39 AGROMETEOROLOGIJA AGROMETEOROLOGY AGROMETEOROLOŠKE RAZMERE V MARCU 2018 Agrometeorological conditions in March 2018 Ana Žust arca so se povpreč ne meseč ne temperature zraka v več jem delu Slovenije gibale med 3 in 4 °C, na Primorskem med 6 in 8 °C, v hribovitih predelih Zgornjesavske doline in Koroške pa med 0 in 3 °C. V primerjavi z dolgoletnim povpreč jem 1981–2010 so bile temperature zraka za 1 do skoraj 2 °C nižje, le na obalnem območ ju so bila odstopanja nekoliko manjša, le okoli 0,2 °C. Skoraj vso prvo polovico marca je v več jem delu Slovenije še vztrajala snežna odeja. Še enkrat je snežilo ob koncu druge dekade marca vendar se je snežna odeja ohranila le za dan ali dva, v izpostavljenih predelih za kakšen dan več . V hribovitih predelih pa je snežna odeja pokrivala tla vse do konca marca. Preglednica 1. Dekadna in meseč na povpreč na, maksimalna in skupna potencialna evapotranspiracija (ETP), izrač unana je po Penman-Monteithovi enač bi, marec 2018 Table 1. Ten-days and monthly average, maximum and total potential evapotranspiration (ETP) according to Penman-Monteith's equation, March 2018 Postaja I. dekada II. dekada III. dekada mesec (M) pov. max. Σ pov. max. Σ pov. max. Σ pov. max. Σ Bilje 1,1 1,8 11 1,4 1,9 14 2,3 3,1 26 1,6 3,1 51 Celje – Medlog 1,1 2,0 11 1,2 2,0 12 1,5 2,5 16 1,3 2,5 39 Cerklje – let. 1,1 2,1 11 1,3 2,1 13 1,8 2,8 20 1,4 2,8 44 Č rnomelj - Doblič e 0,9 1,7 9 1,1 1,8 11 1,5 2,4 17 1,2 2,4 36 Gač nik 0,9 1,6 9 1,2 2,0 12 1,3 1,8 14 1,1 2,0 36 Godnje 1,0 1,7 10 1,3 1,9 13 2,1 2,7 24 1,5 2,7 46 Ilirska Bistrica 0,8 1,8 8 1,1 1,3 10 1,8 2,6 20 1,2 2,6 38 Koč evje 0,8 1,6 8 1,0 1,4 10 1,5 2,2 16 1,1 2,2 34 Lendava 1,0 2,2 10 1,4 2,4 14 1,4 1,9 16 1,3 2,4 40 Lesce – let. 0,9 1,5 9 0,8 1,3 8 1,6 2,3 17 1,1 2,3 34 Maribor – let. 1,2 2,3 12 1,4 2,4 14 1,5 2,3 17 1,4 2,4 42 Ljubljana – Bežigrad 0,9 1,7 9 1,1 1,9 11 1,8 2,6 20 1,3 2,6 39 Malkovec 1,0 2,2 10 1,1 2,1 11 1,6 2,7 18 1,2 2,7 39 Murska Sobota 1,0 2,1 10 1,3 2,2 13 1,5 1,8 16 1,3 2,2 40 Novo mesto 0,9 1,8 9 1,2 1,9 12 1,7 2,7 18 1,3 2,7 39 Podč etrtek 0,9 1,5 9 1,1 1,8 11 1,4 2,0 16 1,1 2,0 35 Podnanos 1,1 1,9 11 1,5 2,1 16 2,4 3,1 26 1,7 3,1 53 Portorož – let. 1,1 2,1 11 1,6 1,9 16 2,7 3,8 30 1,8 3,8 57 Postojna 0,9 1,7 9 1,0 1,6 10 1,8 2,6 20 1,2 2,6 39 Ptuj 1,1 2,4 11 1,3 2,2 13 1,5 2,1 17 1,3 2,4 40 Rateč e 0,9 1,5 9 0,8 1,2 8 1,4 2,0 16 1,0 2,0 32 Ravne na Koroškem 1,0 1,5 10 1,1 1,6 11 1,4 2,1 15 1,2 2,1 36 Rogaška Slatina 1,1 2,1 11 1,2 1,9 12 1,6 2,1 17 1,3 2,1 40 Šmartno / Sl.Gradec 1,1 1,9 11 1,1 1,8 12 1,4 2,2 15 1,2 2,2 37 Tolmin – Volč e 1,0 1,6 10 1,4 1,9 14 2,1 3,7 23 1,5 3,7 47 Velike Lašč e 0,9 1,7 9 0,9 1,4 9 1,5 2,3 17 1,1 2,3 35 Vrhnika 0,8 1,7 8 1,0 1,9 10 1,7 2,4 19 1,2 2,4 37 Z nekoliko nadpovpreč nimi temperaturami zraka je izstopalo le obdobje med 8. in 15. marcem, sicer so bile temperature zraka vztrajno pod dolgoletnim povpreč jem. Posledič no je tudi meseč na akumulacija M Agencija Republike Slovenije za okolje 40 temperature ostala pod dolgoletnim povpreč jem (preglednica 4). V Zgornjesavski dolini povpreč ne dnevne temperature zraka niti en dan v marcu niso presegle 5 °C. Povpreč na dnevna temperatura zraka 5 °C spomladi v splošnem označ uje tudi vegetacijsko temperaturo. Prestop vegetacijskega temperaturnega praga, ki je določ en z dnem, ko povpreč na dnevna temperatura zraka spomladi stalno preide 5 °C, je na obalnem območ ju nastopil 3. marca, v celinskem delu Slovenije več inoma 26. marca, v hribovitih predelih še nekoliko kasneje, v primerjavi s povpreč jem,10 do 14 dni kasneje. V predhodnem letu je bil ta temperaturni prag presežen skoraj mesec dni prej, ob koncu marca pa je že bil presežen tudi temperaturni prag 10 °C. Ta prag, ki pove, da so nastopili pogoji za razvoj toplotno zahtevnejših rastlin, je letos ob koncu marca nastopil le na Primorskem. Izhlapevanje je bilo v marcu letnemu č asu in vremenskim razmeram primerno nizko. V povpreč ju se je gibalo med 1,0 in 1,6 °C, najvišje vrednosti pa so sredi meseca, v obdobju otoplitve, presegle 2 mm, na Goriškem in Vipavskem in obalnem območ ju tudi 3 mm. Skupna meseč na količ ina izhlapele vode se je gibala med 30 in 40 mm, na bolj prevetreni Primorski pa med 50 in 60 mm (preglednica 1). Kljub temu se mesec ni pokazal kot pregovorni sušec, saj je več inoma nadpovpreč na količ ina padavin presegla količ ino izhlapele vode, kar je povzroč ilo presežke v meteorološki vodni bilanci. Ta je bila skoraj ves č as pozitivna, izjemoma so le na Primorskem v zadnji dekadi marca zabeležili manjši primanjkljaj vode. Konec marca se je zaključ ilo tudi obdobje zimskega mirovanja, ki so ga zaznamovali stalni presežki vode, z najvišjimi vrednostmi nad 600 mm v osrednji Sloveniji. Drugod po Sloveniji so bile presežne vrednosti nekoliko nižje, na severovzhodu okoli 240 mm (preglednica 2). Preglednica 2. Dekadna in meseč na vodna bilanca za marec 2018 in obdobje mirovanja (od 1.oktobra 2017 do 31. marca 2018) Table 2.Ten days and monthly water balance in March 2018 and for the dormancy period (from October 1, 2017 to March 31, 2018) Opazovalna postaja Vodna bilanca [mm] v marcu 2018 Vodna bilanca [mm] I. dekada II. dekada III. dekada mesec (1. 10. 2017–31. 3. 2018) Bilje 16,2 72,6 4,6 93,4 536,9 Ljubljana 14,2 46,4 11,2 71,8 612,7 Novo mesto 8,3 23,3 11,2 15,1 493,8 Celje 9,4 19,3 16,6 45,3 453,9 Šmartno Slovenj Gradec 9,0 5,9 7,5 22,4 354,2 Maribor – let. 2,8 15,2 3,1 21,0 290,3 Murska Sobota 7,8 31,5 3,3 45,6 242,1 Portorož – let. 20,0 29,8 −26,2 23,6 429,7 V prvi dekadi marca, so temperature tal še pod snežno odejo le malo nihale, gibale so se med 0 in 2 °C, le na Primorskem so bile na golih tleh med 5 in 6 °C. Vpliv spomladanske otoplitve je postal oč iten šele v drugi in tretji dekadi marca, ko so se povpreč ne temperature tal v setveni globini že dvignile med 4 in 6 °C oziroma med 8 in 10 °C na Primorskem. Najvišje izmerjene vrednosti so se že povzpele nad 10 °C, na Primorskem in ponekod v Posavju pa so v posameznih dneh v setveni globini izmerili temperature do 15 °C oziroma celo do 17 °C (preglednica 3). Fenološki razvoj, ki je januarja precej prezgodaj prebudil lesko, č rno jelšo in še druge rastline spomladanske znanilke, se je po obmirovanju v hladnem februarju nadaljeval v drugi polovici marca. Prašenje č rne jelše, je moč no pospešila otoplitev sredi marca, nato so ga ponovno zaustavile podpovpreč ne temperature zraka, ki so sledile v zadnji tretjini marca. Agencija Republike Slovenije za okolje 41 Preglednica 3. Dekadne in meseč ne temperature tal v globini 5 in 10 cm, marec 2018 Table 3. Dekade nad monthly soil temperatures recorded at 5 and 10 cm depths, March 2018 Postaja I. dekada II. dekada III. dekada mesec (M) Tz5 Tz10 Tz5 max Tz10 max Tz5 min Tz10 min Tz5 Tz10 Tz5 max Tz10 max Tz5 min Tz10 min Tz5 Tz10 Tz5 max Tz10 max Tz5 min Tz10 min Tz5 Tz10 Bilje 5,0 4,9 12,2 10,6 0,1 0,5 8,8 8,7 13,8 12,5 3,5 4,3 9,3 9,2 15,3 14,0 2,8 3,8 7,8 7,7 Bovec – let. 0,4 0,4 4,5 4,2 −2,4 −1,7 5,5 5,5 9,3 8,5 1,4 2,0 6,2 6,1 13,1 11,6 0,7 1,4 4,1 4,1 Celje - Medlog 1,2 1,6 2,8 2,5 0,8 1,2 5,6 5,5 10,2 8,3 1,6 2,1 6,0 5,9 10,9 9,1 1,7 2,8 4,3 4,4 Cerklje – let. 0,5 0,6 6,1 4,1 0,0 0,3 6,0 5,8 17,2 12,8 0,5 1,4 6,0 5,8 17,9 13,5 −0,5 0,8 4,2 4,1 Č rnomelj - Doblič e 0,8 1,0 1,0 1,2 0,6 0,7 4,7 4,6 9,8 8,8 0,6 0,7 6,1 6,0 10,6 9,7 1,6 2,2 4,0 3,9 Gač nik 0,6 0,9 1,5 1,5 0,4 0,7 5,2 5,1 12,7 9,9 0,7 1,0 5,5 5,3 12,6 9,3 0,6 1,6 3,8 3,8 Ilirska Bistrica 1,2 1,2 5,5 4,9 −0,2 0,1 6,6 6,4 8,8 8,0 4,4 4,6 5,7 5,6 9,6 9,0 2,5 3,0 4,5 4,4 Lesce – let. 0,6 0,7 1,0 1,1 0,2 0,3 3,3 3,4 6,0 5,8 0,5 0,6 4,7 4,7 8,8 8,5 1,1 1,2 3,0 3,0 Maribor – let. 0,6 1,0 0,8 1,3 0,3 0,7 5,4 5,3 11,6 9,0 0,5 0,8 5,4 5,3 11,4 9,4 0,9 1,9 3,8 3,9 Murska Sobota 0,6 0,8 6,8 5,6 0,1 0,4 6,4 6,3 14,1 12,1 1,0 1,5 5,8 5,8 13,3 11,8 0,7 1,2 4,3 4,3 Novo mesto 2,4 1,2 2,5 1,3 2,2 0,9 6,0 4,7 13,8 9,7 2,1 0,8 7,5 5,8 15,2 10,7 3,0 1,5 5,4 4,0 Portorož – let. 5,9 6,0 8,9 8,7 2,6 3,1 9,7 9,8 11,0 10,8 8,3 8,3 9,4 9,5 12,5 12,3 7,1 7,5 8,4 8,5 Postojna 0,5 0,6 0,6 0,8 0,2 0,4 4,5 4,4 15,4 10,2 0,2 0,4 5,0 4,7 13,9 10,5 −0,6 0,4 3,4 3,3 Šmartno / Sl. Gradec 0,5 0,7 0,6 0,8 0,4 0,6 4,6 4,5 13,9 11,0 0,4 0,5 4,8 4,7 13,2 10,1 0,6 1,2 3,4 3,3 LEGENDA: Tz5 −povpreč na temperatura tal v globini 2 cm ( °C) Tz5 max −maksimalna temperatura tal v globini 2 cm ( °C) Tz10 −povpreč na temperatura tal v globini 5 cm ( °C) Tz10 max −maksimalna temperatura tal v globini 5 cm ( °C) * −ni podatka Tz5 min −minimalna temperatura tal v globini 2 cm ( °C) Tz10 min −minimalna temperatura tal v globini 5 cm ( °C) Dnevna temperatura tal je izmerjena na samodejnih meteoroloških postajah. Podatki so eksperimentalne narave, zato so možna odstopanja. Agencija Republike Slovenije za okolje 42 Preglednica 4. Dekadne, meseč ne in letne vsote efektivnih temperatur zraka na višini 2 m, marec 2018 Table 4. Decade, monthly and yearly sums of effective air temperatures at 2 m height, March 2018 Postaja Tef > 0 °C Tef > 5 °C Tef > 10 °C Tef od 1. 1. 2018 I. II. III. M Vm I. II. III. M Vm I. II. III. M Vm > 0 °C > 5 °C > 10 °C Portorož-let. 63 92 96 251 −7 19 42 41 103 −8 1 5 11 17 0 595 196 32 Bilje 47 70 92 209 −26 9 26 37 72 −21 0 1 6 7 −3 471 123 11 Postojna 19 42 49 110 −32 2 9 14 25 −12 0 0 1 1 0 248 47 1 Koč evje 18 29 45 92 −46 3 1 14 19 −20 0 0 0 0 −3 213 42 1 Rateč e 8 15 21 44 −31 0 0 0 0 −9 0 0 0 0 0 57 0 0 Lesce 15 34 49 98 −32 0 3 12 15 −15 0 0 0 0 −1 183 19 0 Slovenj Gradec 18 44 48 109 −21 0 11 13 24 −8 0 0 0 0 −2 169 25 0 Brnik 14 31 52 97 −46 2 2 15 18 −18 0 0 0 0 −2 192 27 0 Ljubljana 29 53 70 153 −47 8 17 24 49 −25 0 0 2 2 −8 327 76 2 Novo mesto 26 51 64 140 −51 4 16 23 44 −28 0 0 3 3 −8 306 76 5 Č rnomelj 28 57 65 150 −49 7 21 22 50 −29 2 0 3 4 −11 348 99 5 Celje 22 50 58 130 −44 5 16 19 40 −19 0 0 1 1 −7 279 71 4 Maribor - let. 27 56 59 142 −49 6 22 18 46 −24 0 1 0 1 −11 284 66 2 LEGENDA: I., II., III., M − dekade in mesec Tef > 0 °C Vm − odstopanje od meseč nega povpreč ja (1981–2010) Tef > 5 °C * − ni podatka Tef > 10 °C − vsote efektivnih temperatur zraka na 2 m, nad temperaturnimi pragovi 0, 5 in 10 °C Agencija Republike Slovenije za okolje 43 Prezgodaj glede na povpreč je je č rna jelša zaključ ila cvetenje na Primorskem in ponekod v toplejših legah jugovzhodne Slovenije medtem, ko se drugod splošno cvetenje odvijalo več dni za dolgoletnim povpreč jem. Cvetenje jelše ponekod jemljejo za znak, da so toplotne razmere primerne za setev jarih žit. Letošnja setev je zaradi dolgotrajne snežne odeje kasnila za optimalnim č asom, zato bo od toplotnih razmer v zgodnji pomladi, ko bodo rastline hitele nadoknaditi zamujeno in predvsem poletnih sušnih razmer odvisna tudi njena uspešnost glede pridelka. V hribovitih predelih, kjer prva dva meseca leta vztrajala snežna odeja, je fenološki razvoj precej kasnil v primerjavi z nižinskimi legami. V Zgornjesavski dolini, ter na Jezerskem in Koroškem so prvi zvonč ki zacveteli v prvi dekadi marca, več kot mesec dni kasneje kot v nižinskih predelih Slovenije. Ob koncu marca smo marsikje v Sloveniji lahko opazili tudi prve cvetove regrata, a travniki so zares postali rumeni od razcvetelih cvetov v prvi dekadi aprila. RAZLAGA POJMOV TEMPERATURA TAL Dekadno in meseč no povpreč je povpreč nih dnevnih temperatur tal v globini 2 in 5 cm; povpreč na dnevna tempera- tura tal je izrač unana po formuli: vrednosti meritev ob (7h + 14h + 21h)/3; absolutne maksimalne in minimalne terminske temperature tal v globini 2 in 5 cm so najnižje oziroma najvišje dekadne vrednosti meritev ob 7h, 14h in 21h. VSOTA EFEKTIVNIH TEMPERATUR ZRAKA NAD PRAGOVI 0, 5 in 10 °C: Σ(Td – Tp) Td – average daily air temperature; Tp – temperature treshold 0 °C, 5 °C, 10 °C Tef > 0, 5, 10 °C – sums of effective air temperatures above 0, 5, 10 °C ABBREVIATIONS Tz2 soil temperature at 2 cm depth (°C) Tz5 soil temperature at 5 cm depth (°C) Tz2 max maximum soil temperature at 2 cm depth (°C) Tz5 max maximum soil temperature at 5 cm depth (°C) Tz2 min minimum soil temperature at 2 cm depth (°C) Tz5 min minimum soil temperature at 5 cm depth (°C) od 1. 1. sum in the period from 1 January to the end of the current month Vm declines of monthly values from the average I, II, III, M decade, month SUMMARY As in February, average monthly air temperatures remained below the long-term average even in March. After pretty hard winter conditions that continued from February also to at least the half of March, the warming period in the mid of March influenced the continuation of vegetation development of early spring plants. Nevertheless, in the greater part of Slovenia, black alder tree intensively pollinated for several days behind the long-term average. Meteorological water balance resulted positive due to the above-average precipitation. Continuously positive meteorological water balance was characteristic of the whole dormant period. Temperature threshold of 5 °C, that marks the appearance of the annual growing season, was exceeded not before the last days of March, in the exposed hilly areas even later and in Primorska region in the first decade of March. The onset of the vegetation temperature threshold occurred about two weeks later than averagely and more than a month later than in the previous year.