleg starih
zakonskih običajev — neiki neohranjen piran-
ski zakon, ki ga je bilo treba pregledati, .po-
praviti in na novo napisati. Ni dvoma, da so
vaški župani na tem sestanku branili tako
imenovane »stare običaje« in svoje pravice
v vaški oblasti. Iz pritožb, ki jih bomo ome-
nili kasneje, lahko spoznamo, da so bili žu-
pani v obravnavanem času nekak ve2ini člfen
med kmeti in občino. Büi pa so tudi neke
vrste mirovni sodniki, ki so preprečevali, da
bi drobni spori med kmeti dobivali obliko in
vsebino dragih in dolgotrajnih pravd, ki bi
mogle mnogokdaj povzročiti veliko gospo-
darsko škodo. Prav tako je iz pritožb razvid-
no, da so se ukvarjali deloma tudi z nižjim
88
sodstvom. Glavna njihova -pravica pa je bilo
sklicevanje vaških kmečkih zborovanj, kjer
so kmetje razpravljali o vseh vaških gospo-
darskih in političnih zadevah tj. o vseh svo-
jih pravicah in dolžnostih. Čeprav jih refor-
mirana konstitucija izrecno ne navaja, je iz
omenjenih pritožb razvidno, da so vaški žu-
pani ostali tja do leta 1534 in tudi kasneje.
Na osnovi omenjenega sestanka v pode-
statski pisarni, kjer so prisotni sklenili, da
je treba dati Momjanu zakone, po katerih
»naj bi se — če je to mogoče — vladalo več-
no«, in da je treba upoštevati tudi stare obi-
čaje, red in zakonitost, je podestat Jernej
Morosini sestavil nov momjanski zakon ali
konstitucijo, kakor jo običajno imenujemo.
Constitutio Momiliani je listina, ki jo je
Morosini izdal in podpisal 5. avgusta 1521.
V njej je izrecno poudarjeno, da je izdana
za Momjan in druge kraje momjanske gro-
fije, ki jih je tretja piranska četa osvojila
leta 1508 in ki jih je Piran dobil v last z
dukalom 28. maja 1510. listina je sestavlje-
na iz dveh pergamentov, ki sta bila nekoč
zlepljena. Sčasom je klej popustil in doku-
ment je razpadel na dve osnovni pergamentni
ploskvi, ki merita 39,8 cm v širino. Višina
zgornjega tj. uvodnega dela je 52,3 cm, spod-
njega zaključnega dela pa 54,8 cm. Poleg uvo-
da, ki smo ga že nakazali, vsebuje dokument
38 členov, ki urejajo vladanje bivše momjan-
ske grofije. Členi niso niti oštevilčeni niti
razporejeni v neki smotrni red, ki bi nam
neposredno povedal, kaj je hotel zakonoda-
jalec doseči. Vendar s podrobnejšo analizo
lahko strnemo vsebino listine na sledeča
področja: Pravice Benetk kot države, pravice
Pirana kot matične občine, dolžnosti in pra-
vice kaštelana tj. oblastnika, ki je nadomestil
grofa in končno dolžnosti in pravice kmetov
oziroma prebivalcev grofije.^ Naj takoj po-
vem, da se iz te razporeditve ne da ugotoviti,
koliko se je Morosini naslonil na želje in za-
hteve prebivalstva, ki so ga predstavljali trije
vaški župani na omenjenem sestanku. Ana-
liza vsebine nam bo dokazala, da stari zakon-
ski običaji pri sestavi listine skorajda niso
prišli v poštev.
Na štirih mestih se listina ukvarja s samo
grofijo in njeno neposredno posestjo. Zato si
najprej oglejmo, kakšna je bila momjanska
posest. Grofiji so bile podrejene vasi Momjan,
Brdo in Brčeniga" in Sorbar s pripadajočimi
zaselki. V Momjanu so našteli petinpetdeset
kmetij.' Neposredna lastnina gradu je bilo
sedem polj s po šest oralov orne zemlje, na
katerih je raslo 27 orehov, in tri polja, kjer
je raslo 247 kostanjev. Dalje je bil v Momja-
nu mlin, ki ga je graščak dajal v najem za 5
dukatov letno. Poleg tega sta bila tukaj dva
fevdna mlina, ki sta prinašala po 11 lir za-
kupnine. V Sorbar ju je imel grad dve kme-
Razvaline gradu v Momjanu (15. stoletje)
ti j i, kjer so posebej imenovana orna zemlji-
šča, travniki in pašniki. V Brdu je bilo štiri-
najst kmetij. V popolni lasti graščine je bil
tukaj samo en vinograd. Tega je graščak da-
jal v kolenski zakup, tako da sta si graščak
in kolon delila vsak pol pridelka. V Brčenigi
je bilo 13 kmetij; od teh je büa ena v lasti
župnišča. V tej vasici je imela graščina 27
njiv in 20 vinogradov in vinogradniških pušč.
V zaselku Pjumontu je imel grad dva trav-
nika.
Kmečke dajatve so bile različne od kraja
do kraja. Desetina, ki je obsegala deseti del
pridelka pšenice, ovsa, sočivja, vina in letnega
prirastka drobnice, je bila po predpisu za vse
enaka. Vendar je zakonodajalec predvidel še
celo vrsto drugih dajatev. Tako so kmetje v
Momjanu plačevali od vsake kmetije še pet
kupljenikov^ pšenice, en kupljenik ovsa, dve
umi (momjanske mere) vina in 100 lir davka
v denarju. Za Brdo in tamkajšnje zaselke so
predpisali dva kupljenika pšenice, dva kup-
Ijenika ovsa, poldrugo urno vina in dve liri
davka v gotovem denarju od vsake kmetije.
Za Brčenigo so predpisali po tri lire davka
in eno pogačo na kmetijo. V Sorbar ju, ki je
bil na ozemlju občine Koper, kjer piranska
oblast ni mogla predpisati vseh dajatev, so
določili šest lir najemnine, dve kokoši in dve
pogači na leto.
Poleg tega je bil v navadi še davek na vole.
Vendar je občina v tem primeru skrbela, da
se število vprežne živine ni zmanjševalo.
Zaradi tega so obdavčili samo tiste gospodar-
je, ki so redili po enega ali dva vola. Tako
je bil za momjanske kmete določen davek
89
dveh kupljenikov pšenice na vola. Kmet pa,
ki je redil tri ali več volov, je bil tega davka
oproščen. Enako velja za Brdo in druge kraje
s to razliko, da znaša ta davek tukaj štiri
kupljenike pšenice in štiri kupljenike ovsa.
Zakaj takšne razlike, ni popolnoma jasno.
Vsi grajski podložmki so imeli dolžnost, da
so ob božičnih praznikih dajali gradu po en
tovor drv za kurjavo (ca 180 kg).
Vse to — poleg tlake, o kateri bo govor
kasneje — je dobival urad kaštelana. Za tako
majhno ozemlje so bili to precejšnji dohodki,
ki so jih večale druge služnosti kmetov.
Dobršen del listine je bil posvečen dolžno-
stim in pravicam kaštelana. Temu je pode-
stat Morosini posvetil kar štirinajst členov.
Predvsem je predvidel, da voli kaštelana
Veliki svet občine. Razumljivo je, da je moral
biti izvoljen vsako leto drug kaštelan. Skupaj
z njim je Veliki svet volil še dva kaštelanova
družabnika, katerima je občina predpisala po
trideset dukatov letne plače iz grajskih do-
hodkov. Družabnika sta imela pravico pri-
nesti v grad vino in hrano za svoje potrebe.
Oba je Veliki svet volil z namenom, da bi
organizirala in nadzorovala straže. Zato jima
je bUo prepovedano, da bi se oddaljila od
gradu brez kaštelanovega dovoljenja. Tu je
omenjen še pomočnik (fameglio). Tega je pla-
čeval kaštelan iz svojih dohodkov, njegova
dolžnost pa je bila pomagati pri organizaciji
in nadzorovanju straže. Veliki svet je sklenil
kaštelanu odtrgati 25 dukatov od njegovih
dohodkov, če bi pomočniku ne določil plače.
To pomeni, da je znašala plača pomočnika 25
dukatov letno. Tu je še rečeno, da mora vsak
kaštelan potrošiti letno štiri dukate za vzdr-
ževanje gradu in rediti enega konja, očitno
zaradi hitrejših zvez s Piranom.
Prva in glavna dolžnost kaštelana je bila
obramba gradu. Sestavljalec konstitucije si
je dovolil groziti s smrtno kaznijo (de perder
la testa) in drugimi kaznimi za upor, če bi
si kaštelan drznil začeti kakršnakoli pogaja-
nja za vrnitev gradu (bivšim lastnikom). Po-
destat kot najvišji organ Benetk v Piranu,
je celo prepovedal kaštelanu, da bi zapustil
ozemlje grofije pod pretnjo takojšnjega od-
poklica. Ta člen nam dokazuje, da so imele
Benetke velik vpliv na sestavljanje konstitu-
cije. To pomeni, da so beneške oblasti že
vedele, da so Ravnikarjevi nasledniki vložili
tožbo pri cesarskem sodišču v Tridentu za
vrnitev grofije. Zato se je bilo treba bati po-
skusov, da bi se Ravnikarjevi dediči s tujo
pomočjo polastili gradu.
V nadaljnje dolžnosti kaštelana je spadala
prehrana ljudi, ki jih je poklical na tlako.
To je veljalo tako za dela na grajskem zem-
ljišču, kakor za dela pri vzdrževanju gradu
in grajskih poslopij, vključno z oljnim mli-
nom. Med dolžnostmi v zvezi z gradom je
bila tudi skrb za grajski obrambni jarek in
prostor okoli gradu, ki je meril v širino, ko-
likor je znašala razdalja od enih do drugih
vrat (okoh. 60 m). To zemljišče je bilo prepo-
vedano tako za nove gradnje kakor za obde-
lovanje.
Kaštelan je moral redno obiskovati podre-
jene kraje. Razen Momjana, kjer je bila nje-
gova prisotnost stalna, mu je predpis veleval
štirikrat obiskati Brdo, dvakrat Brčenigo in
druge gradu neposredno podrejene kraje (z
izjemo Sorbarja, ki je bil upravno pod kopr-
sko občino), nedvomno v vlogi sodnika. Zad-
nja med njegovimi dolžnostmi je bila v tem,
da je moral vsakega posameznega naslednika
tj. novega kaštelana, oba družabnika in po-
močnika seznaniti z vsebino listine in upravo
grofije. Kolikšno važnost je občina pripisom
vala tej dolžnosti, naj pokaže predvidena glo-
ba 100 dukatov, kolikor bi kaštelan tega ne
storil iz neubogljivosti ali pozabljivosti.
Med kaštelanove pravice je sodilo pred-
vsem nižje sodstvo. Vse civilne pravde so z li-
stino prišle pod njegovo kompetenco. Sodstvo
je v celoti prepuščeno kaštelanovi vesti. Edi-
na omejitev, ki mu je bila dana, je bila v
obveznosti, da je sestavil zapisnik o vsaki
sodbi, da bi lahko obsojenci vložui priziv pri
podestatu v Piranu, če bi imeli sodbo za ne-
pravično.
Konstitucija je bila namenjena kmečkemu
ozemlju, zato je povsem razumljivo, da se je
ustavila predvsem na škodah, ki jih je pov-
zročala živina (našteti so konji, kobile, osli,
oslice, mezgi in mule, svinje in merjasci, koze
in kozli, krave in voli) na tujih zemljiščih
predvsem vinogradih, vrtovih in njivah. V
takšnem primeru je lahko kaštelan obsodil
gospodarja na globo, ki je znašala 10 soldov
za vsako glavo, ki so jo našli v škodi. Poleg
tega je bil gospodar živine obsojen na povr-
nitev povzročene škode. Izjema so biLi voli in
krave, za katere je smela znašati globa le 4
soMe. Cenitev škode je sestavljalec konstitu-
cije zaupal »zaupanja vrednim ljudem«.
Sledi določba, ki garantira kaštelanu delno
prodajo vina iz grajske kleti. Listina je nam-
reč prepovedala prebivalcem Momjana pro-
dajo vina pred dnevom sv. Štefana, če bi
kaštelanu v tem času ne uspelo prodati vsaj
24 um grajskega vina po pravični, vendar
primerni ceni.
Dalje so tu določbe o sejmih. Momjanu kot
centm grofije je konstitucija dovolila samo
en sejem na leto in to na dan sv. Janeza
Krstnika. V Brdu sta bila dovoljena dva sej-
ma. Predpis je garantiral kaštelanu ob sejmu
v Momjanu po dva solda od vsake trgovine
ali stojnice ter po en sold od gostilne in od
vsakega ražnja (tj. ognja, ki je bil namenjen
peki mesa za prodajo). Enake dohodke je do-
bival na sejmih v Brdu. Na vsakem sejmu
90
je imel pravico do prvega plesa. Sejmi sO
bili navadno združeni s plesom. Vendar se
plesi niso smeli prirediti brez njegovega do-
voljenja. V mlinih je občina garantirala ka-
štelanu brezplačno mletje grajskega žita.
Med pravicami, ki jih je listina določila
kaštelanu, pridejo v poštev še regalije. Sem
spada enodnevni proizvod mleka in mlečnih
izdelkov v mesecu maju, ki so ga morali od-
dati vsi kmetje. Prav tako spada sem obvez-
na oddaja ražnja oz. pratne pečenke ob za-
kolu prašičev in oddaja jezika ob zakolu go-
vedi. Končno so tu še obvezni prevozi graj-
skega žita in drugüi pridelkov, ki so jih bili
dolžni opravljati vsi posestniki konj. Regalije
so veljale za vse gradu podložne kraje razen
Sorbarja.
Nujno je treba poudarti še eno pravico, ki
bi jo lahko imeli tudi za dolžnost. Kaštelan
je smel vsem obsojenim tatovom in drxigim
zločincem prepovedati bivanje na ozemlju
Momjana. Med zločince je sestavljalec listine
vključil tudi politične izgnance iz Pirana in
drugih občin. V zvezi s tem je bila kaštela-
nova dolžnost prepovedati shajanje zločincev
na svojem ozemlju. Kolikor pa bi le dajal
dovoljenje za bivanje in shajanje zločincev
v svoji grofiji, ga je smela občina razveljaviti
in kaštelana odpoklicati. Čudno prepletanje
pravic in dolžnosti! Vendar nam postane ra-
zumljivo, če pomislimo, da je bil kaštelan
predvsem piranski uradnik, tj. čuvar gradu
in ozemlja, ki ga je Piran osvojil v vojni in
za katerega je že tekla pravda med občino in
Ravnikarjevimi nasledniki. V tem pogledu je
imel predvsem dolžnosti, ki mu jih je dikti-
ral Veliki svet občine. Po drugi strani pa je
bil kaštelan trenutaii naslednik grofov, ki so
bili na svojem ozemlju suvereni, ki so se —
vsaj v preteklosti — velikokrat vmešavali v
notranje zadeve Pirana. Iz tega političnega
prepletanja službe in suverenosti izhaja
pravno prepletanje pravic in dolžnosti. To je
tudi dokaz, da je ta člen nastal na podlagi
nekega starega zakona ali običaja, ki je veljal
v času momjanskih grofov in je dajal pravico
do azila predvsem političnim izgnancem. Iz
te pravice je nastala »pravica« do izgona in
dolžnost prepovedi shajanja vseh zločincev
na ozemlju grofije.
Poleg dajatev, ki jih listina navaja kot ka-
štelanove pravice, so imeli kmetje vse grofije
(zopet z izjemo Sorbarja) v njenih določilih
še celo vrsto drugih obveznosti in dolžnosti.
Tako so morali vsi kmetje opraviti sedem dni
tlake na leto. Tlako so opravljali na graj-
skem zemljišču. Kaštelan pa je smel predpi-
sati še potrebno število delovnih dni, ko je
bilo treba popravljati grajska poslopja in olj-
ne mline. Druga dolžnost, ki verjetno izhaja
iz prvih let piranske okupacije, je bila sploš-
na obveznost do straže, ki so jo morali oprav-
Grb momjansMh gospodov. Grb je datiran z letom
1538. Danes Je vzidan na stransko fasado propadajoče
hiše pri vhodu v Momjan
Ijati vsi odrasli moški iz kmečkih družin.
Kaštelan je razporedil vse kmete v pare.
Vsak dan je prišel na grad po en par in
prevzel stražo na grajskem obzidju. Straža
je trajala 24 ur. Ko so se zvrstili vsi pari, je
spet prišel na vrsto prvi par in tako izmeno-
ma (a rodulo) vse leto.*
Ker so običajno stražili tudi polja, poseb-
no pa vinograde, domnevam, da so kmetje
opravljali tudi to stražo, kar pomeni, da je
bila vsaj nekaj mesecev na leto ta obveznost
dvojna. Gotovo pa je, da je veljala straža na
polju samo za nočne ure in da so stražarji
opravili le obhod zaupanega jim obdelovalne-
ga zemljišča.
Lastniki volov in druge vprežne živine so
bili dolžni tri dni orati na grajskem zemlji-
šču. Za te posestnike je veljala tudi obveznost
pospravljanja kaštelanovih pridelkov. Na
svoje stroške so zvozili vse grajske pridelke
v grad in ko je bilo potrebno, tudi v mlin in
nazaj. Obveznost prevoza je veljala tudi za
sočivje in seno.
Kmetje brez vprežne živine so bili dolžni
očistiti grajske njive vsega plevela in grmi-
čevja, vendar jim je moral kaštelan preskr-
beti hrano za vsak delovni dan. Ce je bilo
treba, so taki kmetje opravljali tudi posle
slov, kar pomeni, da so prenašali grajsko
pošto, vendar samo v Piran in samo uradno
tj. občinsko pošto.
Glede prodaje živilskih pridelkov in izdel-
kov je obveljala obveznost, da so kmetje po-
nudili svoje pridelke najprej gradu in podlož-
nikom neposestnikom po ceni, ki naj bi ve-^
91
Ijala za pravično. Šele, ko so se vsi prebivalci
grofije oskrbeli s hrano, so smeli kmetje pro-'
dati svoje viške na prostem trgu tudi zunaj
graščinskih in občinskih meja. Kakor v sa-
mem Piranu je tudi na področju grofije ob-
veljala prepoved uvoza vina, olja in žitaric,
če je bilo v gradu in na ozemlju, ki ga je
upravljal kaštelan, teh pridelkov dovolj. Ra-
zumljivo je, da je iz te določbe zopet izvzet
Sorbar, kjer je smela tak predpis diktirati
samo občina Koper.
Sledi določilo, ki obvezuje kmete, da so
javljali kaštelanu, kdaj se je katera od ob-
stoječih hiš podrla.i* Kaštelan je smel dovo-
liti, da se takšne hiše obnovijo ali popolnoma
prezidajo.
Med kmečke pravice v momjanski grofiji
je spadala predvsem stara pravica do zboro-
vanja}^ Konstitucija je pooblastila kaštela-
na, da je to pravico nekoliko omejil, kajti
z novim določilom so se smeli kmetje sesta-
jati na zborovanjih in sestankih le v njegovi
prisotnosti in z njegovim dovoljenjem. Če-
prav omejena, je ta pravica ostala in kakor
bomo videli, so jo kmetje tudi uporabljali.
Na zborovanjih so smeli kmetje obravnavati
vsa vprašanja, ki so se tikala njihovega go-
spodarstva, politike in življenja na sploh. Edi-
na omejitev, ki se je uvedla na novo, je v tem,
da niso smeli sklepati nobene zarote proti
Benetkam kot državi, torej tudi ne proti Pi-
ranu kot sestavnemu delu države. Edino v
takšnem primeru je imel kaštelan pravico in
dolžnost javiti zadevo vladajočemu piranske-
mu podestatu, ki naj bi ukrepal na najpri-
mernejši način. Kot rečeno, so imeli kmetje
pravico do pritožbe proti kaštelanovim sod-
bam in pravico do hrane, ko so delali na
grajskem zemljišču in na grajskih poslopjih.
Med gospodarskimi pravicami pa je značil-
na predvsem tista, ki oprošča davka na vole
vse tiste posestnike, ki so redili več kot dva
vola. S tem je občina stimulirala živinorejo,
kar je popolnoma razumljivo, če pomislimo,
da je bil Piran, ki na svojem teritoriju ni
mogel rediti dovolj živine, odvisen od uvoza
mesa. Prav tako je občina stimulirala kmeta
s tem, da mu je dovolila prosto prodajo ži-
vilskih viškov, da je na ozemlju grofije do-
voljevala semnje in tržne dneve in tudi sama
odkupovala viške kmečke proizvodnje.
Občina Piran si je v konstituciji zagotovila
kot svojo pravico predvsem kriminalno sod-
stvo. Sem spadajo zločini, kot so umor, tatvi-
na, pretepi, žalitve, rane oziroma poskusi
umora in drugi takšni »ekscesi«. Takoj, ko se
je zgodilo kaj takšnega, je bila kaštelanova
dolžnost pismeno sporočiti ves dogodek po-
destatu, ki je imel nalogo začeti proces po
predpisih piranskih statutov. Če so se držali
statutov, je takšne zločince sodil sodni zbor,
sestavljen iz podestata in štirih sodnikov.'^
S tem, da je Momjan izvzel iz krajev, kjer so
po statutih lahko bivali politični izgnanci in
kriminalci, torej s prepovedjo bivanja le-teh
na območju grofije, si je Piran zagotovil sko-
raj popolno inkorporacijo grofije v občinsko
ozemlje. Določilo, ki nam pove, da je moral
kaštelan ob nastopu službe predložiti občini
štiri zadovoljive garante, je še en dokaz, da
je bil kaštelan občinski uslužbenec s popol-
noma določenimi funkcijami, kar pomeni, da
je občina upoštevala grofijo kot popolnoma
svoj teritorij, čeprav s posebnim statusom. To
nam potrjuje tudi določilo listine, ki obve-
zuje prbivalce grofije, da so prispevali svoje
delo v obliki tlake ali robote tudi na občin-
skih objektih, po vsej verjetnosti na cestah,
kar je bil takrat običaj za vse piransko od-
raslo prebivalstvo.
Podestatu priznava listina kot regalijo dva
para kokoši, ki mu jih je moral kaštelan izro-
čiti iz svojega imetja za božične praznike.
Beneška vlada, ki je edina mogla izročiti
osvojeno ozemlje občni, si je v tej listini za-
gotovila samo dve pravici. O eni je bil že go-
vor pri obravnavanju kmečke pravice do
zborovanja, kjer se ni smelo sklepati nič, kar
bi lahko označili kot protidržavno. Druga
pravica Benetk pa je zadevala momjanske
gozdove. Benetke prepovedujejo sečnjo hra-
stov brez dovoljenja providurjev oziroma
upraviteljev državnega arsenala. Prekrške je
moral kaštelan sporočati podestatu. Vendar ta
ni smel soditi kmetov zaradi sečnje. Takšne
sodbe si je rezervirala direktno vlada tj. Svet
desetih z dožem na čelu. V dobi, ko se je be-
neška mornarica znašla na razpotju, ker so
bili v glavnem iztrebi j eni tako na italijan-
skem kopnu kakor v Dalmaciji vsi veliki hra-
stovi gozdovi, je bila takšna prepoved popol-
noma razumljiva. Poleg tega ima istrski hrast
za ladjedelstvo lepo lastnost, da raste pove-
čini ukrivljen in je torej predvsem uporaben
za gradnjo ladijskega ogrodja, tj. reber. Ra-
zumljivo je torej, da so si hotele Benetke
zagotoviti tak les.
To so v glavnem vsa določila listine, ki jo
imenujemo »Constitutio Momiliani«. Čeprav
je stilistično neurejena in jezikovno silno
nepopolna, iz nje dokaj jasno razvidimo, da
je Veliki svet občine Piran hotel dokaj libe-
ralno urediti vprašanje kmečkega podeželja,
ki ga je osvojil leta 1508. V primerjavi z za-
konom o naselitvi Kaštela iz leta 1476*' so
dobili kmetje momjanske grofije res nekoliko
manj pravic in več obveznosti oziroma obre-
menitev, vendar je treba poudariti, da je šlo
v primeru Kaštela za ozemlje, ki ga je bilo
treba naseliti, torej pritegniti kmečke nase-
ljence s pravicami, ki jih drugje ne bi mogli
dobiti, v primeru Momjana in okolice pa je
šlo za že naseljeno ozemlje, kjer so kmetje
živeli po zakonih fevdalnega reda. Ce vzame-
92
mo v obzir to dejstvo, potem je bil status
momjamskih kmetov s konstitucionalno listi-
no, o kateri je govor, nedvomno izboljšan, kar
se tiče tlake in dajatev. Gotovo so kmetje to
od Pirana tudi pričakovali, ko so se leta 1508
prostovoljno predali četi, ki je odhajala v
Pazin. Po drugi strani je med dodelitvijo gro-
fije Piranu in podpisom konstitucionalne li-
stine minilo 11 let. To pa je doba, ki so jo
momjanski kmetje gotovo izkoristili, da so
izboljšali svoj gospodarski položaj predvsem
s tem, da so uspeli zmanjšati tlako in druge
dajatve ter obveznosti do gradu, ki so jim jih
nalagali stari zakoni. Da je bil položaj kme-
tov izboljšan, dokazuje tudi določilo, s kate-
rim je občina, da bi nekoliko zvišala kašte-
lanove dohodke, nan * prenesla civilno sodstvo
tj. v glavnem drobne spore med lastniki zem-
ljišč, ki so prej »po starem običaju« spadali
v kompetenco vaških županov in verjetno
njihovih zapriseženih zaupnikov."
Gotovo je, da zakonodajalec ni zapisal »po
podložnikih potrjenih starih običajev«, o ka-
terih govori v uvodnem delu listine, saj po-
glavja konstitucije niso uzakonila niti vaš-
kih županov. Se več: županom je bUo odvzei-
to nižje sodstvo. Čeprav abstrahiramo dej-
stvo, da je bilo sodstvo preneseno na kašte-
lana v glavnem zato, da bi se njegovi dohod-
ki povečali, je to pomenilo zmanjšanje žu^-
panske oblasti in s tem seveda pomena župa-
nov v vaški samoupravi, kar pomeni, da je
konstitucija omejila zakonsko moč »starih
običajev«. Vendar nam kasnejši dokumenti
nesporno dokazujejo, da so župani tudi po
podpisu in objavi konstitucije ostali člen va-
ške oblasti, saj so bili v nekaterih primerih
prav oni tisti, ki so zagovarjali kmečke pri-
tožbe proti kaštelanom. Po drugi strani ni
bil zapisan običaj, da so kmetje pobirali pol
pašnine za pašo tujcev na srenjskih pašnikih
in jo uporabljali za popravilo in opremo cer-
kva. Tako se je zgodUo, kakor bomo videli,
da je tudi pašnina prešla v roke kaštelana.
Najbrž so iz konstitucionalnega dela listine
izpustui tudi druge stare običaje. Vendar pa
lahko rečemo, da je tradicija ostala živa tudi
po objavi listine in da so kasnejše pritožbe
prebivalcev grofije zasnovane na starih obi-
čajih, ki jih kaštelan ni priznaval, morala pa
jih je upoštevati piranska oblast, ki je re-
ševala pritožbe.
Momjančani so hoteli svoj položaj izbolj-
šati tudi po letu 1521, vendar se iz pritožb, ki
jih je 27. maja 1523 zabeležil podestat Sil-
vester de Leze, vidi, da so se pritožui skoraj
izključno proti dragi piranski birokraciji in
izrabljanju položaja, ki si ga je privoščil kaš-
telan. Podestat je sicer že prej »slišal« neka-
tere pritožbe na račun kaštelanov, zabeležil
pa jih je šele, ko se je v njegovi pisarni og-
lasil Bertold Modruša, kmečki župan v Mo-
mjanu. Ta se je najprej pritožil proti dragi
birokraciji. Kaštelani, pravi pritožba, si pri-
zadevajo, da bi z zavlačevanjem tožb iztis-
nili iz ljudi čimveč denarja. To izhaja iz dej-
stva, da ne spoštujejo starih običajev, ko so
vse civilne tožbe do vrednosti 8 lir brezplač-
no reševali vaški župani brez dragih pravd,
papirjev in drugih stroškov. Pravde, ki jih
vodijo kaštelani, pa so vezane na drage do-
kumente, sodne izreke in druge stroške. Sod-
bam sledijo pritožbe, ki so prav tako drage
kot pravde same.
Sledi pritožba proti določilu o prodaji 24
um kaštelanovega vina, preden se naj začne
prodaja kmečkega vina. Kaštelani so namreč
zahtevali, da bi se v gostilnah prodal ves vi-
šek grajskega vina, preden bi kmetje začeli
prodajati svojega. Dalje so sledile pritožbe
proti novim obremenitvam, ki so jih uvajali
podestati; te pa niso točno specificirane.
Gre verjetno za pritožbe proti odvečnim ro-
botam, ki so jih podestati navadno ukazali
na osnovi sklepov Velikega sveta. V tem pri-
mem gre najverjetneje za prepogosto delo na
cestah.**
V skrbi, da bi »občina obdržala omenjene
občane v svojih meiah«, je podestat de Leze
skupaj s sindikoma Frančiškom Goino in Rev-
naldom Colombanom sklenil razveljaviti
določilo obravnavane konstitucije, ki je pre-
dajalo kaštelanu civilno sodstvo, in prepove-
dati vse nove obremenitve. Civilno sodstvo
je prevzel sam podestat. Ker pa je bilo prak-
tično nemogoče, da bi podestati tako pogo-
sto bivali na terenu, je upravičena domneva,
da je de Leze z obema sindikoma pooblastil
vaške župane, da »sodijo po starih običajih«,
kar pomeni, da je bila obnovljena ena od sta-
rih pravic momjanskih kmetov. Po dmgi
strani je bila nekoliko omejena kaštelanska
oblast. Glede vina je bilo sklenjeno, da so ga
smeli kmetje prodajati istočasno s kaštela-
nom. Ce pa je bilo treba vino kupiti, so ga
lahko kupili kjerkoli v občini, vendar šele po-
tem, ko je kaštelan prodal omenjenih 24 um.
Potem ko so momjanski kmetje tako uspeli
v vprašanju civilnega sodstva, so poskusili še
bolj omejiti kaštelanovo oblast in si — če-
prav posredno — zagotoviti del tistih dohod-
kov, ki si jih je prisvojil v nasprotju s kon-
stitucijo. Tako so se 12. marca 1533 pritožili
vaščani Brda proti odvečni tlaki, ki so jo
opravili 4. februarja tistega leta. Podestat ni
zabeležil, kakšno delo so kmetje opravljali
omenjenega dne.'* Tej je 17. maja sledila no-
va pritožba. Kmetje Momjana so se pritožili
proti kaštelanu Janezu Krstaiku de Castru,
ki je prepovedal pašo tujcev na ozemlju gro-
fije, ker so mu kmetje odrekli pravico do
pobiranja pašnine, katere polovico so po sta-
rih običajih smeli pobirati sami in so z izku-
pičkom opremljali in popravljali cerkve. Po-
93
destat Angel Morosini je zahteval in pregledal
predloženo dokumentacijo in po podrobnem
pregledu kaštelanovih listin ugodil obema
pritožbama. Najprej je prepovedal vsako od-
večno tlako, nato je preklical de Castrovo
prepoved paše tujcev na momjanskem ozem-
lju. Razsodba pravi, da je Morosini »zvedel,
da se je kaštelan de Castro proti starim obi-
čajem polastil vse pašnine, ki so jo plačevali
tujci v grofiji.« Zato je z zakonskim dopolni-
lom potrdil stare običaje s tem, da je razdelil
pašnino na dva enaka dela, tako da je dodelil
polovico kaštelanu, drugo polovico pa župni
cerkvi sv. Martina v Momjanu."
Podestat Morosini, ki je bil maja 1533 šele
na začetku svojega vladanja v Piranu, je
moral reševati nove pritožbe leta 1534. Dne
17. maja tega 1'eta se je pojavil v njegovi pi-
sarni mojster Candi in se v imenu momjan-
skih kmetov pritožil proti dejstvu, da novi
prebivalci Momjana niso podvrženi tlaki in
drugim dajatvam in obveznostim. Kmalu na-
to so se momjanski kmetje pritožili proti ka-
štelanu Petru Foii. Foia je namreč »dal izvoh
liti« pod pritiskom svoje oblasti že omenje-
nega mojstra Candija za župana v Momjanu
ter s tem ponovno kršil stare običaje vasi.
V dokumentu je rečeno, da so se vaščani upr-
li pod vodstvom Tomaža Sosiča in zahtevali
razveljavitev volitev. Čeprav je bila druga
pravda bolj komplicirana, ker je direktno
zadevala vaško samoupravo, se je Morosini
lotil najprej prve. Vendar, ker sta bili obe
prepleteni z imenom vsiljenega župana Can-
dija, je tudi prvo reševal dokaj dolgo. Z raz-
sodbo 3. avgusta 1534 je odločil, da je treba
Cerkvica v Brčenigi (sedaj Brič). Stavba Je verjetno Iz
14. stoletja. Popolnoma je bila prezidana proti koncu
17. stoletja. Pred cerkvijo je Se zaznaven tržni prostor,
novo naseljenim prišlekom izročiti pol kme-
tije iz grajskih izpraznjenih posestev in jih
podvreči tlaki in vsem drugim dajatvam, ki
so jim podvrženi vaščani kraja, kjer so se na-
selili.«
Trenutno je bila druga pravda važnejša,
ker je zadevala stare pravice svobodne vo-
litve vaških županov. Iz dokumenta izvemo,
da so momjanski kmetje zaradi vsiljene vo-
litve Candija odpovedali kaštelanu vse služ-
nosti in odrekli vse obveznosti. Morosini, ki
so mu bile pri srcu tako koristi občine kakor
države in ki je verjetno že vedel, da se teht-
nica tridentinskega procesa med občino in
Ravnikarjevimi dediči ne nagiblje v korist
Piranu, se je hotel izogniti morebitnim novim
sporom s kmeti in je so&il popolnoma v nji-
hovo korist. Tako je dal razveljaviti vsiljene
volitve in vnesel v konstitucijo iz leta 1521
sledeče dopolnilo: »Vaščani morajo vsako le-
to neposredno izvoliti svojega župana. Kdor
je svojo funkcijo dovršil, nastopi kontumadj-
sko dobo enega leta. Ves ta čas zanj ne sme
biti reelekcije«.*« S tem je bil uzakonjen star
običaj o volitvah vaških županov in še neko-
liko zmanjšana kaštelova oblast. Vendar je
prišla razsodba v Momjan dokaj pozno. Šele
8. decembra so na občini v Piranu zabeležili
sporočilo kaštelana Foie, da so se kmetje ne-
hali upirati in da bodo ponovno opravljali
svoje obveznosti do gradu in kaštelana."
Tako je bila Constitutio Momiliani dopol-
njena. Listina, ki je že sama po sebi dokaj
liberalno uredila vprašanje kmetov na pod-
ročju majhne, osamljene grofije v severni Is-
tri in ki je bila do leta 1508 obkoljena od be-
neških posesti, je postala z dopolnili, razsod-
bami in sklepi, ki smo jih omenili, še liberal-
nejša. Res je, da je tlaka ostala in da so osta-
le vse druge dajatve in obveznosti, da imamo
torej opravka s svojevrstno fevdalno uredit-
vijo v neposredni bližini obale, kjer je že sto-
letja v življenju mestna samouprava. Vendar
je ta fevdalizem v primerjavi s fevdalizmom
v habsburških deželah dokaj mil. Normalno
gospodarsko življenje kmetov garantira na
kmetijskih proizvodih zainteresirana občina.
Občina garantira tudi legalnost, ščiti kmeta
proti samovolji kaštelana, ki se vedno bolj
spreminja v občinskega uradnika in nepo-
membnega vojaškega funkcionarja brez po-
litičnih pravic.
Iz pritožb, ki smo jih omenili, lahko skle-
pamo, da se kmetje niso pritoževali proti si-
stemu, ki ga je Piran deloma prevzel od Rav-
nikarjev in omilil, deloma pa ustvaril v pi-
ranski dvorani Velikega sveta in podestatski
pisarni. Kmetje so se pritoževali le proti sa-
movolji kaštelanov, proti tako imenovanim
»novostim«, ki jih je povzrocal'a njegova bi-
rokracija, proti kršenju starih običajev, kar je
pomenilo tudi kršenje vaške samouprave ali v
94
širšem smislu vaške demokracije. Toda to
kršenje je pravzaprav povzročila konstitucija
sama s tem, da je vaškim županom odvzela
pravico do nižjega sodstva, torej tudi vse
praivde do »8 lir vrednosti«, kakor se izraža to-
zadevna pritožba, ki so bile po starem običa-
ju v pristojnosti županov. To pomeni, da so se
kmetje upirali proti tistemu sistemu, ki so
ga — na podlagi lastnega tolmačenja listine
— ustvarjali kaštelani sami, da bi si povečali
dohodke. Da so tak sistem ustvarjali kaštela^
ni, lahko sklepamo tudi po tem, da je npr.
Peter Foia »dal izvoliti« svojega poslušnega
župana; ta bi mu mogel pomagati pri kršenju
starih običajev, ki So bili po uvodu konstitu-
cije del kmečkih pravic. Vse kmečke pritožbe
so torej nastajale zaradi obrambe starih obi-
čajev. Obenem pa so te pritožbe branile in-
terese Pirana kot občine proti samovolji nje-
nih uradnikov. Podestatske razsodbe dokazu-
jejo, da so kmetje uspeli na vsej črti. Zato
je bila listina v končni fazi izboljšana v prid
kmečkih pravic. Toda v tistem trenutku so
kmečke pravice predstavljale tudi interese
občine.
S tem nastane vprašanje, zakaj je podestat
ali bolje Veliki svet po podestatu tako naglo
in brez prigovora popuščal momjanskim kme-
tom. Omenil sem, da je v Tridentu pred cesar-
skim sodiščem potekala pravda med občino
Piran, ki so jo zastopale Benetke, in dediči
Ravnikarjev, ki so jih verjetno zastopali pred-
stavniki Habsburžanov, zaradi momjanskih
posesti. Ni dvoma, da so si Benetke, ki so bi-
le na gradu v Momjanu prav tako zaintere-
sirane kakor na drugih svojih posestih, hotele
zagotoviti podporo najbolj prizadetih tj.
prebivalcev bivše grofije. Ti so bili vsaj v
nekem pogledu jeziček na tehtnici. Res je, da
tu še ne more biti govora o neki samooprede-
litvi momjanskega prebivalstva za Piran ali
proti njemu, za beneško državo ali za bivše
grofe, vendar je v Benetkah verjetno vladalo
mnenje, da bi znala podpora kmetov nagniti
tehtnico v prid beneškim, torej piranskim in-
teresom. Prav zaradi tega imamo tako naglo
popuščanje podestata in seveda Velikega
sveta in sindikov, ki sodelujejo s podesta-
tom pri reševanju momjan^h pritožb. To
pomeni, da je iz Benetk prišel vsaj namig,
naj si občina zagotovi podporo prebivalstva,
predvsem pa kmetov bivše grofije s tem, da
se vrne iz togega zakona, ki je zagotavljal ka-
štelanove dohodke, na stare običaje, ki so za-
gotavljali delno vaško demokracijo; ta bene-
škim in piranskim interesom ni mogla škoditi.
Po drugi strani so lahko kmetje izkoristili
takšno razpoloženje vlade v dveh smereh. Pr-
vič jim je vrnitev na stare običaje v nižjem
sodstvu olajšalo neko novo breme in drugič so
bili v igri Benetke — cesarstvo oziroma Piran
— nasledniki Ravnikarjev zainteresirani, da
bi si tudi v primeru vrnitve fevdalca zagoto-
vili obstoječo konstitucijo, izboljšano z obno-
vitvijo tistih starih običajev, ki so jim zago-
tavljali tudi nasproti graščaku večjo samo-
stojnost v sodstvu in lokalni samoupravi. Prav
zaradi tega, ker je grozila nevarnost vrnitve
fevdalca, ki pa politične pripadnosti ozemlja
ni mogel več spremeniti, si je bilo treba za-
gotoviti zakon, ki ga on ne bi mogel več spre-
meniti brez dovoljenja osrednjih di^avnih
oblasti. V bistvu so momjanski kmetje to do-
segli s podporo Benetk v letih 1533 in 1534.
Dopolnila in razsodbe, ki smo jih omenili, so
predstavljala trajen uspeh. To pa spet pome-
ni, da so imeli kmetje v svojih računih po-
polnoma prav.
Ohranjeni piranski viri nam ne povedo,
kako je potekal proces v Tridentu. Njegov
zaključek pa je neznani notar — razočarano
— takole zabeležil v repertorij: »Primer po-
glavja, ki ga vsebuje razsodba, naznanjena
v Tridentu: Dne 17. junija 1535 v pravdah in
razlikah, ki so obstajale med podložniki pre-
jasnega rimskega kralja (tj. cesarja) in pre-
svetlega gospostva Benetk: Dediči gospoda
Bernardina Ravnikarja naj se vrnejo v mom-
janski grad s pravico do sodstva v prvi in-
stanci in drugimi svojimi pristojnostmi.«^«
Takšna je bila razsodba tridentinskega so-
dišča. Piran je moral izročiti grofijo Momjan
Ravnikar j evim dedičem. V razsodbi je reče-
no, da so novi momjanski gospodje dobili pra-
vico do sodstva v prvi instanci. Torej je in-
korporacija momjanskega ozemlja v beneško
državo, ki jo je leta 1508 opravil Piran, pof-
polnoma obveljala. Grofom so bile vrnjene
tiste pravice, ki jih je konstitucija uzakonila
kot pravice kaštelana. Gotovo je, da so kmet-
je obdržali vse pravice iz konstitucije same
in iz razsodb iz leta 1523, 1533 in 1534. Torej
je skoraj celotna konstitucija ostala v veljavi
tudi po vrnitvi grofov. Res je, da so ti imeli
v svojih rokah tudi kriminalno sodstvo, ven-
dar samo v prvi instanci. Druga instanca je
pripadala beneški državi in po njej piranske-
mu podestatu. To pa dokazuje, da je bila gro-
fija Momjan tudi po vrnitvi dedičev Bernar-
dina Ravnikarja v delni odvisnosti od Pirana.
Da je to tako, dokazujejo kasnejši dokumenti,
ki so jih dali piranski podestati prepisati v
repertorij. Vendar so to vprašanja, ki ne za
devajo več obravnavane konstitucije.
OPOMBE
1. L. Morteani: Pirano per Venezia. Trst 1906,
str. 20 in nasl. Prim. tudi M. Pahor: Socialni
boji v občini Piran... Ljubljana 1972, str. 26.
— 2. Pismo flotnega providurja 7. jul. 1508 be-
neškemu dožu. Prepis v Repertorium rerum no-
tabilium... fo. 4. Mestni arhiv Piran. Prav tako
v kodeksu: Copie di documenti dal 1302 al 1602,
str. 10 in 10'. — 3. Prav tam. — 4. Dukal Leona-
95
da Loredana 28. maja 1510. Prepis v Repertori-
um rerum notabilium... f o. 4 in 4'. In Copie di
documenti dal 1302 al 1602. Str. 10 in 11. —
5. Listina 5. avgusta 1521. Listino je izdal po-
destat Jernej Morosini. Gl. Mestni arhiv Pi-
ran, III. zaboj listin. — 6. Brčenigai je bila vas
nedaleč od Brda. Danes je to kraj Brič s cerkvijo
približno 1 km od vasi, kjer je še viden tržni
prostor. — 7. »Tutti quelli hanno masi in Mu-
mian; piu e men che siano n«. LV.« Enrico Ro-
samani v svojem Julijskem slovarju (E. Rosa-
mani: Vocabolario giuliano. Bologna 1958, enači
maso, lat. mansum, z dvorom ali kmetijo. Ce
naj potemtakem iščemo v bližini neko paralelo,
potem bi bil momjanski maso približno enak ve-
likosti kmetije okoli stancij na. Savudrijskem
krasu. Takšna kmetija naj bi imela ca. 13 na
zemljišča vključno z gozdovi in travniki. Poiz-
vedovanja v Momjanu in Brdu so mi to domne-
vo potrdila z razliko, da so današnje kmetije
nekoliko manj uniformirane po velikosti, saj
imamo kmetije pod 10 ha pa tudi take, ki pre-
segajo 15 ha. — 8. Kupljenik (v listini cople-
nico ali tudi cuplenico. Predpisi uporabljajo
prav tako oba termina s to razliko, da
prepis v Repertoriju uporablja vztrajno
samo termin cuplenico) je votla mera.
Po S. Vilfranu (prim; Zgodovinski časo-
pis VIII. 1954. str. 51) naj bi držala 15—20 lit-
rov. Sam sem našel še ohranjeno v Merišču. S
poskusom sem ugotovil, da drži 12 kg pšenice.
Mera je lesena, cilindrične oblike z lesenimi ob-
roči in omamentirana z vencem hrastovih li-
stov. Po pripovedovanju kmetov v Momjanu je
imel »kioplenik«, kakor ga tam imenujejo, sko-
raj vsaka boljša hiša. Velikosti momjanske ume
nisem mogel ugotoviti. — 9. Listina pravi:
»... f ar la guardia doi de loro per rodulo qu-
ando accaderä et Ii sarä comandato per U Ca-
stelan«. Tu ni razumljivo, ali gre samo za stra-
žo na gradu ah tudi na polju. V Momjanu pravi
izročilo, da so stražili tudi vinograde. — 10. V
tekstu je notar uporabil besede »andä in pus-
tota-", kar bi v našem primeru pomenilo hiše,
»ki so postale pušča«. V tem primeru bi mogli
govoriti o hišah, ki so jih prebivalci zapustili.
Iz konteksta pa je razvidno, da gre za podrte
ali podirajoče se hiše, ker se niso smele obnav-
ljati ali prezidati na novo, kakor pravi predpis,
brez kaštelanovega dovoljenja. — 12, Notar upo-
rablja izraz »far conseglio over regulla«. V lo-
kalnem dialektu pomenita besedi isto tj. sesta-
nek ali zborovanje. Tu lahko nastane domneva,
da so bila zborovanja dvojne narave. Tako ime-
novEini »conseglio« naj bi bil letno zborovanje,
ko naj bi kmetje Momjana, Brda in Brčenige
volili svoje župane. »Regulla« ali »regula« ali
»regola« pa naj bi bili sestanki, ko so kmetje
določali vrstni red tlake, straže in drugih delov,
nlh obveznosti, kjer so torej določUi tako ime-
novani »rotulus« tj. izmeno stražarskih in de-
lovnih dni. — 12. Statuta communitatis Pirani
1384. Prim. poglavje o sodnildh. — 13. Reper-
torium rerum notabilium. Na fo. 53 in 53' je za-
beležena pritožba vaškega župana Bertolda Mo-
drase z dne 27. maja 1523. — 14. Prav tam. —
15. Prav tam. 16. Repertorium rerum notabili-
um... fo. 54.' 17. Prav tam, — 18. Prav tam. —
19. prav tam. — 20. Repertorium rerum nota-
bilium ... lo. 4.
96