VEZUV ZOPET DELUJE Pariz, Francija. — Italija zad¬ nja. dva tedna sistematično poši¬ lja močno armado in vojni materi¬ ja! na stretegične točke ob jugo¬ slovanski meji. To poročilo, ki je prišlo iz Belgrada na list “Matin”, pravi dalje: “Vodilni politiki vi¬ dijo v odnošajih med Jugoslavijo I in Italijo zelo težak položaj. Ju¬ goslavija ne more držati rok kri¬ žem vspričo tem italijanskim vojnim pripravam in mora ukre¬ niti vse, kar smatrajo vojaški sve¬ tovalci za primerno. “Vojno obnašanje Italije pač ne more vstvariti položaja za ugod¬ no rešitev novih težkoč, ki so na¬ stale zadnji čas med obema drža¬ vama. Zunanja politika Jugosla¬ vije se mora radikalno premeniti. V tej premembi ne bo izključeno zbližan j e med Jugoslavijo in sov¬ jetsko Kusi j o in Rusija bo prav gotovo poskusila vse, da pride v najtesnejše odnosa j e z balkanski¬ mi državami. “Nova jugoslovanska vlada pa ne bo takoj izvršila vse k jeh _ siOmb v zunanji politiki, dokler ne bo prej poskusila rešiti odno- šaje z Rimom. V slučaju, da bi se Italija ne bi hotela odpovedati svojim aspiracijam v Albaniji, bo jugoslovanska vlada najbrže zah¬ tevala posredovanje Lige narodov proti albanski pogodbi. "Že dolgo pred albansko pogod¬ bo je bila Jugoslavija zelo raz¬ burjena, ker je Italija skušala o- virati složno delovanje med bal¬ kanskimi državami. Jugoslovan¬ ski diplomati so mnenja, da hoče Italija držati prijateljske vezi z Romunsko sanio -zaradi tega, da oslabi Malo antanto. Jugoslavija tudi naravnost dolži Italijo, da je spletkarila, da Jugoslavija ni mogla rešiti svojih zapletljajev z Bolgarsko in stopiti ž njo v bolj prijateljske odnošaje.” JUGOSLOVANSKO-ITALIJAN- SKI SPOR Sim ,Italija. — Listi prinašajo' izjavo, ki jo je dal Mussolini do¬ pisniku pariškega lista ‘Figaro’, čigar lastnik Cotti nadaljuje ča¬ sopisno kampanjo za zbližanje med Francijo in Italijo. Na vpra¬ šanje glede ogroževanja Nizze in Korzike od strani Italije, je re¬ kel Mussolini: —- Vest o namera¬ vanem napadu na Nizzo in Korzi¬ ko, je kakor otroška miza, ki ne more stati pokonci. — Glede ita¬ lijansko albanske pogodbe pa je dejal Mussolini: “Jaz si nisem ni¬ koli niti za trenotek mislil, da bi mc-gla italijansko - albanska po¬ godba. ki bo registrirana pri Zve¬ za narodov v Ženevi, motiti razgo¬ vore v Ženevi. Albanija vzbuja veliko jozornost Italije, ki ima v j Po dolgem presledku je ognjenik Vezuv blizu Napolja v Italiji zopet pričel bljuvati iz svojega žrela lavo, kar je razvidno iz gorenje Ji Albaniji Svoje interese. Toda nje¬ na teritorijalna integriteta in nje¬ na neodvisnost se bo strogo spo¬ štovala. Pogodba, ki naj precizira in uredi vse točke, ki interesirajo Albanijo in Italijo v njunih seda¬ njih in bodočih odnošajih. je bila potrebna. Toda v tem ni ničesar in nikdo ne sme v tem videti kaj takega, kar bi moglo vzbuditi vz¬ nemirjenje. Italija ima potrebo delati; to je vse. In mi enostavno zahtevamo, da nas pustijo v miru.” SPORAZUM MED JUGOSLAVI¬ JO IN ITALIJO Pariz, Francija. -—- Kot pravi Ilavasovo poročilo, ju bila 1. ja¬ nuarja zelo važna seja med jugo¬ slovanskim zunanjim ministrom dr. Ninko Peričem in italijanskim poslanikom. Po tem poročilu bo kmalu med Jugoslavijo in Italijo sklenjen do¬ govor, ki bo poravnal vso nape¬ tost vsled pred kratkim sklenje¬ ne italijansko - albanske pogod¬ be. RUSKO PREBIVALSTVO RASTE Moskva, Rusija. —- Da se- je v Rusijo vrnila prosperiteta, je do¬ kaz ljudsko štetje v Moskvi in Le¬ ningradu ter drugih večjih me¬ stih. Moskva, katere prebivalstvo ie leta 1919 padlo na 800.GOO, ima sedaj 2 miljona prebivalcev. Le¬ ningrad, eegar prebivalstvo je padlo pod 400.000, ima sedaj — 1,611.000 prebivalcev. Harkov in 'Odesa; imata po 485.000 prebival¬ cev, kar pomeni prirastek za 72 odstotkov od leta 1923.' Glavno mesto Sibirije • Novisi- birsk in druga večja mesta kažejo prirastek od 10 do 15 odstotkov. Poročila z dežele so še nepopol¬ na, toda jasno je, da je množenje prebivalstva večje kot pa priha¬ janje v mesta. Po novi cenitvi je sedaj blizu 160.000.000 Rusov. Ta naraščaj je brezdvomno po¬ sledica zatiranja nalezljivih bo¬ lezni, kot je kolera poleti in tifus pozimi. GLEDANJE NA DALJAVO London, Anglija. — Pred uče¬ njaki je bil v kraljevskem zavo¬ du pokazan stroj za gledanje na daljavo J. L. Bairda. Baird se pri svoji iznajdbi poslužuje ultra- vijoletnih žarkov. Stvar, katero obsevajo ti žarki, se more nahaja¬ ti v popolni temi in gledalci jo vidijo, Četudi se nahajajo v tem¬ nem prostoru. - Zatrjuje se, da sc more s pomočjo tega stroja v voj¬ ni opazovati premikanje sovraž¬ nih čet. Pa tudi v megli je s tem aparatom mogoče videti, tako da bo vsaka ladja mogla videti dru¬ go ladjo in ledene gore. Aparat za gledan ie v daljavo bo pravtako. v navadi v vsaki hiši kot radio. Prenos slik bodo pre¬ skrbovale centrale. V SMRT ZA CESARJA Tokio. Japonska, — General ba¬ ron Mansasuke Ikeda se je, ori- ( družil, umrlemu cesarju Jošihito .v smrti. Stoječ pred cesarjevo sli¬ ko v svojem stanovanju, se. je vstrel.il v glavo. Pustil je. pismo, v katerem je izjavil, da je hotel * slediti duhu cesarja Jošihito. Vladno zastrupljevanje. Washington, D. C. — Zvezni za- kladniški tajnik Mellon je prišel namenu, da izvede prohibicijo, dovoliti, da bi se ljudje zastrup¬ ljali in da je izvedba po}>olne pro¬ hibicije nemogoča. Zato je pozval državne kemike, da najdejo formo za denaturali- začijo alkohola, ki se rabi v indu¬ striji, da alkohol ne bo vseboval strupa, da pa mora imeti oduren okus, tako da ga nihče ne bo mo¬ gel piti. Mellon je 1 udi ukazal, da se prekliče nova formula, ki je imela stopiti v veljavo s prvim januarjem in ki vsebuje 4 odstot¬ ke lesnega alkohola-, toda ta od¬ strele bo v novi formuli ostal, ker je Mellon mnenja, da toliko lesne¬ ga alkohola ne škoduje zdravju. Obenem pa je tudi pomožni za- kladničar general Andreivs ukre¬ nil vse potrebno, da tihotapci žga¬ nja ne bodo mogli dobiti indu- striskega alkohola. ZASTRUPLJENJE Z ALKOHO- — i niiMimiiiiiiiiiff LOM Število oseb. ki' so v preteklem letu v New Torku umrle vsled za- strnpljenja z alkoholom, je naj¬ večje izza leta 1910. kajti umrlo jih je 30 in še vedno je nevarnost, da katera oseba, ki se nahaja v bol¬ nišnici, še umrje. To poročilo je izdal mestni zdravstveni komisar, dr. Harris, ki je rekel, da je bilo v “suhem” New Yorku dvakrat toliko smrtnih slučajev vsled al¬ kohola kot v mokri Angliji, ki ima 38 milijonov prebivalcev. SVARILO PRED NOVO PIJAČO Newyorška policija je potom radija posvarila prebivalstvo pred neko novo pijačo “bozo”, ki se je pokazala med-božičnimi prazniki. Ta pijača je mešanica šelaka, tr- penfina in etra. Prodaja se kot žganje in jo je mogoče razločiti od pravega žganja, ker je bolj go¬ sta in ima močan duh po šelaku. V bolnišnici se nahaja že šest oseb ki so pile to pijačo. PETAIN PRIDELUJE VINO Pariz, Francija, — Verdunski junak maršal Petain ima veliko kmetijo in vinograde .blizu. Villen- cnvo - Loubet ob vznožju franco¬ skih Alp. Maršal upravlja sam svoje posestvo. Poleg pravice za pridelovanje vina ima tudi-pra¬ vico za izdelovanje konjaka. ZAROTA V BOLGARIJI Pariz, Francija. -— Neko poro¬ čilo iz Zofije pravi, da je policija odkrila veliko komunistično zaro¬ to, katere namen je bil vieti kra¬ lj Borisa in ga prisiliti, da se od¬ pove prestolu. Letnik — Vohune IV. Ilustrevan tednik za izobrazbo, gospodarstvo in zabavo slovenskih delavcev v Ameriki. % | Addrets; 1 4S5 W. 42 »d SL 1 Nev, Yor!c, N.Y. Tel.: Pennsylvania 3319 Entered as second class matter March 12, 1924 at the post office at New York, N. Y., under the Act * >fl!Hliflll!linillE!!Iil of MarcH 3. 1379. New York, N. Y., January 6th —6. januarja 1927 Stran 2 “NAŠ DOM” 6. januarja 1927 tj’nniiiiiiiiiiii(iiiiitiii!ii!iiiiiiiiii!itifnmiiiiii!i!itBiitiKiini!i!ra3titiaaanmiismmiiiiaii!i:iniBmtiaaii!JKJii«iiiii!mmiU!iaffini!iffi!nniTaa!i»’iJ3Ji!!!ium^' I IZ NAŠIH NASELBIN I • Greater New York. — Leto 1926 je za nami. Kakor vsako drugo Silvestrovo, je bilo tudi letošnje priča pisanega in bučečega po¬ slavljanja od ‘Starega leta’ in po- tudi Beethovnova :• Sveta noč, ako se ne motim. Bočim je navzoče občinstvo vse zapete pesmi vzelo na znatije z živahnim ploskanjem, je bil ovseeno vidno, da ste: Oj, zdravljanja ‘Novega leta ’.Naše J Doberdob in Sveta noč najbolj u- svetovno znano gledališko okrož-' gajali. je, ki se v splošnem označuje z! Glavna točka večera pa je seve- eno samo besedo — Broad\vay — da bilo poslavljanje “Starega le¬ je bilo pravo razburkano morje | tu”, in pozdrav “Novega leta”, človeške, mase, ki je valovalo in • Staro leto (g. Frank Padar) v nepristranski in ga ljubijo vsi Slo¬ venci. Nekako okoli 15. novembra-sem poročal, da so nekateri naši roja¬ ki dobili državljanske papirje. To¬ da res je, da dva, ki sta bila oz¬ načena v listu, jih nista dobila. Jaz sploh ne vem, kako zdaj da¬ jejo, državljanske papirje. Enemu rojaku sem bil za pričo in sem bil gotov, da jih je dobil in neka dru¬ ga priča se mi je ravno tako iz¬ javila, da je bil vesel, ko je dobil državljanski papir, ki mu je bil j za pričo, bil pa rojen v tej deželi. Toda v resnici ne vem. kako da- grmelo, bučalo in.se penilo. Val o- dolgi rumenkasti halji in z belo jejo državljanske papirje. Poro- . vale so stotisoč-giave množice po brado in lasmi ter s koso v, roki eevalcu iz Canon City bi pripb- vseh ulicah okrog Times Square. je v svoji deklamaciji orisalo svo- 'roča!, da zaradi takih malenkosti Bučanje in grmenje je povzroča- je izkušnje v minulem letu in tudi ne bi napadal poročevalca. — Po VOŠČILO Vsem naročnikom lista “Naš Dom”, znancem in prijateljem vo¬ ščim veselo in srečno Novo leto 1927. GEO. ZOBEC, zastopnik. “Naš Dom” mora v vsak slovenski dom v Ameriki! Tel..: Orchard 2432 Mesar JOHN MELCHNER priporoča svoje vedno sveže its suho meso ter klobase 16 - lst Ave. New York, N. Y. podalo svoj nauk in svarilo za. bo¬ dočnost, Ker so njegove besede pomenljivo tudi za našo splošno javnost, citatov: n a. j la niasa z vikom in smehom, ro¬ potuljami, ragljami n trobentami. Šumel je poleg • mase • same: tudi pristni, šampanjec in druge močne pijače po skoro vseh javnih in privatnih restavrantih in . klubih. Žvenketali in šteli so se milijoni dolarjev, ki jih: je -naša metropo¬ litanska množica potrošila za svo¬ je silvestrovanje. Očividci trdijo, da se<.še ni ni- : koli toliko- pilo na; Broadway-u, odkar živimo v- dobi. “blažene” prohibicije. • Kar se je godilo na Brcadway-u v kolosalno velikem obsegu, to se je v manjšem obsegu dogajalo v vseh drugih trgovskih središčih našega velemesta in še v manjših obsegih po dvoranah in zasebnih ; stanovanjih. Tudi mi, greater - newyorškij SP-venci smo bili drobec v valovili j naše šestmilijonske metropole. —A Tudi med nami jih je bilo ta ve-j čer jako malo, ki so ostali pri pe¬ či ter se zadovoljili ? običajno j “flašeo” ne\vyorčana ali kalif or- l 6 t a ’ .je pričela ura biti dvanajst, nijca, čeravno so težke in mokre staro leto je nato med bitjem iz- mojem mnenju je najboljše, da se vsak dopisnik podpiše -s svojim polnim imenom. Po. mojem mne- Agitirajie za “NAŠ DOM” Sejal sem srečo in ljubezen, zvestoba, zdravje in krepost; a videl muke sem, trpljenje, človeško videl sem slabost. * Sem videl setev, videl žetev, sem videl seme, videl sad; ni. dala blagoslova kletev, j pšenice ni rodil osat. * Kdor hoče vspeh, naj seje delo, za slogo naj se seje mir, in bratstvo le. tedaj bo vspelo, če. zgine vsa zavist, prepir. y. Vse, kar je bilo, pozabite, v bodočnost naj vam zre oko. ter v slogi bratski se združite in novo leto — srečno bo! Pri zadnjih besedah ‘Starega snežinke skušale ohladiti vročino razpoloženja Silvestrovega veče¬ ra. Le “brumne” dušice in pa sla¬ bo razpoložene zakonske polovice so' ostale na svojem vsakdanjem tiru. Imeli sme kar tri slovenske pri¬ reditve ta večer, in sicer je imela “Domovina” ha “Osmi”, Danica, sv. Jožef in sv. Peter na ‘Morgan’ in “Slovan” na “tVilson” v Me- ditzovi dvorani. Kakor pripovedujejo, so bile vse tri prireditve dobro obiskane. Jaz sem bil na prireditvi slov. pevskega društva Slovan, ker je isti obetal največ na svojih, va¬ bilih in, kakor sem pozneje spre¬ videl, ga je resnično tudi nudil. Meditzova dvorana ni posebno velika, toda pri slovenskih prire¬ ditvah je le redkokdaj polna, to¬ da ta večer je “Slovan” privabil toliko slovenskega občinstva od blizu in daleč, da je bila dvorana premajhna in da je bila potreba po proverbijalnih Ribničanih in njihovem razriti j e vanju očevidno nujna. Okrog poldvanajstih je zadone¬ la. prva Slovanova .pesem po dvo¬ rani in sicer jo bila to Napitnica (Oj zemlja širna, vseslovanska...) Tej so v presledkih sledile še : — Lueipeter ban. — Oj, Doberdob, —- Sveta noč (Beethovnova), — Planinska roža, — Vasovalec itd. Med navedenimi je za našo nasel¬ bino popolnoma nova Emil Ada- navedem nekoliko n ju- ni - nobenega pomena za jav¬ nost, da bi se pregovarjali po Časopisju. S tem pa ne maram ni¬ kogar žaliti. Vendar pa je najlep¬ še, da se vsakdo podpiše s polnim imenom: zakaj bi se tedaj skrival 1 za sence drugih ? Sporočiti hočem še nekaterim rojakom, da jaz nisem Stajere, pač pa sem Kranjec po rodu, se¬ daj pa ameriški državljan.' Toli¬ ko v pojasnilo onim, ki so me. vprašali pismenim potom. Tonv Dreinel, zastopnik. Claridge, Pa. — Tu vam poši¬ ljam celoletno naročnine, in; čudno 1 se mi zdi, da me ne terjate, ker vam- že toliko časa dolgujem. (Mo¬ rebiti ste ta teden dobili opomin, četudi ne po pravici. Pa oprostite! Op.' uredništva.) Zato se vam srčno zahvaljuj eni in ostanem še dalje vaša naročni¬ ca. Imejte šo nadalje Zaupanje v svoje naročnike in oni bodo imeli v vas in tako se bo list širil na- proj. * Posebnih novic ni, kot’ da je pred tedni ubilo rojaka Matijo Hrovatiča, doma iz Cerovca, ob¬ čina Stopiče pri Novem mestu, — Zapušča ženo in devet otrok. Tu¬ kaj so dela vsak dan. Zime letos ni in je jako prijetno za vsakega. Vsem naročnikom želim- veselo; jn srečno Novo leto. tebi list pa Obi¬ lo naročnikov. Lep pozdrav vsem rojakom širom Amerike, posebno pa svoji' sestri v Littleton, Colo. Mrs. Anton Mahkovie. glini!o v ozadje in po dvorani se je pripeljalo na lepo okrašenem vozu Novo leto (petletna Betka Šubeljnova,‘napravljena kot mla¬ dostna vila. V lepi in razločni slovenščini je ‘Novo leto’ z never¬ jetno pogumnostjo pozdravilo navzoče, rekoč : Jaz sem novo leto, srečo vam želim, zdravje in. veselje naj vam le delim. Vsak naj svoje sreče dober bo kovač, pa bo dosti sreče, dosti bo pogač! Ta prizor je tako vplival na. na¬ vzoče, da je marsikomu solza gi¬ njenosti zaigrala v.očeh. Sploh pa je bil ta celoten polnočni prizor tako nekaj .lepega in učinkovitega da ga navzoči ne bodo zlepa po¬ zabili in oba igralca, tako žir. Padar kakor tudi Šubeljnova Bet¬ ka zaslužita popolno priznanje. Po polnočnem prizoru, po brez¬ številnih novoletnih voščilih med prijatelji in znanci, se je razvila prosta zabava in ples, ki je tra¬ jal pozno v jutro. Eden od navzočih. Canon City, Colo. — Tem potom naznanjam cenjenim čitateljem tega lista, da še sploh nisem nik¬ dar poročal v “Naš Dom” nikakih mičeva: Lueipeter ban in deloma lažnjivih poročil, kajti ta list je VESELICE V GREATER NE WYORKU 9. januarja zabava za poplav¬ ljenem v Mont rose dvorani ha Mont rose Avč.’, Brooklvn. 16. januarja velika zabava za ^Slovenski dom v Arlingfon Ibill, 23, St. Marks Plače. New Yoi‘k. 23. januarja zabava društva sv. Frančiška na 62 St. Marks Pl. I— Netv York, N. Y. 26. februarja zabava “Slovana” na 196 Wilson Ave., Brooklvn. DENARNE POŠILJATVE v Jugoslavijo in Italijo Naše cene za pošiljanje dina¬ rjev in lir so bile včeraj, skupno poštnino, sledeče: 500 Din ... 3 9,45 1000 Din . 18.80 2500 Din. 48.25 5000 Din . 92.00 10.000 Din . 183.00 100 lir .. .. $ 5,20 200 lir . $10.10 500 lir . . .'$24.25 1000 lir . $47.50 Pri pešiljatvah nad 10.000 Din, ali nad 2000 lir, poseben popust. Ker se cena denarju čestokrat menja, dostikrat docela nepriča¬ kovano, je absolutno nemogoče doiočiti cene vnaprej. Zato se po- šdjatve nakažejo po cenah or ega dne, ko mi sprejmemo denar. Dolarje pošiljamo ml tudi v Ju¬ goslavijo, Avstrijo, Italijo druge Evropske dišave in sicer po pošti kakor tudi brzojavno Vse pošiijatve naslovite na: SLOVENSKO DANKO ZAKRAJŠEK & CEŠARK 455 W. 42nd St. — New York. (med 9. in 10. Ave.) NAJCENEJŠA vožnja v JUGOSLAVIJO proga DIREKTNA SMER POTOVANJA Kratka železniška vožnja do doma po zmerni ceni. ODPLUJE PROTI .TRSTU IN. DUBROVNKU MARTHA VVASHINGTON 7. januarja — 1. marca-. PRESIDENTE WILSON 25. januarja — 22. marca, Vprašajte za cene in prosto¬ re v bližnji agenturi. PHELPS BROS 2 WEST ST., N. Y. [viiiiiiiiiiiiKiiiiiiiiiiiitiiiiiiiviiniiiiiiiiiiHiiiiiiKiiiiiiniiiniiiiiiiiiMiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiijsiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiBg Dr. M. J. Pleše zobozdravnik r..- ordinira —- 455 West 42nd Street"] Netv York City ob pondeljkih in petkih Tel. Longacre 2664 | 2399 Silver Street „Ridgewood Brooklyn, N. Y. Tel. Evergreen 1445 (Ob nedeljah ordinira po dogovoru) “NAŠ DOM” 6. januarja 1927 Stign 3 Iz delavskega sveta MIR V ANGL. INDUSTRIJI London, Anglija. — Ivot posle¬ dica konference pred Božičem se pričakuje važen razvoj v indu¬ strijskem življenju Anglije. Kon¬ ference so se vdeležili finančni minister "VVinston Churchill, prej¬ šnji poslanik v Berlinu Lord D’Abernon, bivši finančni mini¬ ster Philip Snovrden in uradniki premogarskega kongresa. -O poteku konference ni mnogo znanega, toda izvedelo se je. da so razpravljali o industrijskih od¬ nosa j ih z Nemčijo in o načrtu za industrijsko sodelovanje obeh de¬ žel. Tekom razprave je vladal najboljši sporazum, vsled česar se pričakuje, da bo v kratkem vsta- novljena organizacija, v kateri bo¬ do zastopani delavci in kapitali¬ sti. Namen te organizacije bo od¬ ločevati in sklepati o delavskih in plačilnih zadevah in prepreči¬ ti industrijske spore, da tako na¬ stane večja stanovitnost angleške industrije. ZNIŽANJE PLAČ PREMOGAR- JEV Charleston, W. Va. — Sl. ja¬ nuarjem je stopilo v veljavo 10 odstotno znižanje premogarskih plač v Poeahontas okraju. Druž¬ be so vzele za podlago plačilno lestvico iz leta 1917, po kateri so plače za tretino nižje kot pa linij¬ ske plače. RAJ ZA SLUŽKINJE Moskva, Rusija. — Služkinje v Rusiji spadajo v razred, ki ima posebne pravice. Imajo boljše živ- ljenske razmere, večjo udobnost, višje plače in več pravic kot pa staro plemstvo. Poleg delovnih ur obrtniiske unije in plač ruske služkinje zahtevajo in tudi dobi¬ vajo od svojih gospodinj družab¬ no zavarovalnino, en mesec po¬ čitnic s celo plačo, vsak teden en prost dan, dve zimski obleki, dva para čevljev, štiri pare nogavic in gorko suknjo. Ako služkinja ne zna pisati, ji mora gospodar vsak teden dovoli¬ ti potrebno število prostih ur, da more hoditi v delavsko šolo. Ako jo gospodinja izkorišča in zahte¬ va od služkinje nadurno delo, se služkinja pritoži na unijo, ki po¬ tem navadno odloči v prid služki¬ nje. Po sovjetskih postavah je mo¬ goč,- služkinjo odsloviti le iz naj¬ važnejšega vzroka. Po odpovedi pa. jo cospodar dolžan zanjo skr¬ beti še en mesec. Ako služkinja umrje v službi, jo mora gospodar pokopati, ako nima nikakih so¬ rodnikov. Vsled razsodb delav¬ skega; ministrstva gospodinje ve¬ činoma nočejo več/ imeti služkinj « .V« in opravljajo hišna opravila rajši same. PETDNEVNO DELO Chicago, Ul. — Kmalu nato, ko je TTertry Ford v svojih tovar¬ nah vpeljal petdnevno delo na te¬ den, so' tudi delavci pri kožuhih dobili petdnevno delo. Tozadevna pogodba je bila sklenjena med Fur Vvorkers Union in Fur Ma- nufaeturers Assoeiation. Pogodba je bila sklenjena od leta 1927 do 1929. Delavci so spre¬ jeli 40 ur na teden in 44 ur v času sezone od 15. avgusta do 31. de¬ cembra. Po pogodbi je tudi dolo¬ čeno, da se nikjer ne sme oprav¬ ljati nadurno delo, dokler je kaj i delavcev brez dela. Določene so tudi minimalne plače. POVEST O ŽENSKI LILIJI Na jezeru “Zbranih zvezd”, ki je zdaj znano pod imenom Tupper jezero v Catskill Mountains v dr¬ žavi Nev Vork, se je porodila vodna lilija. Kot pripoveduje in¬ dijanska pripovedka, se je to do¬ godilo tako-le: Bilo je spomladi in Solnee, po¬ glavar Saranac Indijancev, je bil na vojnem pohodu. Ko se je vrnil, je bilo vse divje veselja in obha jali so z velikimi svečanostmi njegove zmage. Vsi so bili polni veselja, razim mlade, ljubeznive deklice, ljubke pevke plemena, po imenu Osita (ptica). Stala je proč od drugih, žalostna in tiha, kajti v srcu je storila obljubo, katero je po indijanskem običaju morala držati ali pa umreti. Nikdo pa ni vedel za njeno obljubo kot samo ona in Veliki duh, kateremu je razodela svojo skrivnost. Osita se je odstranila od drugih ljudi in odšla na breg “Zbranih zvezd.” Tam je skočila v čoln in se tiho odpeljala, skrita med ve¬ jami dreves, ki so rastla oh obrež¬ ju- Toda poglavar jo je videl. Ve¬ del je za njen namen, steče proti jezeru, skoči v drug čoln in hiti za njo. Ko Osita opazi, da jo nekdo zasleduje, skoči na breg in steče na rob visoke čeri. Od tam zakliče Solncu, naj se ji ne približa, temveč naj jo pu¬ sti, da si sama izbere svojo pot do Velikega duha. Solnee pa ni raz¬ umel, temveč hiti proti njej, da bi jo vzel s seboj v vas in jo prego¬ voril, da prekliče svojo obljubo. Ko Osita vidi, da se ji Solnee bliža, dvigne svoj obraz proti ne¬ bu in skoči kot pšica v globočino. Solnee skoči za. njo, plava z veli¬ kimi zamahi in jo išče, toda Osita je izginila. Solnee 'gre počasi in žalosten k svojim ljudem in jim pove, kaj se je zgodilo. Prihodnjega dne pride v vas tujec in prinese s seboj čudovito lepo cvetlico. Vsakdo jo je začu¬ den gledal. Noben Indijanec ni dosedaj še videl take cvetlice. — Njihovo začudenje pa je bilo še večje, ko jim tujec pove, da je gla¬ dina jezera Zbranih zvezd pokri¬ ta s takimi cvetlicami in da jih je največ ob vznožju visoke skale. Naglo pohitijo tja in začudeno in molče gledajo na velike bele lilije, ki so pokrivale vodo. Nato pa pravi modri mož plemena, da je Veliki duli dal Ositi tako obli¬ ko, ker se je držala svoje oblju¬ be; bela barva da pomeni njeno dobroto, rumena barva pa njeno trdno vero in ako hočejo čakati in opazovati, bodo videli, da -še bo odprla Solncu zjutraj in zopet, zaprla zvečer. Tako je bela vodna lilija Indi¬ jancem znak trdne vere in v njej vidijo poosebljeno Osito, ljubez¬ nivo dekle in pevko indijanskega plemena Saranac. -0-- Deber nasvet. “Veš, kaj ti povem, pa brez za¬ mere. Tvoja žena je po svoji zu¬ nanjosti zelo grda.” “No, no, da^vnanjost ni ravno lepa; toda zato je dobro srce, zna¬ čaj, sploh vse, kar je notranjega.” “Veš, kaj; daj jo obrniti!” KAKO SE JE REŠILA REVMATIZMA Ker iz svoje strašne -izkušnje pozna bolečine, katere povzroča revmatizem, je Mrs. J. B Hurst, ki stanuje na 204 Davis Ave., E 110, Bloom-ington, 111, je. tako hvaležna, da je ozdravila, da iz sa¬ me hvaležnosti hoče povedati tudi dru¬ gim, ki trpe vsled revmatizma, kako se ga morejo doma prav lahko rešiti. Mrs. Hurst ne prodaja ničesar. To naznanilo samo izrežite, pošljite ga ji s svojim imenom in naslovom in ona vam bo drage volje poslala vsa pojasni¬ la brezplačno. Pišite ji takoj, predno pozabite. —Adv’t. Najnovejše in druge Columbia gramofonske plošče. Moški kvartet “Jadran” poje: 25049—Prišla bo spomlad. Zadovoljni Kranjec. 25047—Sijaj, sijaj solnee. En starček je živel • 25046—Ljubezen in pomlad. Slovensko dekle. 25039—Na potu v stari kraj. I. del. Na potu v stari kraj. II. del. 25037—Sinoči je pela. Stoji, stoji Ljubljanea. Tercet rojaka Hojerja (har¬ monike) : 25045—Mazulinka. Ptičja ohcet. 25044—Ccklarska koračnica. Triglavski valček. 25043—Polka Stuparjev. Ti si moja, valček. 25041—Veseli rudarji, Koračnica, Sladiti spomini, Valček. 25040—Hojer valček. Pečlarska polka. Razni glasbeni komadi: 25048—Na kranjskih gorch, polka. Gospodarski lendler. 25042—Daleč v gozdu, valček, or¬ kester. Večerni valček, orkester. 25038—Temne oči. orkester. Bora koračnica, orkester. 25036—Slovenski valček, 4 harmonike - Radostna polka, 4 harmonike 25035—Slovenska narodna, tamburaši Slovenska polka, tamburaši. 25034—Sokolska koračnica, vel. godba Češka koračnica, -vel. godba. 25030—Večerno veselje, voj. godba. Vsi naenkrat, voj. godba. 25026—Tirolski valček, I. del. citre. Tirolski valček. II. del. citre. 25023—Pavel, narodna, lunetska godba Peter, narodna, kmetska godba. 25020—Stari kranj. valček, Lovšin, harmonika. Štajerska, Lovšin, harmonika. Razni pevski komadi: 25033—Oj tam za goro, moš. Kvartet. Gor čez jezero, moš. kvartet. 25018—Srcu, moški in ženski glas. Rožmarin, moški in ženski glas. 25017—Zapoj mi ptičica, gdč. Grahek. Ptička, gdč. Graheek. 25005—Kaj ne bila bi vesela, sestri Milavec. Sirotek, sestri Milavec. 25031—Pred Volitvami, šaljiva. Na svet večer, šaljiva. 3 plošče pošljemo za ..$2.50 , 5 plošč pošljemo za.$4.00 10 # plošč pošljemo za.$7.50 Kdor-naroči 20 plošč, dobi eno zastonj za darilo. i Z vsakim naročilom od 5 ali več plošč pošljemo 50 igel zastonj. Vsaka igla igra 10 komadov. V zalogi ima mo še mnogo dr ugih plošč. Pišite po cenik in sicer na: JUGOSLAV AMERICAN CORP. 455 West 42nd Street, New York, N. Y. SLOVENSKI FOTOGRAF Ob priliki kake poroke ali društvene svečanosti se pri poročam našim rojakom v Pittsburghu, Pa. in okolici za izdelovanje fotografij in povečanja slik Ako mi sporočite z dopisnico, pridem tudi na dom SVOJI K SVOJIM! Dobro delo po nizki ceni frank oblak 4905 Butler St. Pittsburgh, IV JOSEPH CESARK-- REAL ESTAT F Kdor si želi postaviti hišo, kakoršno hoče imeti, naj se obrv na mene in mu preskrbim zidavo. Taka hiša ga fec veljala \nanj kot pa bi kupil že gotovo hišo 42 Halleck Ave. Ridgewood, L. I. Telephon: Evergreen 6566 Stran 4 “NAŠ DOM” 6. januarja 1927 NAS DOM (OUR HOME) Slovenian \veekly issued every Thursday Owned and puhlished bv:NAš DOM PUBLISHfNG CO. Dr. J. M. Plese, Preš., Ignacij Hude. Manager Office: 455 W. 42nd St., New York„ N. Y Slovenski tednik za gospodarstvo,, izobrazbo ir. za¬ bavo. Izhaja vsak četrtek. Cene oglasov po dogovoru. Rokopisi se ne vračajo. Naročnina za Združene države in Kanado za ceio ieto $2.50, za poi leta $1.25. w Za Evropo za celo leto SA.00 Dopise, članke, naročnino in sploh v. e, kar ima stik z uredništvom ali upravniltvom, naj se pošlje na naslov: NAŠ DOM, 455 W. 42nd St., New York, N. Y. . OPOMIN ZA NAROČNIKE Pred dnevi smo zopet poslali opomine za obnovitev naročnine. Xikdo naj ne vzame tega opomina za razžaljen je, temveč za pri¬ jazno naznanilo, da je naročnina potekla, ker nam je znano, da marsi¬ kdo iz tega ali drugega vzroka tis prezre. Potrebno je, da dobimo plačano naročnino, da je mogoče list vzdržavati. Zato moramo, dasi neradi, svoje naročnike opominjati, da poravnajo zaostalo naročnino, ker drugače mnogi radi pozabijo in potem, ko je dolg že zastarel, pa se rajši odpovedo listu, kot pa bi morali malo več plačati. / Kdor je tedaj prejel opomin, ga prosimo, da se zaveda svoje dol¬ žnosti na prani listu in poravna, kar dolguje. V današnjih razmerah je tudi mogoče, da kdo ne bi mogel po¬ grešiti nekaj dolarjev. V tem slučaju naj nam vsakdo naznani in bolno počakali. Radi vstrežemo vsakemu in prav neradi koga črta¬ mo iz imenika naših naročnikov. Želimo, da bi naši naročniki nam bili naklonjeni, bili naši prija¬ telji ter nam razodeli svoje težave, želje in težnje, da bi se počutili z nami vred kot velika družina, katere, člani se med seboj razumejo ta: pri jat oljsko pogovorijo. - Ko smo pred dvema/mesecema razposlali/opomine, nam je nek naš naročnik pisal naslednje: “Prejel sem Vaš opomin za poravnavo naročnine. Vedel sem že prej, da sem Vam dolžan, toda pri najbolj¬ ši volji Vam denarja ne morem poslati, ker že več mesecev ne delam. Kaj bi napravil, ne vem. Plačati ne morem in zelo bi mi bilo hudo, a ko “Našega-Doma” ne bi mogel več brati. Ali morete nekoliko po¬ čakati, da pričnem zopet delati? Potem pa Vam bom takoj poslal. Ako pa ne morete počakati, vstavite list, dokler se zopet ne naročim nanj. Hočem ga imeti, četudi-ga sedaj ne morem plačati.”* Takemu naročniku lista pač ne .moremo vstaviti, zato mu ga po¬ šiljamo daljep ker želimo vstreči vsakemu in ga nočemo pripraviti ^pb njegovo veselje. Kdor naročnine začasno ne more obnoviti, naj nam sporoči in mu bomo list pošiljali še naprej ter čakali, da se njegove razmere-iz¬ boljšajo. ■ Toliko bolj pa apeliramo na one, ki se nahajajo v ugodnih de¬ narnih razmerah, da se spomnijo, da je tudi nam potreben denar za pokritje stroškov in vzdržavanje lista. Tem posebno polagamo na srce, da se ozirajo na naš opomin, toda brez zle misli v svojem srcu. Opomini, katere smo razposlali, pomenijo za nas nekaj tisoča¬ kov, ki so na vsak način potrebni za izdajanje lista. Nikdo naj pri tein ne misli, da hočemo s tem napolniti svoje žepe — vsaka taka mi¬ sel bi bila pregrešna — temveč denar je potreben za tekoče stroške. Pomislite tedaj to in se potem ravnajte! Pri tem pa se moramo tudi mi nekaj izpovedati, namreč, da bo nekaj naročnikov, ki sc. dobili opomin po krivici. Opomine smo nam¬ reč-pripravili že pred Božičem, pa jih nismo takoj odposlali, ker na¬ šim cenjenim čitateljem nismo hoteli z neprijetnimi opomini kaliti božičnih praznikov. Med tem časom pa so nekateri že poravnali dolg in so zato tudi dobili že naše potrdilo. Te naročnike prosimo, da naj nam nproste in vpoštevajo potrdilo za prejeto naročnino. Se enkrat bi prosili vse. one, ki nam dolgujejo na naročnini, da se zavedajo svoje dolžnosti do nas, kot se moramo tudi mi zavedati svoje dolžnosti do njih, da pišemo tako, kakor je njim po godu. Zavedajmo se tedaj Vsak svoje dolžnosti in zadovoljni bomo eden 'z drugim. vstaviti ves železniški promet, brzojav, telefon in druge take na ve. ki so dandanes neobhodno potrebne tudi ob nedeljah. Poleg te¬ ga še obstoje po nekod postave, ki prepovedujejo ob. nedeljah priaa- šanje mleka,-in ledu, dovoljujejo : pa prcglaja ice-creama, ki je bi lz- :najden pozneje, ko je bilk vpeljana pOSjAva;. so postave, ki zalite.:/-, jo, da so restavracije zaprte, delovati pa morejo radijske posta;?; postave, po katerih more biti gospodinja aretirana, ako šiva noga¬ vice; postave, ki prepovedujejo ljudem sedeti na verandi, medtem ko se vrši v cerkvi kako cerkveno opravilo. Vsled te postave je pred tremi leti nek stražnik vstrelil nekega dečka v Tangier, Ya. Kratko, po raznih občinah v Združenih državah imamo postave, ki so ta:-: o nespametni, da bi uničile marsikatero občino, ako bi kdo. -poskušal te postave zopet vpeljati. . Ako bi bilo samo to, bi se še kako izhajalo, toda to ni vse. mo dve sovražni stranki, ki se prepirate zaradi nedeljskih post? v. Ena stranka je liberalna, ki se -poteguje .za svobodno nedeljo , dre ga stranka pa, katero zastopa Lord’s Dav Allianee (zveza Gospodove¬ ga dne), pa nam hoče vsiliti puritansko nedeljo, če jo hočemo ali t o. Posledica te organizirane nespameti je, da nikdar nimamo ' - ru. Zmešnjava se vrli v neprestanem krogu. Ako kdo v liberalni stranki na posebno viden način krši nedeljsko postavo, druga stran¬ ka takoj zavzame bojevito stališče. Stare postave, izkopljejo in ; ži¬ čno se nespametna preganjanja in zatiranja, kot smo pred kratkim videli v državi NevrAJersev. In tako.se dogaja po več drugih drža¬ vah. /da se .ena stranka naenkrat, zavzame, da se prekličejo postave in bi bilo vse dovoljeno delati, druga stranka, pa hoče zopet oživiti postave, da sc sploh drugega ne bi smelo ob nedeljah delati kot m-.'i- 1 i. Ali je kak izhod iz tega položaja? izhod je. toda najprej se r ti¬ ramo; otresti predsodka glede tega, kaj je v nedeljo prav in kaj : e. To velja ravno tako za liberalne ljudi kot za moraliste. Ena stvar je gotova, da cela dežela ne bo za popolnoma odprto nedeljo. Veliko število prebivalstva smatra nedeljo za dan pobožnosti in s tem je tre¬ ba računati. Mnogokrat slišim ogovoriti: “Ako je greh v nedelj . zakaj ni greli tudi v pondeljek?” Toda s takim naziranjem ni mogoče priti dalje. Človeška, narava je pač taka, da smatra nekaj za greh v nedeljo in za prav v pondeljek. In če je to naziranje še tako nelo¬ gično, je vendar, res tako. Ravno tako jasno je tudi, da ljudje ne bodo za puritansko re¬ dčim.. Nedelja, katero zagovarjajo puritanci, je proti zdravi člo¬ veški' pameti. In oni. ki smatrajo -nedeljo samo za dan molitve.'r..? morejo pričakovati, da bo ves narod sprejel njihove zahteve, na'ka¬ ki podlagi mora biti ameriška, nedelja. Tn ako bodo hoteli doseči, da. ves narod spodobno obhaja nedeljo, bodo morali opustiti svojo tr¬ moglavosti in 'poslušatudokaže razuma.. Nedelja mora biti postavljena na podlagi misli, da .jo : f ( , z j ponudila perzijsko enako veliko, vse skupaj stolči in | al1 ‘ ] > kar kaže ’ paj stolči in maži s tem golšo. ; da llo5e napraviti na celi črti red. 2. Vzemi brinovega cveta, deni V bližini Kermanša so roparji na- vanj kafre in s tem krof maži,'P adli ter oro P ali P oStlli avtom °- potem pa pritisni nanj gorek hlev biL Eo šab izvedel za to ’ se ■>« bec kruha, takoj ko iz peči pride, j v Z B<>^ Jutranji uri podal k voj- Večkrat ponavljaj in krof se bo nemu ministru, mu zapovedal, da 1 se mora takoj podati na lice mes¬ ta, poveljnike ondotnih čet odsta- tvt ttt« * viti ter imenovati nove. Novoime- PLJUCA. . v , . . | novam častniki niso prej mirova- Pljuča nam je stvarnik ustvaril li, doker niso prijeli vso tolpo in zato, da dihamo.. Spletena so iz vrnili pošti oropani denar, jako tankih vejic trojnih cevi, ka- spravil. tem deni na krožnik ter daj z mavrahovo ali gobovo omako na mizo. Polževa jajčna jed. Skuhaj 20 polžev, osnaži jih in zreži-Segrej potem presnega masla, deni vanj drobno zrezane Čebulje in peter¬ šilja, malo moke in drobtin ter prepraži. Deni potem noter polže; osoli; jih in zaiij z zelenjavno;, ju¬ ho, da prevro. Prideni potem še malo kisle smetane in mešane di¬ šave. Ko se malo prepražijo, jih odstavi, da se ohlade. Medtem pa -.vmešaj žlico presnega masla, primešaj pet rumenjakov in be- nam je zaletelo. Ijakov sneg ter malo osoli. Namaži zdaj model, deni vanj eno vrsto tega, potem polže in tako naprej. Vrat mora pa imeti tudi nekaj trdega, kar ga kvišku drži, ker bi sicer ne imel več stalnosti kol. torih prva se imenuje sapnik ali dušnik; drugi pravimo pljučna odvodnica, tretji pa pljučna pri- vodniea. Prva cev nam služi za sapo, druga in tretja za kri. Kar je meh v kovačnici, to so pljuča v našem telesu. Težka so nekaj čez dva funta in obstoje iz dveh pre¬ cej enakih kril, ki ob obeh straneh obdajate srce. Namen pljuč je ta, da izboljšujejo kri, katera temno¬ rdeča, torej sprijena, prihaja va¬ li je in jih svetlordeča’ zopet zapu¬ šča. Sapa prihaja po sapniku od zunaj v pljuča po dveh potih:.— skozi nos in skozi usta. - 0 - Žrtev dela. da je vzorec poln. Speci ter.daj s;prazna vreč.a. To stalnost mu da- kako primerno omako na mizo. jejo takozvana vretenca,'iz liate- (Dalje prihodnjič.) --o- “Naš Dom” mora v vsak slovenski dom v Ameriki! Agitirajte zanj! Iz Trbovelj poročajo: Na Do¬ brni se je 16. dec. popoldne zopet pripetila smrtna nesreča, katere žrtev je postal delavec pri vzpen¬ jači, Pilnauer, star okoli 50 let. — Vzpenjača, kateri so priklopljeni štirje polni in štirje prazni vozič¬ ki za premog, vodi skozi kratek predor na drugo etažo. .Nesreča se, je zgodila, ker sta se na vrhu odtrgala dva prazna vozička od ostalih dveh. Pridrvela sta z vso močjo v nižino, kjer je bil zapos¬ len Pilnauer. Ta se je sicer še pra¬ vočasno umaknil na stran, toda vozička, ki sta padla s tira, sta se zadela ravno ob steber, do katere¬ ga se je ponesrečeni umaknil. — Delavci so vsega razbitega pote¬ gnili izpod razvalin. ‘NAŠ DOM” 6, januarja 1927 Stran 7 ZNANSTVENI NAPREDEK V AMERIKI TEKOM LETA 1926. (Dalje in konec.) Kemija Profesor Hopkins na Illinois univerzi je odkril nov kemični e- lement, št: 61, in iga je imenoval illinium. ..= V laboratoriju Illinois univerze so na umeten način sestavili zmes enako takozvaneunu. chaulniogra olju, ki se rabi za zdravljenje go¬ bave bolezni, in ugotovilo se je, da ta nova zmes jako učinkovito ubija gobave klice. Dva detroitska kemika sta iz žlez živali, uspešno pripravila ne¬ ki ekstrakt paratiroidne žleze; ta važna žleza kontrolira količine ap¬ na v telesu.- Dr. Irving Langmuir, znani* raz iskovalee : pri General Elser 1 c Companv, je objavil iznajdbo no¬ vega načina varjenja kovinskih komadov. Obsežno izdelovanje umetnega bombaža iz lesa je povzročilo pra¬ vo revolucijo v ameriškem polje¬ delstvu. Eksploracije E. E. Byrd, ameriški mornari¬ ški častnik, je dne 9. maja z aero- planom dosegel Severni tečaj; to je bil prvi uspešni polet na Sever¬ ni tečaj. Amundsen je v zrakoplovu Nar- ge, ki je bil zgrajen v Italiji, pre¬ letel vrh zemlje. Vozna črta je znašala 2700 milj in vožnja je tra¬ jala 71 ur. Ekspedicijo je deloma financiral Amerikanee ELsvrortit, ki se je sam udeležil poleta. Zemljeslcvie (geologija.) in sem- Hcmljepis (geografija) V Texa.su in New Mexieo so od¬ krili obsežne sklade solitra. V ameriški narodni muzej .so prinesli prazgodovinske sledove plazilcev, - odtisnjene v peščene«; ti plazilci ali r.eptili so živeli pred 25 miljeni let. Zdravstvo (medicina) Dr. E. Krumbhaar z Phila¬ delphii e je objavil odkritje, da je vranica važen vir za, ustvarja¬ nje onih protistrupov v krvi, ki pomagajo telesu v odporu proti okužen j ti potom bakterij. Zdravnik je razvil preizkuševa¬ len način na koži, potom katerega je mogoče ugotoviti, da-li je otrok 'dovzeten za dertinsko paralizo. Eksperimenti, izvršeni na 50 tisoč miših v Chicago univerzi, so 1 pokazali, da je v miših podedova-' ne toliko odpornosti kot dovzetno-j srti za raka. Dr. Sajous, profesor na Penn- fivlvania univerzi, je objavil, da je' prepričan, da igrajo a dre na In e žleze veliko vlogo pri proizvaja¬ nju telesne .topline. iša t:t bi-zina 186.281 milj na se¬ kundo. V raziskovalnem laboratoriju, General Electric Companj so raz¬ vili novo vrsto brezzračne cevi, potom katere se. more električni tok opariti dvamilijonkrat. Poslušalci na radio .so mogli slišati šum enega edinega atoma Razni iznajditelji na Francos¬ kem in v Združenih državah so koncem leta trdili, da so našli se¬ daj praktični način za vpeljavo televizije ali radio-kinematografa. Veda o potresih in ognjenikih Federalni geologični urad je v radia, ko je kemičar dr. Gody ne- AIa.sk i odkril tri dosed£j neznane j POSLUŠAJ NAJBOLJŠEGA UČITELJA! Začetkom leta je najboljša od¬ ločitev, da se ne napravi kaka ne¬ umnost. Iskušnja je najboljši uči¬ telj. Ravnajte se po tem! “Kdor uboga iskušnji, je lahko vsak del svojega življenja prost, nesreče,” je rekel Cieero •znansko slabe električne toke poja¬ vil za 700 biljonkrat. Radio Med New Torkom in Londonom so dosegli istočasno radio zvezo v obe smeri. SLOVENSKE PIANO - ROLE Tu nudimo rojakom zbirko najlepših slovenskih piand-rol in sicer po zelo znižanih cenah, ki kodo omogočevale vsaki družini, ki lastuje plaver-piano, da si na¬ roči celo zbirko ali pa vsaj veči¬ no iste. -- Barbara polka — godba ..$ 70 Ciganska polka — godba ..$ 70 Dragi je daleko godbS . .$ 70 G-olobička polka — godba . 70 Jadransko morje z besedami $ 75 Jasno solnce gre, polka ..$ 70 Kaj ne bila bi vesela — Melo¬ dija z besedami ..$ 75 Ljubavno blebetanje Polka mazurka . $ 70 Mladi vdovec polka ......$ 70 Moje zlate sanje polka ... 70 Mili kitaj. Melod. z besed. $ 75 Radetzky marš koračnica . .$ 70 Moje sanje polka ........$ 70 Naprej zastava slave, nmlo dija z besedami .$ 75 Nazaj v planinski raj, melod. z besedami .$ 75 Na dan, polka .$ 70 Na jadranski obali, godba . ..$ 70 Na zdravje, polka .$ 70 Naša Roža, polka .$ 70 Na tvoje zdravje, godba . .$ 70 Na, visokih gorah, godba 70 O jesenske noči, godba 70 Pozdrav, melod. z besedami $ 75 Poj d konjiček, pojdi, korae. $ 70 Pripoznanje, mazurka.$ 70 Potepuh, polka ... $ 70 Pijejo, polka.70 Pod lipo, polka ....$ 70 Slovenska četvorka, melodija z besedami.$ 75 Slovensko dekle, melodija z besedami . ...$ 75« Slovenske melodije, valček z besedami.$ Studenčku, melod. z besed. $ ognjenike. Največ ji je visok šest in četrt milj. F. L. I. S. - o—- POMANJKANJE ŽEN Samarkand, Tnrkestan. — Iver. je v Tnrkestanu dvakrat več mo¬ ških kot žensk, mnogoženstvo iz-' ignja'in moški, ki so prej imeli po devet žen, se-morajo zdaj zelo truditi, da dobe. saj po eno. Rusko ljudsko štetje, ki je bilo p lv j 2000 leti. Nikar ne pomišljaj- ravnokar končano, kaže veliko * e j n vzemite Trinerjevo grenko večjo število moških nad ženska- vino, kadar imate kako želodčno mi. Ker žen tako zelo primanjku- bolest, slab tek, zaprtje, slabo pre¬ je, misli sovjetska vlada, temu od- bavo. glavobol ali kako slično pomoči s tem, da. bo skušala pri- bolezen, ki zahteva zdravilo, ki o- peljati žene iz drugih sovjetskih gj s ^ čreva in-c-dstrani vsako ne- drzav. varnost. “Xew York, 3. novembra. V pretečenem letu še je prebi- Tekom naše turneje po Združenih valstvo Turkestana zmanjšalo za državah smo se "prepričali, da nam 20 odstotkov, ker je bilo mnogo .je treba kako lahko prebavno manj porok in rojstev kot druga zdravilo, potem pa, ko smo po¬ leta. Zato pa je tudi cena za mo- skusili Trinerjevo grenko vino, žitev zmožnih deklet poskočila od smo se prepričali, da je tako ko- 500 na 5000 rubljev, česar pa rev- [ ristno, da smo ga ves čas rabili z ni moški ne morejo plačati. izvrstnim uspehom. A. Periier. ka- Poligamija ali mnogoženstvo, P itan ' A ' C: S P arta ’ Pra « a ’ sloval9 STATE STREET, — NEW YOF«K N. Y. ali pa na njene zastopnike. $tran 8 “NAŠ DOM” 6. januarja 1927 ODLIKOVAN REŠITELJ W. W. ClemetS. katerega pred¬ stavi ia gorenja slika, iz Bostona, je dobil Caraegiejevo kol njivo m $1090-nagrade, ker'je rešil iž vo¬ de neko “eno v MOmi Beach. Pia. NOVI MIKADO MELLON OGLEDUJE GRADBENI NAČET Na sliki tajnik Mellon in kongresnik Elliot, ki si ogledujeta gradbeni načrt za d n dna poslopja v AVashingtomi. Kongres je že dovolil-za nova'vladna poslopja $25.000.000. skl -mikado (‘cesar)., je takoj na- Na sliki jc kongresni odbor za ceste. Sestal se je k prvi seji, kjer.so bili izdelani načrti za za¬ sl opil vlado njegov sin Hiroliito, 'sedanje zadnjega kongresa. katerega je videti na gorenji sli- - :r ~~ -- = -- — . ..—- . . . ■ ■ ki. ANA BO POROČILA BOBA Iz Los Angeles se poroča, da se bo Miss Anne-Cudalrg, ki jo zelo j poznana v športnih krogih, poro- 1 čila s filmskim igralcem Bob Cu- sterjem. les, Zadi-ga novost, katero so vpeljali filmski igralci in igralke Metro - Maver družbe v Los Ang;- Cah, je pasja dirka. Na sliki sta Paulina Starke in Matt Moore, ki ravno spuščata svoja psa. DIRKA PSOV FILFtfSKIH IGRALCEV > I “NAŠ DOM” 6. januarja 1927 Stran 9 ZAČASNA BELA HIŠA Na sliki je Willard hotel v AVashingtonu, kjer bo stanoval pred¬ sednik Coolidge s svojo družino, ko bodo popravljali Belo hišo. V tem hotelu je tudi Coolidge stanoval, ko je bil podpredsednik. »iPti RAZISKOVALCA POLARNIH KRAJEV Na sliki sta generalni major A. W, Greelev (desno) in dr. Knud Rasmusen, ki sta poznana polarna raziskovalca. Rasmusen se je ne¬ davno vrnil s polarnega potovanja, na katerem je prevozil in preho¬ dil 20.000 milj. OBISK PRI PREDSEDNIKU COOLIDGEU SMEH NA OBRAZIH NOVIH SENATORJEV Slika predstavlja štiri nove ameriške senatorje, ki so zasedli svoje sedeže, ko je bil pred Božičem ot.vorjen kongres. Od leve- na Slika nam predstavlja poglavarja. Seminole Indijancev Tonv Tonnuy-ja in njegovo ženo. Oba s ta na potu v Washington. da for¬ malno zaprosita predsednika za državljanstvo in da predsednik do¬ voli: seininolskcmu plemenu, da stalno prebiva v svojih sedanjih bi¬ vališčih. ■ ' - - j desno so: David Steuv.art iz države Iowa, Harrv B. lla\ves, Missonri, f David L Walsli, Massachusetts in Arthur Gould iz države Maine. LOV NA SLONA V KANSASU STARA UČENKA ZA MODERNE IDEJE Ko je v Garriett, gozd, so se vsi farm er ji v soseščini odpravili na lov. Bo več dnevih se jim je posrečilo v jeti ga, potem ko je bil večkrat obstreljen in mu zmrznila ušesa in prsti na nogah. i je Mrs. N. O, Freeman, vdova po protesta »lovskem pa¬ storju. ki sedaj, dasi stara 7/-let, obiskuje vseučilišče v Evanston. 111. Mrs. Freeman ima pristrižene lase, nosi kratko-krilo in pravi, da morajo dekleta imeti pravico kaditi. Stran 10 “NAŠ DOM” 6. januarja 1927 BELOKRANJSKI PREGOVORI j Visokim smrekam vihar vrhe lo Ako petelin ne zoblje, tudi ne peva. Brod ne stoji-samo za enega. Brnita na svoji glavi ne vidiš, a muho vidiš na mojem nosu. ('istemu obrazu malo vode tre¬ ba. Domača gora najbolj zelena. 1 lladna vrana ne pita site. I brojeno ovco Volk odnese-. Kadar je hruška zrela, ji ni treba vetra. Kakor se koscu streže, tako mu kosa reže. Kar kdo Bogu daruje, se mu od e vet eri. Ivar mačka leže, rado mišim streže. Kdor s psi spi, z bolhami vsta¬ ne. Kdor ni grada videl, se svinja¬ ku čudi. Lahko je z drugo roko kače lo¬ viti. Nad medveda se ne gre s šilom. Ne daj volku koze pasti! Petkrat meri, enkrat reži! Sto ljudi, sto čudi. • Sc božjega groba noče nikdo zastonj čuvati. V mošnji ni brata ne sestre. Vsak cigan svojega konja hva¬ li. • Volka krsti, ali ne krsti, vseeno bc- ovce klal. Žaba ni za lešnike. Dober glas gre čez deveto vas, grd pa čez deveto deželo. Dolg in greh, to raste zmiraj. Nikdar ni noč tako dolga, da hi ne doSei dan za njo. Težko je staremu iti pamet is¬ kat, ako jo je mlad izgubil. Nihče ne vpraša: Kdo je mol¬ če 1? —- -negb: Kdo je govoril? KAJ JE BOLJŠE? Boljši je dober glas, ko srebrn pas. Boljše je prihranjeno jajce, ko sr eden vel. Boljša bobova slama, -kakor pa prazne jasli. Boljši danes kos, kakor jutri gos.. Boljša pamet, kot žamet. ■ Boljše je dati volno, kakor živo ovco. Boljše drži ga, kot lovi ga. Boljše je lačnemu zaspati, kot dolžnemu vstati. Boljša je žlica soka v miru, ka¬ kor polna miza v prepiru. Boljši je novčič pravičen, kakor zlat krivičen. Boljše je s.pametnim jokati, ka- kgr z bedakom peti. Boljše pošteno umreti, kakor sramotno živeti. DREVO V PREGOVORIH Kakršno drevo, tak sad. Slabo drevo ne more obroditi dobrega sadu. Z enim mahljajem ne posekaš drevesa. C‘e dolgo sekaš, pade tudi naj¬ močnejši hrast. Sila hraste ruje. Dokler lipa cvete, ji ne manjka čebel. mi. Marsikatera bukev' k svojemu koncu topOrišče da. Kadar stari hrast pade .zruši dostikrat mlade. Drevo na katerem -čast raste, vsak rad trese. Senca visokih dreves; se daleč razteguje. Stara drevesa se težko presaja¬ jo. Jabolko ne pade daleč od jab¬ lane. GOSTOVANJE PRI NAJVIŠJEM BITJU Nekdaj -je: najvišje bitje skleni¬ lo, da napravi veliko gostovanje v svojih sinjih dvoranah. Vse čednosti so bile povabljene na to gostovanje. Čednosti same! Moški niso bili povabljeni, samo gospe. Zbralo se jih je prav mnogo, velikih in majhnih. Majhne čednosti so bile bolj prijazne in vabljive ko velike; vse pa so se kazale' zadovoljne. Dvomljivo so se zabavale med se¬ boj^ kaor se spodobi bližnjim so¬ rodnicam in znankam. Najvišje bitjo pa je ■zapazilo dvoje prekrasnih dam, ki nista bili, kakor se je videlo* znani'dru¬ ga drugi. Gospodar prime eno od teh go¬ spa za roko in jo pelje k drugi. “Dobrotljivost!” pravi in poka¬ že na prvo. “Hvaležnost!” pristavi in poka¬ že na drugo. Obe čednosti sta se neizrečeno začudili; zakaj, kar svet stoji -— in tega je. že dolgo — sta se sre¬ čali Sedaj prvič. Po Tyanu Turr/enjevu — Aleksander Hudovernik. -o- NOVA MOTORNA LADJA Še prej kot po preteku enega leta po splovitbi ladje Saturnia je bila-10. decembra v Tržiču pri Tr¬ stu Splovljena nova motorna lad¬ ja Vuleania. To sta dve največji in najbolj razkošno opremljeni motorni ladji na svetu. Ladjo je imela krstiti hčerka italijanskega kralja princesa Marija, toda zad¬ nji trenotek je. to preprečila bo¬ lezen princese in mesto nje je iz¬ vršila krst vojvodinja Filomarino. Pri slovesnosti so bili navzoči pro¬ metni minister, admirali in dru¬ ge odlične osebe. Iz bližnjih krajev, Gorice, Reke in drugih mest se je nabralo nad 100.000 ljudi. Ko Se je na odru po¬ kazala vojvodinja Filomarino, ki jo je spremljal ravnatelj ladjedel¬ nice August Cosulieh in Albert Cosulieh. -jih je množica burno po¬ zdravila. Ko je pričela ha ppvelje ravnatelja 'Cosulicha ladja lezti navzdol, je vojvodinja razbila, kot običajno, steklenico šampanj¬ ca. Ni mogoče popisati velikega na¬ vdušenja med množico, medtem ko je godba igrala narodno him¬ no. Zastopniki oblaštčv sp čestita¬ li gospodom Cosulieh k velikemu uspehu in napredku. Časopisi splošno častijo druži¬ no Cosulieh, ki je s svoj im. pod¬ jetjem mnogo pripomogla za raz¬ voj Trsta. Vuleania ima okoli 25.000 ion. je dolga 192.45 metrov, široka 24. 23 in visoka 14.17 metrov. Izdela¬ na je po najnovejšem načinu, zla¬ sti, z ozirom na varnost med vož- j njo na morju. Ladja bo opremlje¬ na z rešilnimi-čolni, ki bodo zado¬ stovali za 3000 oseb. Dieselnovi stroji ji bodo dali hi-' trost nad 20 vozlov na uro. Ti stroji so močnejši kot katerikoli' drugi, ki so bili do zdaj izdelani, i Stroji izvajajo 24.000 konjskih! sil. -Iz Napolja do New Vorka bo ladja prevozila v osmih dneh, Vuleania bo imela- prostora za 360 potnikov I. razreda, 260 II. razreda, -340 druge vrste II. raz¬ reda in za 1320 potnikov tretje¬ ga , razreda. Vsa ladja bo lepo in umetniška poslikana in kabine bodo oprem-1 ljene z najboljšim pohištvom. Z veliko skrbjo bo izvršeno vse, da se bodo potniki počutili domače prijetno. Posebno je družba v tem oziru gledala, na udobnost tretje¬ ga razreda. Samomor. Dne 14. deceinbra. se je obesil v Trstu Ivan Karmpae. Ko so šli drugi domači zvečer k-sosedovim seme lupah,. je' šel en na gumno in Se je tam obesil. Umrli je bil v vsa¬ kem oziru dober moža Že pred- ka¬ kimi petnajstimi leti se mu je pričalo mešati. Napadi so- se po¬ navljali zlasti ob izpremembah lune. GotovO je, da je postal žr¬ tev takega napada. SVEŽE SLADKE POMARANČE .Sveže sla dko pomaranče po $3 za zaboj po 300 debelih poma¬ ranč: Zaboji so večji kot obi- ' čajno. Zdravo sadje in zado¬ voljstvo zajamčeno ali pa de¬ nar nazaj. Plačamo ekspres. En tak zaboj je najboljše božično darilo. Denar; priložite- naročilu Acme Orange Farms La G range, Texas. Vabilo in Vspored. VSI SLOVENCI V GREATER NEW TORKU IN OKOLICI, BREZ RAZLIKE NA KAKRŠNOKOLI PREPRIČANJE. SO NAJULJUDNEJŠE VABLJENI NA VESELICO HI; katero prirede SLOVENSKA PEVSKA DRUŠTVA v Greater New Torku: “DOMOVINA”, “SLOVAN” in “DANICA’ V KORIST POPLAVLJENCEM V SLOVENIJI V NEDELJO. 9. JANČARJA 1927. v Trinity Dvorani, NA M O NT ROSE AVENIJE, BROOKLTN. s sledečim vzporedno : 1. Otvoritveni nagovor. 2. TIIIA N< )Č, igrajo Slovenske -tamburašice. 3. a) A. Foerster: NAŠE GORE, mešani zbor, poje ,4 ‘ Domovina' b) F. Kimovec: ZGITJLJENI CVET, mešan'zbor, poj e “ Domovina ’': 4. SIROTA, dvospev, —- P oj el i sestri gdoni. Mary in Ana Balantič. Na klavirju spremlja, g. Jerry -Koprivšek, ml., na gasilih pa Val. Orehek, Jr. 5. a) Zorko Prelovee: OJ DOBERDOB, moški zbor, — poje “Slovan"’. b) Emil Adamič: LUGIPETER BAN, moški zbor, — poje “Slovan"’. 6. Levbach: Gounod: Faust, fantazija, igrama klavir —• g. John F. Bučar. 7. Janez Laharnar: SVARILO, mešani zbor,—• ! ' .1 poje ‘‘Danica”. 8. Godbeni-komad, sviia St. Joseph's Orehestra. 9. a) Emil Adamič, VASOVALEC, moški 'zbor, — pojeta “Domovina” in “Slovan”, b) JADRANSKO MORJE, moški z/oor, - —- pojeta “Domovina” in “Slovan”. 10. PLES in PROSTA ZABAVA. Začetek programa ob petih popoldne. Iz ozira na to, da je namen te prireditve tako plemenit, se nadeja največ j e vdeležbe. Priredit veni odbor. “NAŠ DOM” 6. januarja 1927 Stran 11' gaillI!BI[!!l!llllll!ll!W!!!ltIffi!I!lttl!lllil! ■.i—■ . . . ....... Our American Generation PARIŠ FEATURES FABRIC CONTRAST IN YOUTHFUL SHORT-JACKET SUITS I World Peace Dependent on Better (Jnderstand- ing Between Peoples | - s By JOHN B. INMAN, Ex-Commander in Chief G. A. R.. - j Vvorld peace will come when the people of the earth come to know ! each other better. If tbe automobile bad been our method of transporta- lion in 1800, the Civil vvar woultt never bare occurred. In ante-bellum / davs vrhat few railroads we had ali ran east and west, thus keeping the people of the North and South strangers to each other. The automobile is doing more to get tbe people of the different sec- i tions of our country to understand each other than any other element in j our economic and civic life. It has enabled the residents of one section to get acquainted with those of another, thus eliminating provineialkna j and exalting brotherly kindness. P ARIŠ has beeome interested in sni! s" of the vouthful short-jacket type. , iany are the fascinating inter¬ pret: 'ons vvhieh this nevvest mode prom' es. Tlie fact that the short- jacke.cd eostumes feature fabric con- trasts adds to their novelty. Velvet or velveteen for the jacket, with kasha clolli, crepella or some other wool ma¬ terial for the skirt outlines one of the various developments of this recent st.vle innovation. Very svvagger t.vpes are of fine vvool repp or mixtures for the entire suit, collared, cuifed and pocketed with spotted calfskin or some other equally as ftishionable sinooth fur. Some- times the entire coaree is made of the sinooth pelt, the dot h of the skirr^—.. ■ ing inset in the collar and cuffs. • Of tuxedo inspiration is the h bdish short-jacket silit in this picture. Vleige kaslia is employed for the skirt \vi(h gradile biue velvet for the nifty coat. A pleasing costume emanating from a leading Parisian atelier consists of a short Norfolk jacket of beige vel¬ veteen ivorn over a like-colored crepe frock printed in tiny plaidings. Top- ping this outfit is a hat of stitehed beige velveteen. Very striking is an ensemble the skirt of vvhieh is black velvet. Over this is posed a short jacket of blaek- and-\viiite-spotted calfskin. Ultra- smartness is the \vord for this conibi- nation. And then Atier e is the sleeveless jacket! Freneh vvomen are vvearing theni over dresses of matching crepe or suede clotli. Beige is a favorite color. It is said that the sleeveless jack' t will p!ny a very Iniportant part in spring styling. ■* •TULIA BOTTOMLET. 1926. by Western New»5>aper Union.) 0-CK>OC'<>CKX>(>000i>OCKK Mamage No Bar to o ^ oome Grid Players •vue cnstom of playing foot- ball, though married, seems to be 5rpwing in. the colleges of the United States. Another gridiron star to report to hls coach, vvith some liesitatlon, that iie had been married, is $ Eldon A. (Dizzy) Pruett of Au- o btirn college in Alabama. Only g a few days previous Eddie Doo- O ley, veteran quarterback of 8 Darfmouth, announced a simi- $ lar event. The dadd.v of ali the married football players, though, was Homer Hazei of the star Rut- gers team of 1024. Hazei vvas twenty-nine years old, eight years a husband, and the father of tliree children. He vvas full- back for Rutgers and had been named by the late Walter Čamp for his exeellence on the field. And he vvas a star in baseball, basket bali and track 9 m addition to football. , OOOOOOOOOO-OOOOOOOOOOCtO-CrO-OČ Religious Špirit Needed to Put an End to the Discordant Home By PvABBI LEON HAERISON, St. Louis. A nevv relationship iv o ul d enter married life if the religious špirit haTlovved the discordant home. Ligbt is only one of the qualities of tire. Light illumines but does not energize; it does not comfort; it does not warm. A Igo, religion is represented by the. symbolism of lire because it is dvnamic. Its Hame turns the vvheels, does the tvork of the ivorld. Eeligion must burn tbe trnih ihto men, not freeze -it into them. It is not an influence that eodcHes and sootbes and pets but one that ■ stings and spurs and dri ves. e, If that fire but burnod upon the fireside altar, hoiv much evil would it consume, how manv dangers threatening the stabilitv of the home it vtould destroy; hovv the man and the ivoman, the husband and the vvife tvouId enter into a new relationship if their home w-?re halloived by the religious špirit. For the eurse of so many raarriages is their selfislmess. Hornsby’s Brother Was Good Spitball Pitcher Rogers Hornsby, manager of the lvorkTs Champion Cardinals, is not the first baseball liero in the Hornsby farn¬ ih. Tiie clouting Rajali has an older brother vvho vvas a famous pitcher, even though he never reached the major leagues, nor gained the farne that his youriger brother did by vvin- ning the National league pennant and then defeating the Tankees in the vvorld series. The elder of the Hornsby boys is named Everett and he vvas a pitcher. The reason that the fans of the big league cities never heard of Everett Hornsby vvas the fact that he did ali of his piteliing in Texas. For many years he vvas rated the best pitcher in / the Texas league. They called Everett Hornsby “Pep” and when Rogers came up to the Car¬ dinals he carried that nickname vvith hi m. Everett vvas a spitball pitcher and played vvith the Waco, Houston, Dallas and Fort Worth teams. He had one of the best breaking spitballs in the Texas league, but he vvas over- looked by the big league scouts and never had an opportunity to show his real piteliing talent in the major leagues. .Timmy Smith, ten-piu espevt extraor- dinary, is arranging a e‘HL»try-wl»;» tour. * * * Canada has been askej te seinl four amateur boxers to Denmark next February. The major league reeutd for total runs fn one season is 157, made by Babe JVith In v 021. .. * * * There has been nothing in flie papers about Tex Rickard’s bank roli being a mere sheli of its former self. 17 The youngest plajer in the major leagues is Melvlile Ott, aged seven- teen, of the New York Glants. * * * * One advantage of hiring Profession¬ al atliletes instead of amateurs is that you can pay the pro off safely vvith a cheek. * * * Vfillie Hoppe is one of the busiest billiard pla.vers in the vvorld, engaging in mateli play vveek after vveek vvith- out a rest. , * * * Ali p!ayers’ eontraets for next year’s IVashington tearn vviii include a elause forbidding the plaving. of golf during the baseball season. . , To Defend Title Major Goodsell, single scull champ of the vvorld, vvill defend his title against Pat Hannon, Nevv Zealand champ, at Los Angeles in Februarv. Goodsell is from Australia and trains daily in Los Angeles harbor, in his 18-pound racing sheli in vvbich he won the title (shovvn above). The given name “Major” is not a title, but h ir Christian name. Select Jack Dempsey as Tunney’s Next Opponent Tunney’s next opponent in defense of his title vvill be Jack Dempsey, pro- vided the former Champion satisfies Tex Rickard as to his condition. It ls understood that Tex has an agreement vvith Jack-, whereby he Is to hie liimself to the mountains for severa! montlis and iead the simplts life. Then he is to return to the ring to meet two, possibly three opponenes, seleeted by Rickard. These bouts vvill serve as trlals to deterniine Dempsey's riglit to demand a return botit. If the (>x-chnmp pol- islies off tlie rival contenders, the bal- lyhoo for another bout betvveen Tun- ney and Dempsey vvill be on. Many of the ring experts are not sure that Tunney is the better man. Spanish Fighter Corning Paolino Uzcuion, of Spain, holder of the EurOpean iieavvvveight boslng championship, is going to the United States to seek further pugilistic hon- ors. He vvon the European title from Erminio Spalla, the Italian, at Bar¬ celona last May, and went to Buenos Aires some time ago seeking a match vvith Luis Angel Firpo. He failed to lure the Argentine into the ring, hovy the Channel Svvimming association, an organization of British experts, governing (ho šport of svvimming the English channel. The . Interesting ašsertion is made that ali trne .chan¬ nel svviifis should he carried out from Kngland to France, as vvas done by Captain \Vebb. Only tvvo other svvim- mers succeeded in doing so, and neilher equaled Webb’s time. One-of them vvas Sullivan, the American. f Gooo MOSNiHGf 'sta i ~ supposb I WSS?S To' CALL ■'Jbu A BIGBUM P So TvIATS WHAT3 tm& MATTEa WlYt-t M6 A3 A 3 alsSmah/—i Hw£h(r / ths sisut appgoach,eh! I.DOnT <3tT THSi® ATTEH- TioN.EHj i'lISHOW'eM /“ !>ssv;. — \ / Pagdon ms , triSo - ^ But Could Vou RSACH ME THAT HAT ANO v Sam pue c ase — !! J / now DorsT 8 E OfFEHDED/ TUAT13 Just mv opemnG speeca T o dffr 'ifeus attenTion > NOVO TviEH StQ,'" AH5M ■> 1 RHPGeSENT The uA- “NAŠ DOM” 6. januarja 1927 “Koliko si star ?” “Triindvajset”. “Kako to? Saj si mi že pred sti- •imi leti rekel, da si triindvajset.” “Gotovo! A jaz nisem tak člo- aek. ki pravi enkrat tako in dru-i :ič drugače.” -oBORUi Tudi tolažba. “Zdaj sta najina moža v nebe¬ sih.” “Oh, da, zdaj saj vemo, kje jih irnave.” V sanjah. Franček: “Veš, papa, nocoj se mi je sarfjalo, da sem bil v balonu; kar naenkrat pa je počil in jaz sem padel ravno na kup enoja”. Oče (Srdito) : “Pa menda ven¬ dar ne v novih hlačah.” Malopridneža. Prestroga. Lažnjivec do smrti. Mož (na postelji) : “Umrl bom.” Žena: “Umrl je in sicer ravno sedaj, ko je izrekel prvo resnico.” Nadomestilo. ■ f* s,- “Jaz nisem dolgo pri tem obr¬ hi, pa lahko rečem, da sem ogulil že par hlač na zatožni klopi.”* “Saj tudi jaz nisem dolgo, pa sem ogulil že celo zatožno klop, na kateri sem sedel.” Meščan na konju. Meščan: “Tako sem vendar en¬ krat na kljusi. Kako pa bom doli prišel?” Kmet: “Zato bo kljusa sama skrbela.” Aha! Gospodar: “Ti me goljufaš in mi kradeš, a jaz tega ne maram. Nepravilno tako-le: dam ti dvaj¬ set dinarjev več plače na mesec s pogojem, da me ne boš več golju¬ fal. Sprejmeš? Sluga: “Ne, gospod, ne moreni sprejeti, ker bi moral dokladah.” Med prijatelji. “Takoj morate iz hiše. Mojemu j možu ste se pustili poljubiti.” “Gospa, vi pa ste prestrogi. — Svojemu možu pa res ne privoš¬ čite nič dobrega.” “Halo, stara, sablja, ali ti je kaj dolgčas, odkar ti je šla žena v sta¬ ri kraj?” “Prav nič, Jaka. Pospravljati in pomivati posodo ni ravno prijet¬ no. Toda vedno igram gramofon in tedaj žene prav nič ne pogre¬ šam.” Nevarne ceste. Dobrovoljček, ko se z nosom za¬ dene ob drog obcestne svetilke: "Zdaj pa pritrdim našemu župni¬ ku. da so naše ceste nevarne.” Strašno. Učitelj : “Kolenc in Berus. za kazen, ker ne znata zemljepis ja, ostaneta po pouku eno uro v šoli in bo vsakdo 50 krat napisal svoj rojstni kraj.” Ko pride strogi učitelj pozneje; najde Bernsa vsega objokanega. “Kaj ti je, Berus?” vpraša učitelj. “Kolenc bo takoj gotov, to je krivično,vzdihuje Berus. “Ko¬ lenc je rojen na Kalu, jaz pa v Mirni peči.” ' Tako je. Tone: “No, Jože, kako pa je bilo sinoči pri spiritistiiični seji?” Jože: “Strašno. Zdaj mi je v te¬ mi kdo stisnil roko, zdaj sem do¬ bil zaušnico, nato mi je priletela copata v glavo, da kar nisem več ne videl ne slišal.” Tone: “In za take stvari še tro¬ siš denar? Jaz dobim vse to za¬ stonj pri moji stari.” . Najbrže. Ona: “Tukaj v listih berem, da pridejo sivi lasje pri moških od klobukov.” On: “Prav gotovo, toda od žen¬ skih klobukov.” Otroška usta. Oče gre na izprehod s svojim “Ali ne, papa, žena je boljša štiriletnim sinčkom. Na mostu pa polovica moža ?” otrok nenadoma obstane in pra- “Tako pravijo.” vi: “Kako je to prav, papa, da “Ako pa se mož dvakrat poroči, voda teče ravno pod mostom, ker potem ga nič več ne ostane, kaj drugače ne bi mogla na drugo ne?” stran.” 4 THE FEATHERHEADS V predoru. j V železniškem vozu, ki ravno j vozi skozi predor, sedi mlada, ne i posebno ugodno poročena žena ir | mlad moški, ki ji je že dolgo dvo- i ril. Skozi predor sta oba tiho. —j Ko pride vlak na prosto, pravi gospod: “Veste, milostljiva, ta predor je veljal tristo milijonov.” “To je bil nepotreben izdatek”, pravi gospa, “saj kar se vas tiče.” Vedno isti. Felix Gets Attention Plus “NAŠ DOM’' 6. '-januarja 1027 Stran 13 BiiiiiiiiiiBffi i i iii i a i iaa ffl ilimilMKlimillHinillHnfllSinnKilillHnaillinaaMlBIllHBimiiiiBMiigsaaBigmiBapmiaiBmTllBSgaaiiiBEiSiiillgHKaBailliiiiiBiailimiinSHillBlHl^ - beni krožek. Varnostni organi so trebnc energije in brutalnosti. — | j odnesli vsa godala-, ki jih seveda' Radi -tega je. naloga Gorile S Tdobiio fašisti. Na ta način pridejo' danes veliko težja Toda -list i|e I Lfašistovska društva prav poceni dvomi o uspehu Gorice v razn|j- J ! ( lo inštrument ov. — V Sv. Ivanu ' redovalni politiki. Naš' prefekt. Vesti iz starega kraja Samomor pod vlakom. j skd orddje. Kdo in odkod je vlo- Dne 15. decembra dopoldne so milee, bo’dognala sodnijska preis- našli žeezničarji na progi Mari- bor — Koroški kolodvor Limbuš pri Studenškem gozdu od lokomo¬ tive povoženo truplo neznanega moškega. Telo je bilo nepoškodo¬ vano, samo glava je bila zdrob¬ ljena in odrezana odi fe,Ičsp. Ta¬ koj je bila obveščena o tein orož¬ niška postaja, ki je odredila pre¬ iskavo zagonetnega slučaja.. Orož¬ niki so v mrtvem spoznali GOlet- nega vdovca Martina Lipovnika, tesarja iz Studencev, ki je že dol- g-o pravil okrog, da bo izvršil sa- kava. Orebno zalezovanje Slovencev. Ko je društveno življenje na Primorsliem že uničeno, ko je vsa¬ ko javno udejstvovanje tudi po¬ sameznika skoraj nemogoče, se vendar preganjanje posameznih oseb. nadaljuje in celo stopnjuje. do inštrumentov. sta bili razpuščeni ©mladinsko .Cassini, ki se odlikuje po veliki društvo in žensko društvo. — V politični zobrazbi in ki ga bodo Vel. Milimi je tudi bilo razpušee- ! podpirali fašisti “prve ure”, bo j no prosvetno društvo. — V Kader- prav lahko zavrnil tajne manevre, ni jo bilo razpuščeno domače dni-j ali tudi nasilne čine vseh (SLoven- štvo in ves inventar odnesen v Po- cev), ki so padli med nas in jih reč. Pričkovati je, da pojdejo po- mi trpimo iz neke fatalnosti in *i litična obl a st va po tej poti dalje prisvajajo pravico, da brli ko opra- in da bodo v najkrajšem času raz-! vi jo brez nas ah celo proti nam. puščena vsa društva v Istri in In ljudje, ki tako pišejo, govorijo tudi na vsem Primorskem. Naj-.o bestijalnosti Slovencev in o na- T1 . L , ' , . i hujše liri vsem tem je. Pa ne da, bi sio samo za osebe, ki; • vv !. v da se faz- silnih činih slovenskih privan- 1 . ’ j puščenim društvom zapleni vse i-' drovcev! Videm ni bil dovolj bru- so kdaj javno nastopale, ampak . . , •" M-v. • P'i—, ■ • i . ,. .. . ... , - . ; metie m da se na ta način muci- talen! Kaj pa je liot.el \ ldem slo- policijav je pričela zasledovati tu¬ di vse razumništvo m v prvi vr¬ sti dijaštvo. Zanimivo je. da odi momor. Svojo obljubo je izpolnil,! vsakega, pri katerem je bila uve- et je jo lepe knjižnice, ki sojih s tež- venskemu kmetu, ki mirno orje kim trudom nabavila društva. ;svojo njivo in koplje okoli trte, •mi a ima. le to strašno nesrečo, da ko se je vrgel pod jutranji koroš¬ ki vlak. Radi goste.metgle ni nih¬ če na vlaku opazil njegovega čina dena hišna preiskava, policija za¬ li reva: tudi fotografijo! Tako je tr¬ žaška. policija pred kratkim izvr- Poslancu Wilfanu. potlni list odrečem govori slovenski jezik in da ga hoče tudi ohraniti! Kdaj je pri¬ morski kmet sploh zganil z me- in truplo je našel šeel progovni SJa preiskavo pri predsedniku čuvaj. — Vzrok samomora je ne- j Šentjakobske čitalnice v Trstu in znan. | vzela s seboj njegovo, fotografijo. | Celo pri nekem medicincn iz Sv. Tat v orglah. Križa pri Trstu, ki študira v Pa- Dnel5. decembra okoli poltret- j dovi in je vedno zatopljen v svoj je ure popoldne je sestra župnika študij, kaj šele, da bi javno naslo¬ na Trati v Poljanski dolini skozi okno župnišča opazila, da je šel v cerkev neznan človek, ki se ji je zdel sumljiv. Poslala je takoj svo- pal, je bila izvršena hišna preis¬ kava. Kaj se sploh še zahteva od slovenskega dijaka? Ali ni dovolj, da je vpisan na italijanskih uni¬ jo nečakinjo k cerkovniku, na j j verzah ? Ali naj ostane v Padovi Iz Trsta se poroča, da je kvestu- , , , , . . , , ; zrncem proti italijanskim oblas- ra odrekla potni list poslancu dr. 1 1 ... tun? Sicer se me ne čudimo, da Wnianm V smislu novih varnost-j - i i, • , , , tj. omenjeni list tako piše. Saj se o- nili odredb je namreč treba v 1 ta- " *. . 1t «... ..... , ,. koli. njega zbirajo isti 1 judje, ki liji predložiti policiji vse potne h- 1 " ^ J . m t i t i so požgali slovenske kulturne do- ste v potrdilo. 1 udi nekemu dru-i 1 , , Tii 1 move. Le čudno je, da tržaški pre- gemu slovenskemu odvetniku v . fekt, ki tako pridno pleni sloven¬ ske liste, pusti, da se take stvari tiskajo. Na, drugi strani pa smo tudi'"prepričani, da. bo novi pre¬ fekt- v Gorici šel mirno .mimo na- Trstu je kvestura vrnila prošnjo za notni list in priloženi kolek za 30 lir. Res prava bestijalnost. Neki tržaški fašistovski tednik jiazi. da se ne bo zgodila kaka ško- tudi za Božič .’ Ali naj se sam kon- zopet prav odkrito pove, zakaj je bi videla, kaj je, toda ni našla ničesar, četudi, je pregledala cer¬ kev, in zakristijo. Šla je k cerkov¬ niku in nato sta s cerkovnikovo ženo preiskali vso cerkev. Našli da. Ta je šla takoj sama v cerkev,Ifinira? Ni treba posebej poudar da bi videla, če je kaj sumljivega. | jati. da moralna potrtost, ki jo po-hj no Y prefekturo v Gorici. Ne ra Zdelo se ji je, da je nekaj v zakri-1 vzroea to neznosno zasledovanje. c ]j p- er j,,, videmski prefekt stiji zaropotalo. Hitela je tja, da naravnost porazno vpliva na di¬ jake, inona jenjlj.e tb.di vse veselje ii. obstanek je. danes za vsakega inteligenta. Že samo, borba za go¬ li obstonek je danes za vsakega slovenskega; razumnika, ki nima j Mussolini obnovil goriško . pokra- težko upravljal tako veliko po¬ krajino. ne zato. da bi se Gorica svetov te prosiul e tržaške tolpe. NAZNANILO Naznanjamo našim čitafeljem, da je naš zastopnik Mr. John Jakopich Red Lodge, Montana, zopet dvignila, ampak radi tega, j pooblaščen pobirati naročnino za ker je Videm v teku jietib let pre- ’ list “Naš Dom” za Red Lodge in pa nista ničesar sumljivega. Dlcoli 1 dostopa več v. nobeno državno slu- 4. ure jjopoldne sta šli cerkovni-; žbo. obupna. Potem pa naj člove¬ kova žena Pranja Bohinc in nje- Jfa, ki je bil meiida 'pravkar vržen j izkušnje odpovedal. Ker ni Vidjpn okolico in ga našim rojakom top- poznal bestijalnosti Slovencev, ni lo priporočamo. znal proti njim .uporabljati po-! Uprava “Našega Doma”. na trinajstletna hči Josipina mrli¬ ču zvonit. Zdelo se jima je, da v cerkvi diši po vinu in tobaku. — Začeli sta se bati, da je vendar kak "sumljiv človek v cerkvi in sta sporočili svoj sum v župnišče. Vsled tega se je župnik odločil, da pobere iz c.erkvenih puščic, kar se je nabralo. Ker je bil že mrak, iz službe.- še vsak dan policaj jio- trka na vrata in, vpraša : — Je do¬ ma g. I. T. ? Kaih zahaja ob nede¬ ljah ? Je vpisan v katero društvo? Ali je kaj čudnega: potem, če se takemu človeku polagoma prične vsiljevati 'vprašanje: •— Ali je to življenje? — Dolgo časa se opira takim mračnim mislim, a končno je vzel s seboj električno svetilko, se le vda in 'sklene, da pojde. Za Na misel mu je prišlo, da bi bil sumljiv človek mogoče skrit na cerkvenem koru,- Šel je zato na kor, pregledal tam klopi in pre¬ iskal orgle, češ, mogoče je tat skrit v orglah. Pri tej preiskavi se ena okvirna deska ni dala pre¬ makniti, župnik je skozi špranjo posvetil z električno svetilko in ta je posijala naravnost v obraz njim morda še kdo.za mrmra: — l'n seiavo di merici —- Prihod novega, prefekta v Trst. Medtem ko je goriški prefekt že pred kratkim prevzel posle, je novi tržaški prefekt dr. Bruno Formaciari, dosedanji občinski ko¬ misar v Benetkah, prispel v Trst te dni. Ta prefekt bo pač nada- človeka, ki je ležal v orglah na Ijeval politiko svojega prednika mehu. Ne da bi kaj rekel, gre g. župnik s kora in obvesti o tein g. Potočnika, kapetana obme j. stra¬ že, ki ima na Trati v bližini cer¬ kve svojo pisarno in stanovanje za obmejne vojake. Kapetan je ta¬ koj dal zastražil5i vsa cerkvena, vrata in nato odločil oddelek vo¬ jakov, ki naj preišče vso cerkev. Takoj so dobili vojaki na kom v prvi klopi neznanca, ki, se je med tem že preselil iz orgel na ta manj sumljivi prostor. Seveda so ga ta¬ koj zgrabili in odpeljali na zasli¬ šanje; h kapetanu, kateri ga je iz¬ ročil orožniški postaji v Poljanah-: M klopi, kamor se je skril nezna¬ nec potem, ko sb mu orgle postale prevroče, so našli nevarno vlomil- in je škoda ustvarjati si.kake ilu¬ zije, da bi se) postopanje proti Slo¬ vanom omililo. Razpust številnih društev v Istri. Poleg cele vrste društev na Go¬ riškem je bilo razpuščenih veliko, slovenskih ,in hrvatških društev v Istri. Za besnenje fašistov proti s>van>yi organizacijam je zna¬ čilno, da so fašisti prvi dan po a- tentatu na .Mussolinija zhprli po¬ sojilnico v Buzetu; šele dfugi Verderberica. Visoka in nepopisno zala je bi¬ la mlada vdova v tem hipu, ko se. je hudovala- kakor razdražena o- sa„ Bujni črni. lasje so se ji usuli oh vratu čez prsi,-lice; ji je žarelo kakor razevetla - rdeča vrtnica in Jz velikih, črnili oči so ji švigali bliski. Levo pest si je energično zasadila ob bok, desnico pa je gro¬ zeče stegnila od sebe ter žugala Alzačanu. —- Jaz ti pokažem, kakšne smo Lubljančanke! -— je vpila. — Ti nesramnež alzaški! In prav nič se ni ženirala čast¬ nikov. ki so se ji bližali na konjih nego kričala le še glasneje: : —• Nemec je, pa francosko uni¬ formo nosi, ta capin! Jaz te na¬ učim manir! Samo prikaži se še kdaj pod mojo streho! Nikdar ni videl Murat bojevi¬ tejše im čvrstejše ženske. V hipu je bil pred njo. skočil s: konja, vrgel brzde kirasirju in, kakor da bi imel pred sabo najodličnejšo pariško .damo,.se ji je poklonil. -V Za Boga. kaj pa je., zagrešil ta .nesrečnež ; +— je vprašal nem¬ ški. — General Murat vam da rad vsako -zadostilo, - prelepa gospa ! In njune črne oči -so se potopilo, druge v druge. Od občudovanja je zaigralo Nežiki srce, ko je gle¬ dala pred seboj petindvajsetlet¬ nega orjaka v razkošno pestri uni¬ formi. bujnih črnili las in jasne¬ ga, prijaznega, obraza. Njegova, drobna usta bujnih ustnic brez brk, njegov leju grški nos in ve¬ like temne oči z dolgimi vekami so jo presunile, da je bila vša zbe¬ gana in ni vedela odgovoriti ni¬ česar. Nemo je zrla v njegove čr¬ ne oči in je pokazala na stop¬ nice. ki. so vodile navzgor v sobo za. odlične goste. . . Tudi Picard in Jordan sta stopi¬ la skouj ter ju izročila kirasirje- ftia. — Kaj se je Vendar Zgodilo? — je vprašal-Jordan osorno Alzača¬ na, ki je obstal, kakor bi bil oka- menol. — Preveč je lepa! Poljubiti sem jo hotel, gospod kapiten, — je pri¬ znal šaser, — a vrgla me je na ce¬ sto ! — Prav je storila ! Pijan si! Pa¬ zi. Se! Zdaj pa izgini in pojdi-spat! — je dejal Jordan in krenil za Picardom v gostilno. Tedaj je prilezel Dane izza zna¬ menja. — Prekleto si neroden, prijatelj ! — je rekel šaserju. — Ah, to je ženska ! — je vzdi¬ hoval šaser. — Tristo! Krasna, sil¬ na in pogumna. Joj meni. Še poj¬ dem k njej, ker mora, mora biti moja! Tn odmajala sta se po Sv.- Petra cesti. Ko je zvonilo poldne, sta-prišla iz gostilne liri Treh gavtrožcah le podpolkovnik Picard in kapi¬ teli Jordan. Odjezdila sta z vse¬ mi. kirasirji in tudi Muratov vra¬ nec je oddirjal ž njimi. Toda brez gospodarja. Na .Gradu:.je bilo vse črno ljudi. Na bastiji.: trdnjavskem zidovju, ki je vezalo.grad,-z.Lastijo, in ce¬ lo iia,-graj«kem stolpu so stali in sedeli meščaiije-z ženami in otro¬ ki, da bi. videli, odkod prihaja sovražnik-in koliko ga je. ižvedeli sc, da pride 'general Bernadotte z vso divizijo in z god¬ bo :■ tega nenavadnega prizora pa niso mogli uživati od nikoder lep¬ še nego z grajske višine. Tedaj je završalo med; množi¬ co, ljudje so poskočili s strani, vstali na zidovju ter kazali s pr¬ sti na severno.stran. Po cesti proti Savi in Kamniku je jezdila eskadrona kirasirjev. Prav gori na grajsko planoto se je videl odlesk njih kovinskih kirasov ter so se svetlikali njih srebrno in zlatobleščeei šlemi z dolgimi repi z konjske žime. Na čelu je jezdil ua velikem črnem žrebcu, ki je skakal, plesal, se vz¬ penjal in kosil s vojim košatim repom, orjaški general. Po njego¬ vi visoki rasti, pestri uniformi in po silnem konju ga je spoznal vsakdo takoj in. vsi meščani so veselo in navdušeno klicali: — Murat! Murat! Vse je hitelo na severno poboč¬ je hriba, a najhitreje so tekle tja ljubljanske žene in dekleta. Mračilo se je že, ko so zapuš¬ čali poslednji mgščani grajski hrib. Bernadotta niso pričakali. Videli so le, kako prihajajo semkaj od Vrhnike manjši in več¬ ji oddelki francoskih pešcev, mir¬ no in moško, kako so se utaborili okoli Šiške, za Bežigradom in za Sv. Krištofom, da so ~sažgali og¬ nje ter pričeli kuhati večerjo. Piketi in straže so obstavi.li mesto okoli in okoli, Ljubljano pa je zagrnila tema, tiha in globo¬ ka. — Ljubljana jc bila slična roju čebel. Francozi najrazličnejših polkov in uniform so dohajali v vedno novih četah, konjild so po¬ samič in v majhnih četah jezda- rili semtertja, po tlaku so ropo¬ tali topovi, in raznovrstni vozovi. Vse je iskalo stano.vanj, konjskih hlevov in bolnic. Vojašnice, skla¬ dišče na Dunajski cesti, bolnica, lontovž, šola ob Ljubljanici in razne gostilne s prenočišči so bile hitro polne. Častniki so se nasta¬ nili po meščanskih stanovanjih in kmalu so začeli tudi podčastni¬ ki pritiskati po’ hišah. Tako je bila tiha nedelja prav glasna. Po gostilnah in kavarnah je vojaštvo jedlo, pilo in pelo, —: hrup se je razlegal po mestu, po¬ vsod se je peklo in kuhalo, voja¬ ki pa so znašali orožje, kruh in se¬ no za svoje konje. Vsakdo je imel posla sam s se¬ boj, da si najde v mestu udoben kotiček. Na glas; so strmeli L.iub- ljaneanje, ko so videli celo fran¬ coske častnike nositi si hlebce kruha pod eno in povesmo dete¬ lje ali mrve pod drugo pazduho. Demokratnost francoske vojske se je kazala povsod. Francoski vo¬ jaki so bili v resnici enakoprav¬ ni. Nikomur ni niti na misel pri¬ šlo, da bi zlorabil tovariša za hlap¬ ca ali slugo, čeprav je imel višjo šaržo. V vsej vojski je vladalo re¬ snično bratstvo. Niti nervoznega pozdravljanja ni bilo med njimi, nego so se ogovarjali znani pro¬ staki mimogrede, navadno cela še brez salutiranja, če pa se niso o- sebno poznali, so hodili' drug mi¬ mo drugega tudi brez pozdrava. Vsi so bili ravnopravni služabniki francoske republike, a tudi v uni¬ formi svobodni državljani. General Murat in še mlajši podpolkovnik Picard sta hodila peš po Ljubljani, se ustavljala pri raznih vojaških kručah, kramlja¬ la in se šalila s častniki, jim da¬ jala povelja in navodila ter si og¬ ledovala vse. Vzlic trušču in hru¬ pu sc je vršilo vkvartiranje brez nasilnosti in prepirov.;: Beraadot- tova proklamacija je bila njego¬ vi diviziji povelje, ki ga je izvr¬ ševala najvestnejc in, kakor je bi¬ lo videti, tudi brez samo zataje¬ van ja. Se pred poldnem se je izvedelo po mestu, da So Francozjc poru¬ šeni. savski most zopet popravili ..in ga dali zastražiti s topničarji, obenem pa. tudi, da se je avstrij¬ ska armada že umaknila za koro¬ ške meje. In prav nič se niso zgražali Ljubljančanje, ko so slišali oklic, da so Francozi zaplenili ves urar¬ ski tobak v. skladišču in po opal- dah, in ko .so razglasili, da jc vse cesarske _reči razodeti in izročiti njim. Nikogar ni bilo in nikomur se ni delala škoda s tem, da so po¬ stali Francozi lastniki vsega tiste¬ ga, kar je bilo doslej last cesar¬ skih oblasti. In prav samo ob sebi razumljivo se je zdelo meščanom, da so prepovedali Francozi konje prodajati izven mej in da so mešča¬ nom ukazali, da morajo konje vzeti domov, če so jili bili poslali kam na tuje. Konje izberejo in tudi kupijo Francozi, če jili bodo po¬ trebovali. Kajpak, Avstrijci niso kaj takega niti razglašali, nego so konje kratkemalo jemali in na¬ vadno — jih niso plačali. Preveč se jim je mudilo dalje, pa so men¬ da pozabili. Na Selu kraj Ljubljane je sta¬ la Desselbrunnerjeva tovarna. — Na treh .straneh je obkrožalo to širno-poslopje dvorišče, ki jc bilo odprto le na cestno stran in za¬ grajeno z visokimi stebri in z možno leseno ograjo. (Dalje prihodnjič.) NAZNANILO Cenjenim čitateljem naznanja¬ mo, da naš zastopnik MR. FRANK LUKANČIČU potuje po državi Pennsylvania in da je pooblaščen pobirati naročni¬ no za “Naš Dom”. Cenjenim roja¬ kom ga toplo priporočamo. Uprava. “NAŠEGA DOMA”. Čitateljem “Našega Doma” naznanjam, da sem otvoril v CLEVELANDU TRGOVINO Z MUZIKALI JAMI Vse najnovejše gramofonske plo¬ šče in piano - role so vedno v za- loig. Razpošiljam po vseh slovenskih’ naselbinah širom Amerike ter se rojakom toplo priporočam. Clevelandski naročniki “Naše¬ ga Doma” tudi lahko obnove na¬ ročnino v moji trgovini. FRANK KURNIK 6221 St. Glair Ave., Cleveland, Ohio. NAROČILNI LISTEK Ime in priimek ......„ Naslov: hiš ali box št..., Mesto: ..... drv S ten; V a m pošljem znesek $. za celo- (pol-) leta« naročnino na “Naš Dom.” “Naš Dom/; 455 West 42-nd Street, New York, N. Y. (Ta naročilni listek izreziite, ga izpolnite in ga pošljite Rf-r v »meškem ss naročnino) Stran 16 “NAŠ DOM” 6. januarja 192/ POTRES V KALIFORNIJI mar ZADNJIH ŠEST SANIJ V NEW YORKU Calexico, Gal. — Nad 50 po- t.resnih sunkov, med terni devet močnih, je bilo 1. januarja od polnoči do zgodnje jutranje ure. Potres so čutili na obeli straneh državne meje. Človeške žrtve ni¬ so bile poročane, pač pa je bilo več oseb več ali manj ranjenih. V Calexieo so obcestni hodniki po¬ kriti z opeko poškodovanih ali podrtih hiš. Škoda na poslopjih v Calexico in Mexicaii kot v drugih ameriš¬ kih in mehiških mestih znaša — $2,500.000. Središče potresa je bi¬ lo mesto Calexico, kjer je tudi bi¬ lo največ hiš porušenih. Tudi ob eni popoldne je bilo ču¬ titi potresne .sunke, ki so -se po¬ navljali v presledkih po 20 minut. Ko se je v Mexieali pričela zem¬ lja tresti, so bili ljudje večinoma po plesnih dvoranah in obhajali j “jjjj j t , zmožen posnemati potres 'njem delu države AVashington. V V celem New Torku je samo še šest sani j. Pred desetletji, ka dar je zapadel sneg, je bila vož¬ nja s sanmi velik šport za Nev Torčane. Ivo je zapadel pred Božič em zadnji sneg, je še nek lastnik pripeljal stare sani in se je na njih vozil s svojimi prijatelji po Central parku. Novo leto. Naglo so- zbežali iz dvoran in v mrazu na ulici čaka¬ li. kaj bo prišlo. SPREJEM V BELI HIŠI AVashington. T). C. — Predsed¬ nik Coolidge je na Novega leta dan stisnil roke 3286 obiskoval¬ cem. Uradno štetje je dognalo, da je letos bila ravno ena oseba manj. kot pa lansko leto. Predsednik j 35 let, Notre Dame v Parizu 72 Harding je leta 1922 podal roko let, milansko katedralo nad.500 in grom. Dne 23. februarja leta 533 je cesar Justini jan položil vogelni kamen in 24. decembra 537 je sta¬ la sv. Zofija, toda brez minaretov, ki jo da na danes obdajajo. Malo nad štiri leta je bil tedaj rekord, ako pomislimo, koliko čsa so zida¬ li drage slavne cerkve. _ Baziliko sv. Petra v Rimu so gradili 120 let — cerkev sv. Pavla v Londonu 6000 osebam. Prihod predsednika in njegove soproge je bil naznanjen s trom- petami. Predsednik je svoje kabi¬ netne tajnike pozdravil že v knjiž¬ nici ter je prišel ž njimi po širo¬ kih Stopnicah navzdol in je naj¬ prej pozdravil inozemske diploma- let, katedralo v Kolina ob Renu 615 let in protestnntbvsko kate¬ dralo sv. Janeza v Nev Torku so pričeli graditi pred več kot tride¬ set leti in še dolgo ne bo končana. Stari pisatelji so smatrali cer¬ kev, sv. Zofije kot svetovni čudež. Po sedanji ceni je veljala 64 mi- vasi je 75 prebivalcev, po večini aleutskih Indijancev. NARAVNE KATASTROFE' AVashington, D. C. —- Kot po¬ roča Ameriški Rdeči križ. je pre¬ teklo leto-obiskalo Severno Ame¬ riko več naravnih katastrof kot kdaj poprej. Letali 1926 je 70<| 0 - seb postalo žrtev vremenskih ne¬ zgod v Združenih državah. A' septembru in oktobru sd bili hudi viharji: a v- to dobo pade Govorjenje po telefonu bo ve¬ ljalo $75 za tri minute in potem za vsako nadaljno minuto $25. JUGOSLAVIJA ZA KAROLA Belgrad, Jugoslavija. — Ru- mnnska kraljevska rodovina s.e nahaja v veliki zmešnjavi glede, prestolonasledstva. Jugoslovanska kraljica Marija je proti nameram svoje matere in podpira svojega brata v sporu za romunski pre¬ stol. Jugoslovansko kraljico podr pirajo v njenih željah tudi vsi orkan v Floridi, ki je najhujša; vplivnejši jugoslovanski diploma« vremenska nezgoda po potresu v t 1 - San Francisco; poplava v dolini reke Illinois, poplave v državah Prevladuje bojazen, da bo ru- munski spor našel odmev v Jugo- te. Nato so' prišli na vrsto sodniki, | l j 0 nov dolarjev ali 16 miljonov senatorji in kongresniki ter viš-! dolarjev več kot bazilika sv. Pet¬ ji uradniki, katerih skupno števi- ra v Rimu. ki je veljala 48 miljo- lo je znašalo nad 1500. Po opoldanskem odmoru ob eni so bila odprta vrata za narod. — Ljudje, ki so prišli predsedniku čestitat Novo leto, so čakali v vr¬ sti tri ure. CERKEV SV. ZOFIJE Carigrad, Turčija. — Vsa k tu¬ jec, ki pride v Carigrad, najprej vpraša: “Kje je sv. Zofija?” Po svoji stavbi krasna in zgodovinsko ena najvažnejših stavb na svetu, bo ta nekdaj krščanska cerkev in in sedanja mohamedanska mošeja ob Bosporu najbrže v kratkem postala plesna dvorana, ako bo turška vlada v to dovolila. Ko je Mohamed II., v 15. stolet¬ ju po zavzetju Carigrada gledal na sv. Zofijo, ki je od tedaj kot krščanska eerkev služila že 900 let, je ukazal svojini vojakom, da so prenehali z rušenjem in poži¬ gom. Sv. Zofija je bila dokončana 1. 537, še predno je bil Mohamed ro¬ jen. Bila pa je že tretja cerkev na istem mestu. Prvo so pričeli zida¬ ti leta 415. Ko je cesar Justini- jan leta 532 zadušil vstajo, je na veliko svojo žalost videl, da je bila sv. Zofija skoro porušena. -— Takoj je sklenil, da sezida novo cerkev, ki bo po svoji lepoti in ve¬ ličastnosti prekašala vse doteda¬ nje. Popravilo in zgradbo je po¬ veril liajvečjemu arhitektu onega stoletja Anthemiosu iz Trallesa, nov dolarjev. Podobe iz mozaika predstav¬ ljajo vso staro in novo zavezo in podoba Marije je najlepše delo na svetu. Za en jard se je porabilo 30 tisoč majhnih kamenčkov. Sul¬ tan Mohamed II. je obvaroval te slike pred uničenjem. Leta 1453 so Turki zavzeli Carigrad in to slavno krščansko cerkev premeni li v turško mošejo. J- ■ J'**- «*«->' upu* FARINACCI BO MINISTER lova in Kansas, gozdni požari v, klaviji in da bo ohladil prijatelj- Alaski. kjer je požar uničil eele! s ^9 zv ezo med obema držatama. vasi, poplave v Oklahomi in Nev Mexico. tornado na Kubi ter or¬ kani v Sandtiskv in zapadno - in- dijsili otokih., . TELEFON MED N. Y. IN LONDONOM Rim, Italija. —' Voditelj eks¬ tremnih fašistov, Roberto Feri- nacei, bo v kratkem dobil mesto- v Mussolinijevem kabinetu. Mus¬ solini se je /odločil, da se okoristi z organizatorično sposobnostjo prejšnjega generalnega tajnika fašistovske stranke in njegovo po¬ pularnostjo med črnosrajčniki ter mu bo dal prometno ministrstvo. Dne 6. januarja bo Mussolini izve¬ del več drugih ministrskih izpre- memb, med njimi bo postavil se¬ danjega generalnega tajnika fa¬ šistovske stranke Agosto Turati- ja za ministra korporacij. Musso¬ lini sam pa bo obdržal samo še 5 ministrstev. OGNJENIK V ALASKI Seattle. AA T ash. — Ognjenik Ma- kušin, ki se dviguje nad osamlje¬ no vasjo istega imena, zelo meče lavo iz sebe. Ta ognjenik je odkril pred več kot slo le/i neki ruski ki je bil prvi. ki je rabil moč pa- admiral. Delovati je pričel ob ča¬ re in o katerem piše Agathias: — su, ko je bilo čutiti potres v sred- Brezžična telefonska zveza med Nev AMrkom in Londonom bo najbrže vpeljana začetkom janu¬ arja. Vsak telefon v mestu Nev A'ork se bo lahko zvezal s kate¬ rimkoli telefonom v Londonu. : — Ako bo vreme dovoljevalo, bo Nev A'ork zvezan z Londonom od 8.30 z hitra j od 1. popoldne. UBOGA PRINCESINJA Bruselj, Belgija. — Princesinja Astrid, žena belgijskega presto¬ lonaslednika Leopolda, bo morala zelo varčno gospodinjiti, kajti za gospodinjske izdatke, obleko itd., ji je dovoljenih samo en milijon belgijskih frankov ali okoli 140 tisoč dolarjev na leto. Parlament ji ne more dovoliti povišanja plače, ker ne dovoljuje belgijska ustava, ki namreč dolo¬ ča. da se mora civilna lista dolo¬ čiti pri nastopu vlade. Tako bo morala prineesinja čakati, da po¬ stane enkrat belgijska kraljica. ZASTRUPILA STA ŠOLSKI VODNJAK Na sliki sta Atliol Riley (levo) in Sam Riley (desno), katera spremlja šerif Frank McGill v okrajno sodišče v Kosciusko, Ind., pod obdolžbo, da sta zastrupila vodo v šolskem vodnjaku.