Strokovno glasilo „Zveze gostilničarskih zadrug mariborske oblasti v Mariboru". Uredništvo in uprava: Kralja Petra trg 2, v hotelu Mariborski dvor. Naročnina za nečlane letno 30 Din, člani gostilničarske „Zveze“ dobivajo list brezplačno Štev. 2. Maribor, dne 20. februarja 1928. Leto VI. Oficijelna predala Zvezinih poslov. Andrej Oset: Naša brezbrižnost. Naša brezbrižnost v organizacijah je dovedla naš stan v tako težki go-•podanski položaj, v katerem se danes nahaja. Sami razni tepi naslovi načelnikov in odbornikov, kateri se na oljčnih zborih z izvolitvijo prevzamejo, ne nadostujejo in ne koristijo stvari po-Voinoma nič, če ne vršijo izvoljeni frrnkcijonarji svojih prevzetih funkcij v polni meri. Kolikor sem imel tekom svojega udejstvovanja v naših organizacijah priliko opaziti, sem videl, da imamo v naših zadrugah le malo takih požrtvovalnih mož. Po načelnikih itak redko kdaj sklicanih odborovih sej in ♦benili zborov se izvoljeni odborniki •siroma člani ne udeležujejo. Nasprotno pa se za hrbtom načelnikov in organizacije marsikaj nepremišljeno kritizira in sumniči. Način takega postopanja izvoljenih zadružnih fuukci-innarjev rodi sčasoma tak uspeh, da ubije veselje do pridnega dela še onim Maloštevilnim požrtvovalnim tovarišem, ki so se do tedaj z največjo vnemo stvar zavzemali. Končne posledice ^sega tega .so brezmejno davčno obremenjevanje našega stanu in neupoštevanje zahtev naših legalnih organizacij. Značilno je, da kažejo višek btrez-brižnosti v organizacijah po veliki ve-Cim tisti,, ki obratujejo v najbližji bližini sedeža organizacije. Dne 11. ja-ftuiarja t, 1. sta sklicale mariborska Mastna in okoliška zadruga skupno hrotesitno zborovanje, na katerem se protestiralo proti previsokim ohlast-dokladam. Na to zborovanje so JPihiteli številni tovariši iz bližnje in Svinje okolice. Po dve do tri ure so da so mogli dati duška svoji ne-radi take brezvestne obremenitve SfPga stanu. Nasprotno pa niso ču-” take potrebe vsi mar ibarski mestni | Dne 30. januarja 1928 sta se sestala j' gostilniških prostorih hotela »Balkan« v Celju stari in novi zvezni ožji odbor na skupno sejo v sivrho uradne oddaje oziroma prevzema zveznih poslov in inventarja ter prenosa zveznega sedeža iz Celja v Maribor. Skupne seje, ki bo predstavljala r zgodovini nalše orgamiizaaije važno vlogo, so se udeležili sledeči odborniki: in stoje od leve na desno: 1. Rad« Starman, gostilničar v Mariboru in zvezni odbornik novega odbora; 2^ Josip Serec, kavarmar v Mariboru in zvezni odbornik novega odbora; 3. Anton Komac, zvezni tajnik; 4. Josip Cajhen, gostilničar na Teharjih pri Celju im zvezni odbornik .starega odbora; 5. Peter Triinko, gastilmiiear t Razvanju pri Mariboru in odbornik novega odbora; 6. Josip Žumer, hotelir v Celju ki odbornik starega odbora; 7. Karl Perc, gostilničar v Celju in odbornik starega odbora; 8. Drago Bernardi, hotelir v Celju, zadružni načelnik celjske zadruge, soustanovitelj naše zveze in dosedanji Zvezni načelnik; 9. Andrej Oset, hotelir v Mariboru, zadružni načelnik mariborske mestne zadruge in novi zvezni načelnik; 10. Matija Holc, gostilničar na Pobrežju pri Mariboru, zadružni načelnik mariborske okoliške zadruge im novi zvtezmi podna-cetnik. Da se čim lepše izrazi zahvala soustanovitelju in dosedanjemu zveznemu načelniku g. Bermardliju za njegovo požrtvovalno delovanje v prid tovariši, ki imajo častne naslove zadružnih odbornikov in obratujejo v najibližnji bližini Gambrimove dvorane, v kaieri se je protestno zborovanje vršila Žalostno dejstvo maram ugotoviti, da se taki tovariši ne upajo na sklicanih sejah in zborih, kateri se sklicujejo, po njih nazdramjn, enkrat gostilničarskemu in kavarniškemu stanu, mu je izročil novi zvezni ožji odbor krasno izdelano častno priznanje sledeče vsebine: »Zveza gostilničarskih zadrug mariborske oblasti v Mariboru, izreka svojemu soustanovitelju in dosedanjemu načelniku gospodu Drago Bernardiju, hotelirju v Celju prilikom prenosa zveznega sedeža iz Celja v Maribor za njegovo požrtvovalno delovanje v prid gostilničarskemu in kavarniškemu stanu častno priznanje- Maribor, dne 30. januarja 1928. Ožji odbor: Andrej Oset s. v., zvezali načelnik. Matija Holc s, r., zvezni podnačelnik. Josip Serec s. r., odbornik. Alojz Strehar s, r., odbornik. fbulo Starman s. r., odbornik. Herman Posti s. r., odbornik. Peter Trinko s. r„ odbornik. Franc Kučer s. r.. odbornik. Skromnemu zveznemu tajniku gospodu Antonu Komacu sta se zahvalila s toplimi besedami zahvale tako dosedanji zvezali načelnik g, Drago Bernardi, kakor tudi novi zvezni načelnik g. Andrej Oset. za njegovo dosedanje prodno delto. Novi zvezni načelnik g. Oset. je izrazij upanje, da bo g. Komac tudi na novem zveznem sedežu zastavil vse svoje sile za dobrobit gostilničarskega stanu. prepogosto, drugič preredko, povedati in zagovarjati svojih zahrbtnih neutemeljenih kritik. Tako ravnanje ne škoduje samo mariborskim mestnim tovarišem, temveč tudi vsem ostalim sotrpinom vse naše države, ker pokažemo s takim razdiralnim delom merodajnim činiteljem našo neskčnoet. Tudi škodoželjnost in zavist sta se pri mnogih tovariših pregloboko ukoreninile, Take nelepe lastnosti rodijo sčasoma medsebojno preganjanje. Za vsako, še tako malenkostno nerodnost prijavljajo drug drugega pristojni oblasti. Tudi tako postopanje kaže našim oblaistim našo nesložnost, ki prihaja zopet le v škodo celokupnosti. Uporabljajoč priliko prve izdaje našega skupnega strokovnega glasila »Gostilničarski list« pod mojim načelo vanjem. kličem ob 12. uri vsem tovarišem, naj ne bodo tako otročje malen kost m\ ampak uvidevni, širokogrudni in v skupnem delu nesebično požrtvovalni. Le na ta način bomo pokazali tako oblastim kakor javnosti našo zrelost, resnost in složnost, ki bo dovedla do pravilnega razumevanja in upoštevanja našega težkega gospodarskega. položaja in naših upravičenih zahtev. Vsakdo, ki ima v svojem obratu ali pri zadrugi kakšne težave, naj se z zaupanjem in odkritosrčno besedo obrne na naslov naše zveze. Moja skrb bo, da bo prejel pravilne in zadovoljive informacije. Končno je potrebno, da se zavedamo. da ne bodo privedle do izboljšanja našega današnjega težkega gospodarskega položaja škodoželjnost, obrekovanje, razdiralne tendence, nevoščljivost in častihlepnost, ampak skrajna dobrohotnost, kolegialnost, brezpogojno sodelovanje vseh, zaupanje in odkrit osrenoet. Pozdravljeni iz novega' sedeža. Zvezni občni zbor kot vrhovni činitelj naše organizacije in zastopnik vseh gostilničarjev, karvatmarjev, rest avrater jev in hotelirjev mariborske oblasti je nam poveril dne 16. januarja 1928 v Ptuju nadaljno vodstvo naše zveste. To, poverenje si Štejemo v veliko čast. Zavedajmo se vseh dolžnosti in odgovornosti, ki smo jih z izvolit vij o prevzeli. V. isti meri se zavedamo, da. gledajo s kritičnim očesom na nas in naše delo ne le vsi tovarni iz mariborske oblasti, ampak tudi vsi kolegi iz cele države, misleč, da bomo spričo težkoč, ki se nam delajo od raznih strani, obupali. V po-mirjenje in zagotovilo, da bomo tudi mi branili in zastopali skupne interese vseh v isti meri kakor dosedanje zvezno vodstvo, izjavljamo prilikom prve izdaje našega skupnega strokovnega glasila pod našim vodstvom, da bomo zastavili za stvar vse naše moči in naš vpliv, da ne bo od celjskih tovarišev ustvar jena organizacija in nje dosedanje uspešno delo zastalo. Enako bomo upoštevali želje vseh tovarišev ter skušali tako olajšati današnja težka bremena. Naše strokovno glasilo bomo skušali preurediti v smislu želj članov, izraženih na zborih in v pismih. Vsak dopis, ki ga bomo prejeli, bomo radevoljo objavili. Zato prosimo vse naše člane, naj nam pridno dopi-sujejo. Lstotako se bomo potrudili povzdigniti tujski promet, ki je za naš stan veleuaižnega pomena. Šolsko vprašanje bomo skušali času primerno dvigniti. Samo t>o sebi umevno, ne bomo mirovali, dokler ne izvedemo vseh, od prejšnjega vodstva započetih akcij. Da bomo mogli držati ravnokar dano obljubo, vas prosima da nas podpirate vsaj z denarnimi sredstvo in nam čimprej nakažete zvezno članarino za leto 1928., da nam ne bo treba^ segati po kreditih pri denarnih zavodih, V tem pričakovanju vas tovariško p ozdravi jamo . Člani zveznega ožjega odbora: Andrej Oset ’s: r., načelnik. Matija Holc s. r., p od načelnik. Alojzij Strehar s. r., odbornik. Josip Serec s. r., odbornik. Bodo Starman s. iv, odbornik. Herman Pasti s. r.. odbornik. Peter Trink-o s. r.. odbornik Frane Kučer s. r.. odbornik. Martiiioviceva roža. lepem mestu Celju, kjer se.stekate Saivinja in Voglajna, je', bila nedavno vesela »oheet«. Nevjesta, ki se je v tem lepem mestu rodila, se je poro-oila v ptujskem Narodnem domu z uglednim ženinom iz Maribora. Ko se je pred kratkim nevesta poslavljala iz svojega rojstnega kraja, je njen oče, ugledni hotelir in prekajevalec, dajal s solzami v očeh svoji hčerki, ženino in svatom lepe nauke. Naglašal je, naj bo tudi kot samostojna gospodinja in žena. tako pridna in skrbna svojim otrokom, kakor je bil on kot njen oče. Z vsemi sosedi, sorodniki in znanci naj bo dobra, vsakemu, ki trpi pomanjkanje in druge krivice, naj gre '• l na roko z nasveti in tolažilnimi besedami. \ Pred odhodom na novi dom je ne-resta svečano obljubila,, da bo izpolnila vse želje svojega, očeta in storila vse kot dobra gospodinja, skrbna mati in odkritosrčna soseda, da ne bo delala svojemu očetu, možu in sorodnikom v novem kraju sramote. lstotako so obljubili svatje, da bodo zastavili vse svoje sile, da bodo mlado mamo in gospodinjo v vsakem oziru podpirali. Prosili so pa tudi vseh 22 mlajših sester, naj bi svojo starejšo sestro rade imele. Končno so svatje tudi zalili Martinovičevo rožo, da ne bo v presajeni zemlji usahnila. Vrtnar Martinov-ičeve rože. Gospodarsko izkrvavonje. Višek gospodarskega razvoja, dosežen leta 1914, smo opazili šele po končani nesrečni svetovni vojni, ko je bil trud več stoletij že uničen. Takrat, ko je bilo že prepozno, smo se šele zavedali, kaj so naši očetje z večstoletnim trudom težko ustvarili in kaj smo mi z lahkoto v štirih kratkih letih uničili. Nesrečna svetovna vojna ni le raztrgala med mnogimi narodi tako dobro in toliko let utrjene gospodarske in prijateljske vezi, ampak je ob zadnjih vzdihljajih zanesla največje sovraštvo tudi med one narode, ki so cela 4 leta ramo ob rami branili takrat njim skupne gospodarske koristi. Dokaz temu je dejstvo, da moramo danes ob desetletnici končanega klanja iskati zopet one gospodarske in prijateljske stike, ki smo jih takrat z navdušenjem raztrgali. Namesto, da bi bili leta 1914. na višku stoječe gospodarsko delo nadaljevali tako v svoj prid kakor v prid našim potomcem, smo ga obrnili v uničujočo smer popolnega gospodarskega razpada. Nasilna vojska je torej kriva vse današnje revščine širših krogov prebivalstva. In ker je ta nesreča zadela najtežje širše plasti naroda, $e je razširila tudi na naš gostilničarski stan, V obče je znano, da živi gostilničarstvo po veliki večini le od nižjih in srednjih slojev. Bogataš ne čuti potrebe obiskati naših obratov, ne radi potrebe in radi razvedrila, ker si vsled svoje premožnosti vse to lahko preskrbi v svoji lastni režiji na svojem domu. Jasno je torej, da moremo gostilničarji pričakovati boljših časov le tedaj, kadar se bo obrnilo naše gospodarstvo iz uničujoče v napredno smer, da dosežemo zopet oni višek stanja, kakor je bilo takrat, ko smo ga začeli z nesrečno svetovno vojno uničevati. Delavec, zasebni nameščenec in uradnik, ki so navezani na naše obrate, so I primorani vsled majhne plače štediti in j omejiti poset naših obratov nanajpotreb- j nejše. Neznosni državni davki in takse j ter avtonomne doklade, ki se nalagajo l brezobzirno našemu stanu, podražujejo 1 obisk naših obratov. Vse to bi za silo prenesli, če bi imeli merodajni činitelji toliko praktične uvidevnosti, da bi uvideli, da je že obstoječih rednih gostilniških obratov preveč, in da bi ne podeljevali še novih tako krajevnih pravic za izvrševanje redne gostilniške obrti, kakor tudi točilnic stoječim gostom. Da re bomo še nadalje uničevali našega gospodarstva, kličemo ob dvanajsti uri vsem merodajnim Činiteljem, naj zajezijo brezmejno podeljevanje tako novih krajevnih pravic, kakor tudi izdajanje pravic za točenje alkoholnih pijač stoječim gostom. Še več naj bi se naredilo v tem oziru. Vsem že obstoječim takim točilnim obratom, ki ne odgovarjajo vsem predpisom obstoječih zakonov, naj bi se obratne pravice odvzele. Na ta način je upati, da bo prišel vsaj gostilničarski stan enkrat do tistih dohodkov, ki mu bodo omogočali stanu primeren zaslužek in človeku dostojno življenje. Pri tej priliki opozarjamo naše člane, naj ne gledajo na našo zvezo radi preselitve sedeža iz Celja v Maribor s tako razdiralnim pogledom, kakor je gledalo vse človeštvo leta 1914 na gospodarstvo, ki je doseglo takrat svoj višek. Naj ne skušajo slediti zgledom iz leta 1914, ampak naj nam tudi v bodoče pomagajo graditi našo organizacijo, da bo kot izpopolnjena mogla biti kos vsaki nevihti. Kako se nekateri tovariši zavedajo obstoja naše organizacije in kako resno upoštevajo naše opomine, navedemo naslednje imenoma vse tiste zadruge, ki so nam že poslale članarino za leto 1928: 1. Braslovče, načelnik g. V. Rossner, Din 2070—. 2. Maribor mesto, načelnik g. Andrej Oset, Din 3540'—. 3. Konjice, načelnik gosp. Založnik, Din 2520.—. 4 Ptuj, načelnik gospod Mahorič, Din 1000—. 5. Celje, načelnik g. Drago Bernardi, Din 3030—. 6. Šmarje pri Jelšah, načelnik gosp. Maks Grad, Din 495'—. 7. Slov. Bistrica, načelnik gosp. Ivan Kos, Din 1500 —. / Pobiranje oblastnih doklad. Naša člane opažarjaano na določila § 67 zakona o, oblastnih samoupravah, ki določa, da dobijo oblastne uredbe glede oblastnih doklad, davkov, taks, tmšaTine itd. obvezno moč še le petnajsti dan po tem, ko so bile objavljene v Uradnem listu. Od oblastne skupščine uvedena oblastne doklade se ne bodo torej smele pobirati naknadno od 1. januarja 1928 dalje kakor krožijo govorice. Ce M se orati našemu pričakovanju vendar le utegnilo zgoditi, proti določbam citiranega paragrafa, da se bodo začele pobirati te doklade, prosimo vse naše člane, naj nam to kratkim potom sporočijo. Davčne napovedi. Zadruga gostilničarjev in kavar-narjev v Mariboru je izdala svojim članom sledečo okrožnico: Glasom svoječasne okrožnice spada v kompetenco zadružne pisarne med drugimi posli tudi sestavljanje davčnih napovedi za posamezne člane. Radi tega vabimo vse člane, ki niso še sestavili in predložili davčni oblasti davčnih napovedi za davčno leto 1928, da se zglasijo čimprej v zadružni pisarni, ki se nahaja v hotelu »Mariborski dvor» v svrho izgotovitve omenjenih'napovedi, katere se bodo izvršile za vsakega zadružnega člana popolnoma brezplačno. Vsakdo naj prinese s seboj vse davčne listine in dokaze izrednih izdatkov, ki bi prišli za znižanje davkov v poštev. Zadružni načelnik : Andrej Oset s. r. * Že večkrat smo objavili v našem listu način delovanja mariborske zadruge in kako skuša ta vzorna zadruga čimbolj koristiti svojim članom, pa vendar ni ta naša članica dobila še posnemovalcev v drugih zadrugah. Najela si je posebnega davčnega strokovnjaka, ki je sestavil vsem Članom davčne napovedi brezplačno. Samoob-sebi umevno bo to delo, opravljeno po veščaku, rodilo vsem mariborskim tovarišem dober sad. Radi tega priporočamo hvalevredno delovanje mariborske mestne zadruge v posnemanje vsem ostalim zadrugam. Reforma naših gostiln. Kdor opazuje gostilniško obrt v drugih državah, vidi, da se gostilničarji povsod prilagodijo željam svojih gostov. Ker prihajajo med potniki tu Ji taki, ki ne marajo ne vina, ne piva, ampak želijo kako brezalkoholno pijačo, gostilničar tudi takim prijazno postreže. V mnogih krajih imajo že brezalkoholne gostilne, kjer se ne toči nobena opojna pijača. Ziirich v Švici šteje že blizu dvajset brezalkoholnih restavracij in hotelov, ki vsi dobro prospevajo. Ker je znanstveno dognano, da alkoholne pijače škodujejo mladini, neizmerno uživane pa tudi odraslim, se vlade vseh držav nagibajo k temu, da podpirajo točenje brezalkoholnih pijač. Gostilniška obrt mora s tem dejstvom računiti. Ni se ji pa treba bati, da bi vsled protialkoholnega gibanja trpela škodo, ako gre z napredkom časa in skrbi tudi v naših krajih za reformo naših gostiln. Začetek reforme lahko vsak gostilničar napravi na ta način, da ima za svoje goste na razpolago tudi brezalkoholne pijače. Nekdaj so bile te bolj na slabem glasu, ko ljudje niso drugega poznali kakor pokalice, pri- P. Bende: Izvirne gostilničarske šale. Maribor, 11. febr. 1928. Stara stvar je,.-da je zdrav smeh tudi neke vrste izvrstna duševna hrana. Ravnotako stara stvar je, da se ravne po gostilnah slišijo zelo izvirne šale, polne pristnega slovenskega humorja. Velika škoda je, če se te smeš-niče izgubijo.. One predstavljajo. največkrat pristno narodno blago, so zrcalo mišljenja dotičnoga kiaja. kjer se gostilna nahaja, a obenem so — reklama za gostilničarja samega. Kajti javna tajnost je, da še dolgočasnega gostilničarja izogiba cela srenja, a k šaljivcu se vse zateka, četudi drugače nima tako urejenih prostorov kakor njegov dolgočasni sosed. Predstavljamo seveda, da mora biti šala dostojna, četudi papricirana,, močno satirična ter smo dolžni svojemu ugledu in ugledu gostilničarskega stanu, da ne rušimo temeljev moralnih naziranj; kajti mi od stroke vemo, da ni vse .zlato, kar se sveti, zato .-tudi-ni vse lepo, kar; bi dalo ljudem ; vzrok za smeh.. Eden.se smeji takozva-_,nemu dobremu »vicu«, drugi pa obo-„ žava-garantirano bedasti »vic«, ki se vrti okoli tistih znanih stvari. To pa , ni naš namen. Mi hočemo več! Gojiti hočemo dostojno gostilniško 1 šalo, ne. tiste »Malarije«, ki se čujejo od ljudi, ki so z alkoholom preobloženi, ampak upoštevati predvsem rek, da je v. vinu resnica (»in vino veri-tas«). Iz tega vidika hočemo zabeležiti par izvirnih gostilniških šal ter pri tem pozivamo vse gostilničarske zadruge v mariborski oblasti, da nas v tem stremljenju podpirajo s tem, da pošiljajo našemu uredništvu zares, izvirne in dostojne šale, ki so se v njih okolišu izrekle. S tem. da jih mi objavimo, bomo storili veliko uslugo našim vrlim gostilničarjem, ki nimajo pravega, zabavnega lista; ustregli pa smo s tem tudi slovenski humoristični literaturi, ki je dosedaj kljub prirojeni šaljivosti našega ljudstva ■črpala materijal za svoj humor iz književr-niosti tujih narodov in držav. Take, kakor so sledeče šale, naj se zabeležijo in pošljejo našemu uredništvu. Neumnosti in brezmiselnosti ni treba pošiljali. Evo vam, tovariši, par primerov:.. 1. V gostilni mesta M. sedi kavalir s svoja damo. Dobro je povečerjal in se pripravlja, da . odpre šampanjsko ; steklenico,. ;— Ko isto odpre in med . pokom zleti zamašek v strop, pristopi eleganten gospod, ki ga nahruli brezobzirno: »Šampanjec bi pili, meni pa dolgov-ne plačate!« A naš hladnokrvni gost’ reče po-1 vsem mimo: »Kateri vrag pa vam je natvezel, da bom večerjo in šampanejc plačal?« (Ali ni dragocen nauk v tej izvirni šali?. Malo, samo malo pomislite in vedite, da se je ta prizor res vršil — v Mariboru!) 2. Mlad uradnik, premeščen na drugo mesto, sreča po daljšem času svojega prijatelja, ih tovariša. Med njima se razvije sledeči razgovor: Tone: »No, kako Ti gre, kolega?«. Jože: »Izvrstno. Tone! Povsod sem zelo dobro zapisan.« Tone: »Čestitam! Povej, kje si tako dobro zapisan, ko so te vendar tako preganjali?« Jože: »Na vratih, leden jakih in knjigah prav vseh ošitirjašetv celega mesta!« ■ (Res, da je ta šala izraz in dokaz velikega cinizma,, a prepričani smo, da bodo isto podpisali vsi dolgoletni in izkušeni tovarišij, kateri imajo od »krede« sijajen dobiček!) 3. Rilo je v. predmestni gostilni. Gospodar tarna pred samimi »pufar-ji«, da mora jutri plačati takso, občinske doklade, trošarino in še mar- . sikaj. Na koncu svojega dramatičnega govora vpraša: »Povejte mi, kaj naj storim?« — Edem mu je odgovoril v imenu vseh enako mislečih: »Nesi s kredo popisana vrata, ledenjak in knjige na davkarijo in vse skupaj tam zastavi za tvoje davke.« i (Ali ni dosti cinične resnice v teh besedah, v tej pristni in resnični šali?) 4. »Zakaj so katoliški duhovniki obriti?« Tako je vprašal nekoč dober gost gostiilndčarja samega. Naravno, da je ostal gostilničar dolžen odgovora na to delikatno vprašanje. In ko je vprašalec videl, da ne bo nikdo uganil tega vprašanja.; je rekel: »Katoliški duhovnik meša vsak dan vino z vodo. Ker ne ve. ali bo prišel on v pekel ali nebesa, si je redi previdnosti dal obriti brke, da ne bi v peklu ali nebesih naletel na kakega gostilničarja, ki mu, bodi v zelje oziroma »fuša v njegov gšeft«. Ge bi se spoprijela za brke, hi to ne bila šala . . . Zato so iz same previdnosti sklenili, da se že na tej zemlji obrijejo, kar so začeli celo nekateri gostilničarji posnemati.« Take in enake šafe želimo. One bodo mnogo pripomogle k temu, da zdrava gostilniška šala' pride do svoje veljave. Vsak, kdor vpošlje izvirne šale, katere je slišal v .svojem okolišu, naJ označi kraj, kjer še je ta šala radiia in tako bomo kmalu imeli pregled cele mariborske oblasti, kje so najbolj®® šale im kje so najduhovitejši ljudi®-S tem bomio izpolnili veliko vrzel v našem časopisu ter bo s tem maraikoru'11 ustreženo. rejene s saharinom in esencami. Da se je želodec zoper take pritoži!, ni čuda. Dandanes pa imamo že boljSe pokalice, kjer ni nikakega saharina in nobene škodljive primesi. Take izdeluje v Mariboru n. pr. tvrdka Bender. Bolji od vseh pokalic so pa naravni šoki, napravljeni iz svežega, zrelega sadja* Ti šoki so izborna pijača za zdrave in bolne. Žejo gasijo dobro, pa so obenem redilni. Delimo jih lahko v dve skupini. V prvo prištevamo iste, ki so konzervirani s sladkorjem. Ta ima namreč to posebnost, da zabrani vnetje, ako ga pridenemo sadnemu soku kakih 65%- Na ta način dobimo sladkane šoke, ki se držijo tudi v največji vročini, ne da bi vreli. Pač pa so občutljivi proti mrazu. Ako namreč stojijo v prehladnih prostorih, se navadno strdijo, izgubijo celo okus in barvo. Ako jih segrejemo, postanejo zopet dobri in lepe barve. Zato se naj hranjujejo v toplih, zakurjenih prostorih. Toplota jim ne škoduje. Tako konzerviran malinovec proizvaja več tvrdk v vsej naši državi. Poleg malinovca pa zaslužijo našo pozornost še drugi sokovi, ki so narejeni iz višenj, črešenj, vrtnih in gozdnih jagod, iz bezga, borovnic in ribeza. Take izdeluje brez esenc, brez saharina in drugih škodljivih kemikalij v izborni kakovosti v Jugoslaviji edino le Podravska industrija sadnih izdelkov v Mariboru, Koroška cesta 1. Razen močno sladkanih sadnih sokov, ki jih konzervira sladkor, imamo še dobre šoke, ki jim ni primešan noben umetni sladkor. Semkaj prištevamo brezalkoholni jabolčni sok in vinski mošt ali grozdni sok vinske trte. Teh dveh pa ne varuje vretja ne umetni, ne lastni sladkor, ampak pasterizacija. Obojni sok je tudi sladek vsled lastnega naravnega sladkorja. Jabolčni sok ima pri nas 11—140/o naravnega sladkorja, grozdni sok pa od 14—22%-Obojnega najlažje pijemo, ako ga pomešamo z navadno vodo, s slatino ali sodavico. Gotovo najžlahtnejši sok je grozdni, dasi na zunaj ne kaže nič posebnega, ne po barvi ne po duhu. A grozdni sladkor, ki je v njem, prija posebno zdravstvenim potrebam človeškega organizma, ker ie kakor v rozinah lahko prebavljiv, preide hitro v kri kakor med in ima veliko krepilno in čistilno moč. Zdravljenje z grozdnim sokom je celo v takih letnih časih mogoče, kadar ni več grozdja. To je že staro in p;i-znano zdravilno sredstvo. Grozdni kakor tudi jabolčni sok se pa še do sedaj nista mogla v gostilnah prav udomačiti, ker začneta posebno v toplem času, ko se je steklenica odprla, že vreti in se spreminjati v alkoholno pijačo. Da bi jih pa mogli gostilničarji tako varno ohraniti, kakor malinovec, se jim mora odvzeti voda. S tem postanejo zgoščeni in trpežni, da ne morejo zavreti, ako se posoda odpre. Pred uporabo se jim zopet pridene voda v določeni množini, toliko kolikor se je pri zgoščevanju izhlapila. Tak sok ima zopet vse vrline pristnega jabolčnega ali grozdnega Josip Berlič, Ptuj: Gorice. Sneg se tali po naših goricah in 'iinogo gospodarjev se s pomlajenimi 'tpi razgleduje po sebični rebri, kjer zdrave trte čakajo, da se jih obreže, in zemlja izpočita vabi, da se jo okoplje. Zidanica bela se blišči v soltručni dan in vinski hrann je širom odprt ter vabi prijatelje, da pridejo pokusit pre-žlablne šoke. Pesem se glasi praznično tei’ odmeva preko vrhov in zidanic, Zgubljajoča se daleč še v zmrznjene doline. Globoko je občutil naš pesnik VI. Levstik vso poezijo naših goric, ko so se mu rodili stihi R ŠT IRSKA ROMANC A. Vladimir Levstik. kdor je vzbudil vas, gorice naše1, ta lic device več si ne želi; lu'ed zidanico poje čare vaše 111 saka vaših trt božansko kri. ^esit se je šel na reber sollnčno /®upTiLh misli poln študent Andraž ■ klel polje in klel nebo brezkončno klel nezveste svoje ljube laž. soka. Te vrste jabolčnega in grozdneg p soka se bodo že letos dobivale v zgoraj omenjenem mariborskem industrijskem podjetju. Kakor torej kaže, gostilničarji zaradi pomanjkanja izbornih brezalkoholnih pijač ne bodo prišli v zadrego. Celo to smemo trditi, da se jim zaslužek ne bo zmanjšal, ako bodo točili res pristne nepokvarjene sadne šoke. Pač pa bodo s temi pijačami prihranili sebi mnogo sitnosti in prepirov v svojih točilnicah, človeški družbi pa bodo mnogo koristili, ker statistika kaže, da ie po ječah, bolnišnicah, blaznicah in raznih družinah več kot 50% nesrečnih državljanov vsled zlorabe alkoholnih pijač. Najbolj se dandanes bojijo brezalkoholnih pijač lastniki vinogradov, ker menijo, da bodo z njimi izgubili svoje skoraj edine dohodke. Ta strah pa ni upravičen, ker gostilničarji reformiranih gostiln bodo radi točili brezalkoholni grozdni sok. Ta se bo dal tudi izvažati v druge države, morda celo v večji meri, kakor sedaj vino. Več o reformi naših gostiln sledi v prihodnjih številkah našega lista. Kdor pa ima v tej zadevi kake dvome ali pomisleke, naj jih naznani uredništvu 1 Dr. Josip Som rek. Anketa o uredbi odpiranja in zapiranja trgovin. K maju bo prosio že skoro polnih šest let, odkar je izšel zakon o zaščiti delavcev, ki pooblašča ministra za socijalno politiko, da sporazumno z ministrom trgovine in industri jo uredi po zaslišanju prtiizadietih zbornic vprašanje odpiranja in zapiranja trgovin. Polivih šest let čakamo, da se to vprašanje uredi, toda zaman. Vsi naši a,peli so bili brezuspešni. Sicer so se med tem časom napravili nekateri poizkusil, da se reši to vprašanje, toda dosedaj ni imel še noben poizkus uspeha. Po dolgem čakanju je sedaj, ministrstvo za socijalno politiko izdelalo v .sporazumu z ministrom trgovine načrt nove uredbe za ureditev tega vprašanja in pretekli teden se je načrt že razpravljal v Beogradu na anketi, ki jo je sklicalo ministrstvo za socijalno politiko in katere so se udeležili zastopniki gospodarjev in nastavljenem, iz cele drža™. Anketa se je vršila dne 7. in 8. t. m. Vodil jo je pomočnik ministra za socijalno politiko g. dr. Hočevar. Prisostvovali so ji tudi zastopniki ministrstva trgovine in industrije ter ministrstva notranjih zadev-. Obravnavanja in vprašanja obratovanja ob praznikih se je udeležil tudi zastopnik ministrstva za prosveto. Zbornico za trgovino obrt in industrijo v Ljubljani je zastopal tajnik g. dr. I. Pless, Delavsko zbornico pa predsednik g. Ter-segliav in, g. Jamnik. Poleg zbornic so bili na anketi tudi zastopniki Sa- ti d smeha se je loža zasolzila: »Pa bodi moj odslej! Jaz ne slepim in s komer sem ljubezni vez sklenila, do praga smrti več ga ne pustim!« Ubogal je Andraž, zaklel se kupi in vinski hram je dom njegov postal; tam lečil je življenja strup gorjupi, tam knjige prašne je pod pod zagnal. »Ti, čaša jasna, bodi mi boginja, ti do resnice moj edini most; iz tebe le spoznanje se utrinja in sreča vsa, življenja vsa modrost!« Andraž prebiva v zidanici beli in srena rana več ga ne skeli; odkar življenja križe tak si celi, živ človek treznega še videl ni. Ge pa nekoč se ljubica prijoče in z belim čelom skloni se do tal, ej, to se vam Andraže zakroboče, e j, to se bo Andraže vam smejal; Odpustil deklica, sem ti že davno; ljubezen, dekle, pa je davno preč: kdor pije vince to-le naše slavno, še raja božjega ne mara več! Ob, kdor je vzljubil vas, gorice naše, ta lic device več ne zaželi; pred vinskim hramom poje čare vaše in srka trt božansko kri. veza hotelirjev in gostilničarjev. Celokupno se je ankete udeležilo približno 40 zastopnikov iz cele naše države. Cie se ikvzaime razne manjše, nebistvene izpremembe, ki so se predlagale tako od gospodarjev, kakor tudi od nameščencev, se je vršila debata v glavnem samo o nekaterih načelno važnejših vprašanjih. Tako so zastopniki nameščencev ugovarjali določilu načrta, ki pooblašča velike župane, da -v svojem delokrogu in v sporazumu z zbornicami urede odpiralni in zapiralni čas v okviru od 6. ure zjutraj do 8 ure zvečer poleti in od 7. ure zjutraj do 7. ure zvečer pozimi. Dasi je v načrtu določeno, da se mora odpiralni in zapiralni čas kriti z delovnim časom, ki je v uredbi določen za pomožno osobje dotične stroke, so zastopniki nameščencev bili mnenja, da bi tako določilo nudilo možnost izigravanja. nameščenskih interesov. Končnih sklepov se seveda na anketi ni storilo. Zastopniki ministrstev S‘0 vse iznesene predloge sprejeli, a o njih bo definitivno sklepal minister za socijalno politiko skupno z ministrom za trgovino in industrija. Težko bi bilo že danes reči. kateri od iznesenih predlogov se bodo upoštevali, še težje pa predvideti, kedaj se bo uredba uzakonila,. Ali ne bo mogoče ostalo tudi topot samo pri poizkusu. Kakor smo že opetovano pisali v našem listu, smo na stvari zainteresirani le v toliko, da se uredi odpiralni in- zapiralni čas tudi za točMnice stoječim gostom isti kakršen bo veljal za vse ostale trgovske obrate, kar bi moralo biti samo po sebi popolnoma razumljivo, ker imajo ti obrati po obrtni listini trgovski in ne gostilniški značaj. To naše stališče smo ponovno in obširno pojasnili v naših številnih vlogah ter upamo, da bodo imeli merodajni činitelji toliko praktične uvidevnosti, da bodo upoštevali položaj g&stiluičarstva v pogledu pospeševanja lujskegSt prometa ter uredili stvar pravično. Uredba o pobiranju oblastnih doklad. v »Uradnem listu« z dne 13. februarja.. 1928, št. 14 so objavljene uredbe o pobiranju oblastne davščine na, po-polmočni obisk kavarn in barov, na kvartarni je, takse na veiselSčne prireditve, plesne vaje in slednjič o pobiranju oblastnih doklad k državni trošarini na opojne pijače. Oblastno davščino na ponočni o-biisk kavam morajo plačati obiskovalci kavarn po 24. uri. Davščina znaša 2 Din za osebo. Oblastno davščino na ponočni o-bisk barov, nočnih kavam in vseh ostalih javnih lokalov podobne vrste morajo plačevati obiskovalci teh lokalov po 24. urL Davščina znaša 10 dinarjev -za osebo. Oblastno davščino na kvartanje po 2 Din za osebo morajo plačevati osebe, ki kvarta.jo v lokalih, navedenih v prvem in drugem odstavku tega par-ragrafa in v gostilnah, ne glede na čas. Po času, določenem v prvem im drugem odstavku tega paragrafa, se plačuje za kvartanje dvojna taksa. Davščino mora pobirati koncesijo-nar gostilniškega, odnosno kavarniškega obrta, ali zakupnik; na njegovo odgovornost pa ga smejo zastopati tudi uslužbenci. Za vsako dovolilo, s katerim se podaljša policijska ura, se olača v mestih taksa 100 Dim, v trgih 50 Din, v vseh ostalih krajih pa 30 Din, če se ne plača taksa na plesno vajo. To takso pobirajo sreska poglavarstva! (policijski komisarijat) obenem ko pobirajo državno takso za podaljšavo policijske ure. Za vse prireditve, zai katere se plačuje od vstopa 20%nia državna taksa v smislu tarifne postavke 99. a 1., točke 2., zakona o taksah, se pobira 50%na oblastna doklada hkrati z dr-žavno^ takso po pristojnem oddelku finančne kontrole. Od plesnih vaj, ki se vrše v javnih ali takih lokalih, ki se oddajajo zdaj pa zdaj v najem za razne prireditve, plača prireditelj za vsak plesni tečaj do osmih tednov oblastno takso v znesku 600 Din. Če traja tečaj nad osem tednov, se taksa ponovi. Takso sme prevaliti prireditelj ples- | nih tečajev na udeležence, zanjo pa J jamči tudi lastnik plesnega lokala. Na vse vrste alkoholnih pijač se pobira oblastna doklada k dražvni trošarini. Ta doklada znaša na vino in vinski mošt 50%, na pivo, žganje, alkohol (špirit), rum, konjak in likerje 100% državne trošarine. Kupec opojne pijače mora prijaviti v 24 urah, ko je pijačo vkletil. odnosno postavil v skladišče, pristojnemu oddelku finančne kontrole vrsto in množino vkletene ali shranjene pijače ter obenem plačati določeno oblastno doklado. Oblastna skupščina je oblastne davščine na popodnečni obisk kavarn na primerno vsoto pavšalirala. S tem pavšalom bo preprečeno nepotrebno moledovanje gostov. Ta način ureditve stvari bo zadovoljil tako oblastno skupščino kakor tudi kavamarje in goste. Kar se tiče pobiranja takse na kvartanje, smo vložili prošnjo za odpravo te vrste takse, ker je kontrola nemogoča in škoduje našim, članom neizmerno. Strokovna razstava za gostilničarsko, hotelirsko in kavarniško obrt od 2. do II. junija 1928 v Ljubljani Uprava .Ljubljanskega velesejma se je odločile, da svojemu letošnjemu velesejmu od 2. do 11. junija priključi še posebno strokovno raizstavo za gostilničarsko, hotelirsko im kavarniško obrt. Namen te razstave je, da pokaže zainteresiranim, kako naj izboljšajo svoje obrate, da bodo v vsem ustrezali zahtevam gostov', tako domačih kakor tudi bolj razvajenih tujih. Tujski promet v naši' državu vedno bolj narašča. Vendar samo krasote naših dežel tujcem niso dovolj, oni hočejo tudi udobnosti in prvovrstno postrežbo, kar vse jim pri nas še ne nudimo v toliki meri kot v drugih državah in na kar so oni navajeni. Zato je korist te prireditve na dlani Razstava bo nudila najmodernejše na teni polju, more. strokovne izume Avstrije, Cehoslovaška, Nemčije in ostalih držav. Inozemstvo razstava pretežno stvari, ki se pri nas ne 'izdelujejo. Kot razstavijalci pridejo torej v poštev tudi naše domače tvrdke, ki spadajo v eno ali drugo sledečih skupin; L Kuhinje in oprema kuhinj. H. Konzerviranje živil ITI. Pohištvo. IV. Oprema točilnic. V. Svetlobna tehnika. VI. Kurjava, hlajenje, zračenje. VII. Kurilna tehnika. VIII. Pralni In snažMni pripomočki, IX. Oprema kopalnic in stranišč. X. Samopreskrba z vodo, plinom, elektriko, naprave. XI. Vrtovi, igrišča, garaže. XII. Kletarstvo. XIII. Organizacija strokovnega knji-govodstva in zaračunavanja. XIV. Knjige, tiskovine, plakati in slično. Tvrdke, ki se zanimajo za to posebno prireditev, naj se prijavijo uradu Velesejma v Ljubljani. Žigosanje igralnih kart. Žigosanje igralnih kart se vrši z gumijastim žigom. Po večkratni rabi žigosanih igralnih kart se odtis žiga tako močno izbriše iz žigosanega mesta, da postane besedilo žiga nečitljivo. Jako natančni finančni organi so vse take opažene slučaje prijavili višji oblasti in prdložiii tudi zaplenjene igralne karte. Vzlic temu, da se je ugotovilo, da je bil na žigosanih igralnih’ kartah pritisnjen pravi uradni žig in ni bil' dotični' gostilničar kaznovan, je vendar trpel škodo na izgubi časa, ki ga je zamudil prilikom zaslišanja pri sestavi dejanskega popisa in eventualnih nadalnjih obravnav. Da se temu odpomore in olajša obenem tudi dtedo finančni oblasti' pri VTŠitvi kontrole, smo vložili na merodajno mesto prošnjo, da bi se preuredil način žigosanja igralnih kart na ta način, da bi se odslej naprej žigosale igralne karte z vsekalnim namesto z gumijastim žigom. S takim žigom v karto vsekano besedilo bo ostalo ohranjeno, dokler bodo ostale ohranjene karte. Izostale bodo tudi vse neprijetnosti, ki jih je povzročal dosedanji način žigosanja. Pavšaliranje taks za zabave in taksna prostost za posest glasbenih instrumentov. Finančno okrajno ravnateljstvo v Mariboru je izdalo vsem davčnim uradom, sreskim upravam in oddelkom fin. kontrole svojega območja sledečo OKROŽN ICO: Dosedaj se je za glasbene avtomate, klavirje, gramofone itd. v gostilnah in kavarnah taksa po tar. post. 99a taksne tarife večinoma pobirala tako. da se je pavšalno odmerila za celo Leto. Generalna direkcija davkov je pa v najnovejšem času v nekem slučaju tako odločbo davč. urada razveljavila ter izrekla, da se sme pavšal določiti v smislu pravilnika samo za en dan; pri tem je generalna direkcija še poudarila, da urad ni mogel vnaprej vedeti, koliko prireditev bo stranka v celem letu imela. Ker stoji torej generalna direkcija na stališču, da se točka 14. čl. 103 taks. pravil., ki zahteva, pavšaliranje za en dan ali eno predstavo, striktno izvede, se odreja sledeče: V kolikor so pavšal, takse po t. p. 99a za vse tekoče leto že odmerjene in plačane, se za letos dosedanja praksa ne more spremeniti, ker je država denar že prejela. V vseh drugih slučajih .je odmeriti pavšalno takso za en dan; to pavšalno takso ima stranka plačati samo za one dneve, kadar se vrši kaka prireditev. Samo za posest glasbenih inštrumentov in avtomatov, ki stojijo v javnih lokalih gostom na razpolago, se torej ne more takse zahtevati; tudi' se ne more. zahtevati takse, ako se gostje sami slučajno zabavajo in si sami igrajo bodisi na inštrumentih, ki so jih s seboj prinesli, ali drugače s petjem, pripovedovanjem itd. Takso se sme zahtevati še le, kadar se more označiti zabavo kot prireditev, kjer »se ljudje zbirajo ali dohajajo tja zaradi zabave.« Kot prireditev more v smislu predpisov veljati samo taka zabava, na katero lastnik lokala ljudi s plakatiranjem, anonsi-ramjem itd. vabi, ker drugače nič ne priredi. Prireditelj mora pavšalno takso za vsako prireditev vnaprej plačati; ako ima redne prireditve, lahko plača za gotov čas vnaprej, pavšal mora pa vedno biti odmerjen za en dan. Izjemoma sinejo po t. 3 čl. 56 pravil, o gostilnah in kavarnah točile i plačati takso naknadno, ako pravočasno prijava ni mogoča. Za fin. kontrolo: Zvezek IV., iskalnica; veselična taksa. Dr. Josip Povalej s. r. Mariborski avtobus-promet, Mestna občilua mariborska je izvedla komaj pred tetom dni velikopotezno delo s tem, dal je otvorila deželske avtobusne proge štn se odlomila pozneje tudi za mestni avtobus-promet. Kako važen gospodarski činitelj eo danes avtobusne zveze med kraji, ki nimajo železnic oziroma, kjer so slabe železniške zveze, nam daje zgled proga Maiiiihar—Očije. Ta proga je dolga 64 km in je obenem edina te vrste v Sloveniji, če ne celo v celi državi. Obrat vzdržujeta istotam dva moderna avtobusa, in sicer kot prvi, ki tvori direktno zvezo med Celjem in Mariborom vsepovsod dobro znani 26sedežni Saurer-avtobus, obenem reprezentančni v o z avtobus-pr ometa. Kako komadno in udobno se vozijo potniki v tem omnibusu, ki je kolos svoje vrste, ko srečaš nasproti se vozeči mali osebni avto. Savrrer pa je navzlic temu zelo gibčen in vozi po konjiških klancih .igraje, četudi polno zaseden. Pozimi je dobro kurjen in sediš v njem bolj udobno nego v železniškem vozu. V dobrih dveh urah prepelje potnike iz Celja v Maribor, kjer se najprej« ustavi na Kralja Petra trgu pred modernim novim hotelom »Mariborski dvor«, kjer se nahaja tudi naša pisarna. Proga Maribor—Cedile ima 22 vmesnih postaj, med temi najvažnejša v Slov. Bistrici hotel »Beograd« in v Slovenskih Konjicah. Na deželi se nahajajo avtobuis-postaje večinoma ob gostilniških hišah, ker je tam običajno prometno središče. Druga važna proga, ki jo vzdržuje mariborski avtobus-promet, je v Dra vski dolisni in sicer Maribor—Selnica. Ta proga daje ugodno zvezo mnogim lepim krajem romantično lepega levega brega Drave. Večina teh krajev so priljubljene točke za nedeljske izlete Mariborčanov. Seveda je poskrbljeno tudi za desni breg z ugodno nedeljsko avtozvezo preko privlačnega Limbuša v Ruše. V poletnem času voza oda nedeljah posebni avtobus mimo Slov. Bistrice in Poljčan preko slovenskega Semer-nika po romantičnih krajih v Rogaško Slatino. V najkrajšem času bodo še drugi kraji dobili avtobus>-zv.eze z Mariborom, tako Pernica in Duplek. Z uvedbo avtobus-prometa po mestu samem se je šele nakazalo, kaj je pravzaprav Mariboru manjkalo. Do danes veže oddaljenejše kraje mesta že kar pet prog, med temi zveza v Studence. Pobrežje, Novovas, Melje, Laj-teršperk in Tezno. Promet se vrši v mestu z ličnimi Ghevrolet-avtobusi. ki so urejeni nalašč za mestni obrat. Mariborčani se prav pridno poslužujejo tega novega prometnega sredstva, kar najbolj dokazuje dejstvo, da se je v tem kratkem času prepeljalo že nad tristotisoč oseb. Središče vsega prometa tvori Glavni trg, kjer se tudi lahko prestopa v vozove raznih prog. Glavni kolodvor kot važna prometna točka mesta ima avtobusno zvezo na vse dele mesta. Največji promet se vrši med Gl. kolodvorom po Aleksandrovi cesti preko Glavnega trga in državnega mosta na Trg Kralja Petra (hotel Mariborski dvor), zato pa obratuje na tej progi največ (7) avtobusov. Mestno avtohus-podjetje razpolaga, sedaj s 15 avtobusi in od teh so rezervna vozila vedno na razpolago za posebne vožnje, kakor izlete v okolico itd. Gostilničarji, ki imajo posla pri naši zveza, naj stopijo pred Glavnim kolodvorom v tam na vsak vlak čakajo-, či avtobus, ki jih bo prepeljal za 2 Dinj naravnost pred hišo na Kralja. Pet raj trgu, kjer s6 nahaja naša pisarna. j GostilniČarstvo in vinarske zadruge. Ko se je vršil letos ob priliki vinske razstave v Ptuju tudi oljčni zbor Zveze gostilničarskih zadrug, je dospel na občni zbor brzojavni pozdrav Osrednje štajerske vinarske zadruge v Mariboru, kjer se poudarja posebno ta misel, da bo pravi napredek gostilničar st va pri nas tudi v temu da tesno sodelujejo gostilničairske zadrugi' in vinarske zadruge. Naj v tem navedemo le nekatere točke, ki naj to trditev skušajo dokazati. GostilniČarstvo na Slovenskem se mora preorijentirati na stališče tujskega prometa. Sicer bo stalen kader domačinov gostov, vendar bo moral iskati gostilničar za svojo danes tako drago režijo kritje v posebnih dohodkih in to je "pred vsem dvig tujskega prometa. Pri tem ko pravimo tujski promet, pa ne mislkno na tujce iz drugih držav, ampak na naše ljudi, ki pridejo iz kraja v kraj. Že sedaj se opazuje, da vsako leto, in to leto za letom, pri,de več južnih naših državljanov v Slovenijo na poletni oddih. Enako je tudi za zimski šport Slovenija najprikladnejša v naši držaivi. Ena velika mikavnost poleg redne postrežbe gosta pa je gotovo tudi ta, da mu more gostilničar ponuditi pristno domače vino, ako ga gosti zahteva. Vinarske zadruge imajo predvsem na- men, dajati gostilničarjem pristno vino svojih zadružnikov. Na zadruge se bo gostilničar vedno lahko zanesel. Drugo, na kar mora vsak gostilničar paziti, je to, da ima enako vino nekaj dalje časa, kakor pa za en sod. če se ljudje navadijo na eno vino, radi pridejo. Če jim gostilničar potem ponudi zopet drugačnega, že mislijo, da je bilo kaj vmes. Pri malem vinogradniku ni mogoče ustvarjati posameznih tip naših vin. ker ne gre to ; ne radi količine in ne radi posode in | tudi ne radi prostora. To delo bi naj opravljale zadruge, ki ob trgatvi s primerna spojitvijo istovrstnega vina svojih članov ustvarijo veliko količino enotnega vina, ki ga gostilničar potem lahko toči skozi celo Ihto enakega. Tretji faktor, ki stopa danes zelo v odločilno akcijo v to smer, je pa ta. da noben gostilničar ne mara in mu tudi ne nese, da bi se zalagal z veliko količino vina, ker mora takoj za vse vino plačati visok davek, ker mora imeti v vinu založen velik kapital, ki mu ne nese pozitivnih obresti, ampak negativne, ker se mu v kleti vino suši. Zato pameten gostilničar jemlje le toliko vina, da je vedno na svežem in da ga ima sproti. Nikakor pa se mu . ne splača za v.sak sod posebej hoditi k vinogradniku, ki pa tudi noče prodajati le pasameznih sodov, ampak celo zalogo naenkrat. Zato je nujno potrebno, da pride med gostilničarje in vinogradnike nekdo, ki posreduje kar najceneje. To pa zamorejo in tudi res vršijo le vinarske zadruge, ker delajo z malo režijo in tudi sicer ohranijo neskaljen stik gostilničarja z vinogradnikom. Pri modrem sodelovanju vinarskih in gostilničarskih zadrug pa se bo vršila vsakoletna pravilna ureditev cen pri moštu in vinu, kar se dosedaj še tudi ni dogajalo in je nri tem marsikateri gostilničar škodo trpel. Naše mnenje je, da si slovenski gostilničar in slovenski vinogradnik ne smeta stati nasproti kot dva, ki naj bi drug drugega odrla ali kakorkoli oškodila, ampak kot dva, ki si segata v roko in drug drugemu pomiagafa. saj vršita sledeče si posle z vinom in ue nasprotujoče. Kakor hitro bo prišlo do tega preobrata med gostilničarji samimi, bo prenehalo to, da bi skoro vsak vinogradnik že hotel imeti poleti »pušenšank«. Čim preje se bosta obe organizaciji približali, tem preje bo to vprašanje razmerja gostilničarjev in vinogradnikov ugodno rešeno. Oni, ki te dve organizaciji vodijo, pa naj gledajo na to, da jih čim preje tudi zbližajo! Porjavenje vina letnika 1927« Večkrat se slišijo pritožbe, da lanska vina kaj rada nagibajo k porja-veinju. To se lahko spozna, če se pusti vino v odprti čaši, da vpliva nanj zrak. Pri belih vinih se spremeni od površine vina zelen or umen a barva na rjavo in temnorjavo barvo. Pri rdečih vinih se pojavi v temnordeči barvi še temnorjava. Včasih nastopi porjave-aje tako močno, da postane vino motno in neprijetnega, zagatnega okusa. Ako se prepreči dostop zraka, se barva ne spremeni; iz tega sledi, da povzroča porjavenje vina zrak in sicer s svojo važno sestavimo, s kisikom. V mošt u oziroma v vmu so smodi, ki morejo prenesti kisik zraka na v vinu se nahajajoče druge snovi, ki so kemično slične barvilu rdečih vin im pa čreslovini. S tem, da se prenese kisik zraka na te snovi, ki so v vinu v raz- Maribor, Trg svobode 3. a Bogata zaloga belega in rdečega vina v sodih in steklenicah. Cenik in vzorci vedno na razpolago. topljeni obliki, nastane ta neprijetna barva. Izkušnje so pokazale, da mošti iz zdravega grozdja mnogo manj nagibajo k porjaJvenju, kakor mašti iz gnilega grozdja. To ua zaradi tega, ker dvorijo glivice plesni iz gnilega in plesnivega grozdja neki encim (t. j. snov, ki povzroči in pospešuje izvestne kemične spremembe, ne da bi se pri tem sama spremenila ali po svoji množini zmanjšala), ki se imenuje oksidaza, to je ona snov. ki prenaša kisik in napravi vina rjava. Iz navedenih vzrokov porjavenja sledijo načela, na podlagi katerih se pri novem vinu porjavenje prepreči. Pri trgatvi se naj grozdje točmo sortira, gnilo se naj loči od zdravega; nevarnost porjavenja se s tem sicer popolnoma ne odstrani, vendar pa smemo pričakovati z večjo sigurnostjo, da ostane vino brezhibno. Ko mošt vre, je težko spoznati, da-li nagiba k porjavenju ali ne, kajti ogljikov dvokis, plin, ki nastane pri vrenju. prepreči, da kisik zraka ne more do mošta, ker na njegovi površini leži ogljikov dvokis, ki je težji nego zrak. kot nekaka izolacijska plast. Kakor hitro ta izolacijska plast iEgine, t. j., ko je glavno ali burno vrenje končano in ko uhaja ogljikov dvokis le polagoma in ko začne prodirati zrak v prostor nad mladim vinom skozi majhne luknjice dog, lahko začne vino od površine rjaveti, ako vino k temu nagiba. Temu pa se izognemo na najenostavnejši način tako, da sod kmalu po glavnem vrenju zapolnimo, da v njem ni več prostora za zrak. Sicer še zrak vedno pride skozi luknjičaste doge do vina, vendar pa v tako mali meri, da ne more povzročiti porjavenja. Porjavenje. ki ga v sodu s pravočasnim zapolnjevanjem lahko preprečimo, lahko nastopi pri običajnem pretakanju vina s škafi. Zaradi tega je potrebno, da vino pred pretakanjem preskusimo, da-li nagiba k porjavenju ali ne. in potem pri pretakanju temu primerno postopamo. V ta, namen se napolni vino v čašo ter se pusti na zraku, da vpliva nanj kisik zraka ter se opazuje, da-li se barva spremeni in koliko. Kot sredstvo, ki ta neugoden vpliv kisika prepreči, je žveplemasta kislina, ki nastane, ako zažgemo žveplo na azbestnih trakih, ali pa ga dodamo vinu v obliki soli. Žveplenasta kislina deluje mnogostransko. bodisi, da sama sprejme zračni kisik, ki bi se spojil sicer z izvest ni mi snovmi vina, bodisi da prenašalca kisika, oksida zo, v njeni učinkovitosti zmanjša, oziroma jo uniči, bodisi da se spoji s snovmi vina v brezbarvne spojine, bodisi da že izločene rjave spojine uniči ali jih spremeni, kratka, žveplenasta kislina je v stanu porjavenje preprečiti, oziroma ga odstraniti. Najbolj priročna oblika je sol žve-plenaste kisline, natrijev bisufit. ki ga pri nas veljavni vinski zakon edino dovoljuje. Po jakosti porjavenja v poskusu je dovoljene dodati največ do 5 gr na 1 hi. Najbolje je. ako se doda vinu. dokler je še na drožju, torej pred prvim pretakanjem. To ima to Veliko prednost, da postanejo vina sama po sebi svetlejša in pred vsem pa, da se pri pretakanju ni treba bati zraka, ker žveplenasta kislina varuje vino pred neugodnim vplivam. Ako pa vino, ki nagiba k porjaveli jp. ni žveplano, ne sme priti z zrakom v dotik. t. j. pretočiti ga je troha s pomočjo sesalke in vinskih cevi. Vino se pa pretoči v sod. ki smo ga srednje močno zažveipljali. Tudi s črnimi vini, ki nagibajo k porjavenju, postopamo enako. Pri tem se ni treba bati. da se barva zgubi ali da postane presvetla; četudi barva začetkoma nekoliko pobledi, se prvotna barva črez nekaj časa zopet obnovi, kakor je to pokapala izkušnja. Ing. Ivo Zupanič. Gostilničarska 'nadaljevalna šola v Maribora. K sklepu prvega semestra na tuk. gostiln, nad. šoli poročamo,, da je sicer klasifikacijski uspeh dokaj' ugoden, vendar bi mogel biti stvarni uspeh veliko boljši, ako bi se vsi gospodarji zavedali veMkega pomena vzgoje naraščaja in bi svoje vajence takoj, ko jih sprejmejo v uk ali tudi samo na poizkusu jo, poslali v šolo k pouku in bi njihov šolski posel redno kontrolirali, kakor to zahteva zakon. Neverjetno jasno se opazi v šoli, kdo sledi pouku vztrajno in z zanimanjem, kdo ima smisla za to in kdo ne. S sigurnostjo se lahko sklepa že v prav kratkem času, kdo bo uspeval in kdo ne. Ker se pri pouku predvsem upošteva praktična stran, t. j. snov. ki se v praksi tudi v resnici neobbodno zahteva, lahko šola zelo točno ugotovi, kdo bo odgovarjal poklicu in kdo ho v njem vztrajal in ugodno prosperiral. Pri vzgoji gostilničarskega naraščaja bi pa seveda morali pomagati ■vsi odgovorni in kompetentni faktorji. Pri- tem pa je kajpada treba zopet pomisliti, kako napačno je naziranje, da je za natakarja vsakdo dober. Preudarite samo, v kako različne položaje lahko pride človek, ki ima opraviti v tem stanu. Vsak zaveden gostilničar, restavrator, hotelir, kavarnar itd. je gotovo že mnogokrat prišel do prepričanja., da zahteva njegov položaj celega moža. Ni „se čuditi, da služili o v nekaterih letoviščih modernih držav in v večjih mestih v počitnicah vse-učilišcniki za natakarje in so veseli, ako dobe tako službo. Države, ki se zavedajo velikega pomena gastilničarstva, skrbe na najrazličnejše načine za njega povzdigo. Ne vzdržujejo samo višje organiziranih gostilničarskih šol in akademij, v katerih se uči naraščaj vseh mogočih praktičnih predmetov, temveč tudi gmotno olajšujejo razvoj dobrih podjetij. ki prinašajo pozneje državi tem več ugleda, privabijo tem več tujcev in s tem prinašajo ne samo clotičnemu kraju, temveč tudi celemu narodu in clržaV tem več gmotnih koristi. Vprašanje ustanovitve avstrijskega konzulata v Mariboru. V januarski številki našega lista smo v članku »Vprašanje ustanovitve avstrijskega konzulata v Mairfiboru« priporočali ustanovitev avstrijskega konzulata v Mariboru v glavnem iz razloga olajšanja osebnega prometa z Avstrijo, ker je isti radi preskrbe potnih dokumentov močno otežkoeen. Rekli smo, da se podeljujejo vizumi edinole pri, avstrijskem konzulatu v Ljubljani in je potrebu o najprvo potovanje v Ljubljano, potem je šele mogoče preko Maribora v Avstrijo. Tuj-skoprometna zveza nam sipoioča, da m bilo naše poročilo povsem točno. V Mariboru izdaja namreč že nekaj časa »Tujsko-ro'»metna zreza« s pooblastilom avstrijskega podtainištva v Beogradu avstrijski vizmn za eno- ali večkratno potovanje v Avstrijo. Izdajam je je sicer omejeno le na člane zveze. Ker pa postane član Tujska-pro-metne zveze z malenkasthilm letnimi podpornim zneskom lahko vsak ne-crpoTečen državljan naše kraljevine, jo dana možnost, da se vizum za potovar nje v Avstrijo med potom preskrbi in ni treba potovanja ali pošiljanja potnih listov k avstrijskemu konzulatu v Ljubljano. Ker se v Tujsbo-promet-ni pisarni v Mariboru, Aleksandrova cesta 35, dobivajo tudi vozne karte v Avstrijo, češko, Nemčijo itd., so podane za potovanje vse ugodnosti., kolikor jih je v današnjih razmerah sploh mogoče. T njsko-prometna zveza pa bo podvzela v bodoče vse korake, da se vizum v Avstrijo sploh odpravi, kakor se je to že zgodilo med našo državo in Nemčijo. Tujsko-prometna zveza v Mariboru bo izdala v kratkem propagandno knjižico, ki bo vsebovala vsa zdravilišča, kopališča, letovišča in turistične postojanke v mairihorski oblasti, katere pridejo za poset in bivanje tujcev v poštev. V knjižici bodo slike in kratki popisi posameznih krajev z navedbo hotelov in gostiln s številom sob in ceno prehrane, tako, da bo knjižica obenem prvi hotelski seznam Slovenije, katerega simo d »sedaj zelo pogrešali, Vsekakor bo imela knjižica v mednarodnem tujskem prometu velik propagandni pomen. Priporočamo. da, občinski uradi in gostilničarji podpirajo zastopnika zveze, ki se bo tozadevno v posameznih' krajih zglasil. i Gostilničarska zadruga v Slovenjgradcu je imela dne 23. januarja 1928 svoj redni letni občni zbor v dvorani gostilne Eichholzer v Slovenjgradcu z običajnim dnevnim redom. Žal, da udeležba ni bila takšna, kakor bi bilo želeti. Po otvoritvi zborovanja je pozdravil zadružni načelnik g. Josip Eichholzer došle člane ter poudarjal v svojem nadaljnem govoru važnost «Gostilni-čarske obrtne zadruge« kot stanovske organizacije, ki si je vedno prizadevala, da je po možnosti zastopala koristi svojih članov. Zadružni tajnik je obširno poročal o zadružnem delovanju v poslovnem 1. 1927. Poročilo se je odobruje vzelo na znanje. Zadruga je štela v preteklem letu 87 članov ter je imela pet odborovih sej, na katerih so se obravnavale razne stanovske zadeve. Obračun za poslovno leto 1927, ki je izkazal čistega preostanka 2176 dinarjev 66 para, sta pregledala gospoda Vrbnjak Ivan in Prevolnik Leopold ter predlagala zboru, da podeli zadružnemu odboru absolutorij. Izkazani preostanek se je vložil dne 31. decembra 1927 v poštno hranilnico. Vršile so se volitve novega odbora za nadaljno dobo treh let. Za načelnika je bil izvoljen g. Josip Eichholzer, za namestnika pa gosp. Franc Pačnik. Kot odborniki so bili izvoljeni gg. Goli Karl, Čajko Franc, Schuller Ivan, Obel Anton, Kac Ivan, Pečoler Fr.. Vrhnjak Ivan, Pernat Anton, Sevšek Ludovik, kot namestniki pa gg. Škof Ferdinand, Radšel Josip, Karner Pavel, Rogina Anton in Gramuš Franc Kot delegati za odborove seje «Zveze gostilničarskih zadrug« v Mariboru so se izvolili gg. Eichholzer, Franjo Cajnko in Franjo Škof. G. Cajnko je priporočal vsem navzočim članom čitanje »Gostilničar skega lista«, ki prinaša marsikaj dobrega in koristnega za naš stan. Na predlog g. Cajnka se je sklenilo naročiti »Uradni list« ljubljanske in mariborske oblasti, v katerem se pogostokrat objavljajo zakoni in odredbe, važne za gostilničarje. Po izčrpanem dnevnem redu je načelnik gosp. Eichholzer zaključil občni zbor, želeč vsem članom veselo snidenje na prihodnjem občnem zboru. Občni zbor zadruge v Šoštanju. Pod predsedstvom zadružnega načelnika gospoda Ježornika se je vršil dne 1. februarja 1928 občni zbor šo-štanjske zadruge. Na zbor je prihitelo 39 članov, ki so z naj večjim zainima-nejm sledili poročilu zadružnega načelnika g. Ježovnika, katero je obsegalo precej obširno delovanje zadruge in zveze. G. Detiček, ki je bil izvoljen svojeća.sno od strani zveze kot zvezni delegat v deputacijo, ki se je predstavila velikemu županu, je obrazložil obširno, v kakšnem stadiju se nahaja danes zadeva oprave točieev stoječim gostom. Na predlog istega gospoda Detička se je sklenilo predlagati zvezi, naj piše v »Gostilničarskem listu« razprave o vinarstvu in kletarstvu, kar bo po mnenju g. Detička mnogo koristilo gostilničairstvu. Letni računski zaključek, ki izkazuje 1517 Din gotovine, sta pregledala gg. Galof in Hauke. Vse vknjižbe v blagajniški knjigi soglašajo s predloženimi računi. Na predlog gg. Ga-lofa in Haukeja je podelil zbor zadružnemu odboru absolutorij. Na predlog gg. Ježovnika in Detička se je odobrila zadružna članarina za letošnje leto 75 para od vsakega hektolitra iztočenega vina, piva in žganja. Pri slučajnostih se je razpravljalo o toointeah stoječim gostom, o preureditvi lokalov, o trikratni polovični vožnji, o podelitvi podpore obrtni sodi in o komisijonelnih pregledih gostiln. Prepoved sprejemanja vajencev, ki niso pismeni. Ministrstvo trgovine in industrije T Beogradu je izdalo dne 11. januarja 1928 odredbo št. 8994/VIL, glasom katere je prepovedano sprejemati v bodoče v uk obrti in trgovine nepismene vajence. Treba je, da so dovršili vsaj osnovno šolo. V uk že sprejeti učenci, ki niso pismeni, so dolžni, da se tekom učne dobe naučijo pisati v zasebnih šolah, sicer ne bodo mogli biti proglašeni pomočnikom. 0 tem obveščamo vse naše zadruge s pristavkom, da morajo temu primerno izpopolniti zadružna pravila in pravilnike o vajeniških in pomočniških preizkušnjah. Mnenja smo, da se v Sloveniji ne bo treba učiti v zasebnih šolah prav nobenemu vajencu pisati, ker nimamo danes niti enega mladeniča, ki bi ne znal pisati. Bolje bi bilo, če bi se bilo uredilo že dolgo časa odprto vprašanje odpiranja in zapiranja trgovin. To bi imelo za itak pismeno Slovenijo pomen. Dovoljenje za prirejanje koncertov in podaljšanje policijske ure. Policijski komisarijat v Mariboru razglaša s svojim odlokom z dne 4. februarja 1928, št. 1548/2 1928, da se morajo vlagati prošnje za podelitev dovoljenja za prirejanje koncertov, kakor tudi za podaljšanje policijske ure naijtnmnj 24 ur pred prireditvijo, kakor zahteva zakon. Za plesne prireditve pa vsaj 8 dni pred dnevom prireditve. Upoštevale se bodo le prošnje, ki so trike predložene pravočasno, nikakor tei. se ne bodo izdajala dovoljenja na prošnje, vložene po označenem roku. Na. to odredbo opozarjamo vse mariborske mestne tovariše s pozivom, naj se po njej ravnajo. Isto kakor za Maribor, velja tudi za vse ostale kralje naše oblasti. Zadružno članstvo točilcev stoječim postom. Nai prošnjo zadružnega načelnika gospoda Goltnika iz Mozirja ponovimo v četrtič, da niso trgovski točile! alkoholnih pijač stoječim gostom redni gostilničarji, ampak trgovci, ki pripadajo kot člani trgovskemu gremiju. 1 Iž tega razloga, ne morejo in ne smejo biti Člani naših gostilničarskih zadrug. V tem oziru smo tudi oovzročiii izdajo odloka od strani velikega župana mariborske oblasti, katerega smo tudi objavili, v našem listu. Gostilničarska zadruga v Ljubljani je svoječasno take trgovce sprejemala kot svoje člane in inkasirala od njih vse pristojbine. Na pritožbo trgovskih točilcev je politična oblast odločila, da mora omenjena zadruga vse neopravičen o sprejete pristojbine vplačnikom vrniti. Ob ponovni objavi zadeve svarimo vse zadruge, da ne sprejemajo v svojo sredo izven rednih gostilničarjev, ka-varnarjev in hotelirjev, ki so v zadružnih pravilih označeni, nobene druge obrti. Člani gostilničarskih zadrug imajo pravico do polovične vožnje na železnici trikrat na leto. Pod tem naslovom smo objavili v našem listu z dne 20. oktobra 1927, št. 10, da imajo vsi gostilničarji, ki izvršujejo gostilniško obrt dalje nego dve leti, pravico vsako leto do trikratne polovične vožnje na železnicah. Ker gostilničarji našega lista ne čitaj o, niso o tem poučeni in se obračajo nai nas za pojasnila, V omenjenem članku smo dali obširno .im naJtančno vsa potrebna pojasnila. Zato pa ne bomo na pismena vprašanja odgovarjali, ker je za nas taka brezpotrebna korespondenca predraga.. Vsakdo naj čita, naš list št. 10 z dne 20. oktobra 1927, kjer bo dobil vsa zaželjena pojasnila. Najboljše in zelo trpežno blago za moške in ženske obleke, sukno, hla-čevino in volneno blago, plavino, cefir in platno, nogavice, robce, gotove obleke in perilo kupite najceneje v trgovini J. N. Šoštarič Maribor, Aleksandrova 13 Pod kakimi pogoji sprejema Narodna banka poškodovano bankovce. V obtoku se nahajajoči bankovci nižjih vrednot so že skoro vsi več ali manj obrabi jeni, nekateri so pa tudi poškodovani, ker jim manjka kak del večjega ali manjšega obsega. Poškodovani bankovci jako otežujejo trgovsko poslovanje, ker se ;.Tj vcakdo brani. Ako jih trgovec tudi sprejme, ima težave, predan jih zopet spravi v promet, odnosno preden pride do svojega denarja. Branijo se jih privatniki, pa tudi uradi in pošte, ker dotični uradnik jamči za popolno vrednost prevzetega bankovca. Poškodovane bankovce sprejema brez nadaljnjega edino Narodna banka, a odšteje za odškodnino primeren del vrednosti. Za orijentacijo v obsegu teh odbitkov priobčujemo naslednjo objavo ljubljanske podružnice Narodne banke: Za vsak poškodovani bankovec, razen petelin arskega, odtegne Narodna banka za tvorniške stroške 1.76 Din, za pet-dinarskega pa 50 par*. Če se pa predloži iz dveh različnih delov sestavljeni bankovec, od katerih ima vsak del drugo številko in serijo, smatra Narodna banka tak bankovec za dva poškodovana bankovca in odtegne za vsak del po 1.70, torej za celi bankovec 3.40 Din. Razen tv omiških stroškov pa obračuni Narodna banka pri večjih poškodbah, pri katerih manjka manjši ali večja del, tudi tisti manjkajoči del. Ta del se obračuni tako, da se razdeli celi bankovec na sto enakih štiralogelnikov (polj) in se odšteje toliko enot (polj), kolikor jih manjka. Pri desetkah se računi eno polje deset par, pri stotakih 1 Din, pori tisočakih 10 Din. Manj ko četrtina bankovca se ne honorira. Te odtegljaje mara plačati vsaka stranka, bodisi zasebnik, javna ustanova ali pa državni urad. Zadnji čas se pojavljajo v prometu tudi namenoma razrezani- bankovci, zlasti desetaki. Tako poškodovanje in razpolovičenje bankovcev je prepovedano in Narodna banka odtegne od takega bankovca za vsako polovico po 1.70 tvorniškib stroškov. Odločba glede podeljevanja obrtne pravice. Na vprašanje, ali se more podeliti obrtna pravica komu, ki še ni zadostil vojaški dolžnosti in tudi ni po letih starosti zavezan, zadostiti vojaški dolžnosti, je minister za trgovino in industrijo s pozivom na člen 47. zakona o ustroju vojske i mornarice, na podstavi člena 8. uredbe o organizaciji ministrstva za trgovino in industrijo in sporazumno z ministrstvom za vojsko in mornarico z odlokom z dne 4. nov. 1927 odredil: 1. Po odredbi poslednjega odstavka člena 47. zakona v ustroju vojske in mornarice se sme podeliti obrtna pravica po odredbah veljavnih obrtnih zakonov vsem onim, ki niso dovršili 21 let in ki zanje še ne velja vojaška obveznost, ne glede na to, ali so proglašeni za polnoletne ali ne. 2. Oni, ki so proglašeni za polnoletne, preden nastopi vojaška obveznost) smejo obdržati že započeto obrt tudi v času, ko odslužujejo v stalnem kadni obvezni rok, vendar pa morajo voditi njih obrt v tem času nalašč postavljeni delovodje ali najemniki. 3. Dokaz o izpolnitvi vojaške obveznosti po členu 47. navedenega zakona se mora zahtevati samo od onih, za katere velja po njih letih starosti vojaška obveznost in ki prijavijo obrtnemu oblastvu izvestno obrt v času, ko nastopi pri njih dolžnost vojaške obveznosti. Gostilničarji! Upoštevajte one tvrdke, ki podpirajo naš list. Opozorilo OUZD vsem delodajalcem. * Gospod minister za socialno politiko je pod br. 10.683 z dne 6. decembra 1927 izdal sledečo najpecUbo* § 1. ! Mezdni razredi, predpisani v 3. odstavku § 21. zakona o zavarovanju delavcev, se izpreminja in se glasijo: do predpisali prispevki za mesec J®* tiuar 1928. Po 1. januarju 1928 oboleli člani bodo prejemali podpore po novib mezdi: ih razredih, pred prvim januarjem 1928 oboleli pa po starih mezdnih razredih. Mezdni razred Višina zaslužka na dan dinarjev Zavarovalna mezda na dan i.. . . do 8 — 6"— H. . . . od 8‘— dc 9 60 8"— lil. . . . » 9'60 » 11-60 9 60 IV. . . » 11-60 » 14 — 11-60 v..:. . » 14 — » 16-80 14’— VI. . . . » 16‘80 » 20,— 16'80 m. . . » 20— » 24 — 20 — Vlil. . . . » 24 — » 28-80 24 — IX. . . . » 28'80 » 34-— 2880 X. . . . » 34'80 » 4088 34-— XI. . . . » 40-88 » 4888 40"— XII. . . 48"— » § 2. 48-— 48"— Ta naredba stopi v veljavo dne 1. januarja 1928. Z gornjo naredbo se združi dosedanjih prvih 7 mezdnih razredov v en mezdni razred in se tako zmanjša število mezdnih razredov na 12. Zavarovani zaslužek od novega drugega do dvanajstega razreda pa ostane enak zavarovanemu zaslužku od dosedanjega 8. do 18. mezdnega razreda. Po novem 1. mezdnem razredu pa znaša od 1. januarja 1928 dalje: a) zavarovana dnevna ihezda 6 Din; h) celokupni dnevni prispevek za bolezensko zavarovanje 0.36 Din; c) dnevna hrama 4 Din; e) dnevna porodnina 4.50 Din; d) dnevna dojnina 3 Din; e) dečja oprema 84 Din'; f) pogrebnina 180 Din. Delodajalci smejo svojim nameščencem, ki spadajo po svojem zaslužku v ta novi mezdni razred, odtegovati za bolezensko zavarovanje dnevno 0.18 dinarja, za borzo dela pa 0.01 Din. Za vajence, ki ne prejemajo nobene plače, mora plačati celotni prispevek delodajalec sam. Potrebne preuvrstitve v nove mezdne razrede bo za že prijavljene osebe izvršil okrožni urad sam. Kot potrdilo o preuvrstitvi pa bo delodajalcem služil plačilni nalog, s katerim se bo- Za oddajo gostiln i. t. d. v najem ali račun, kakor tudi prodajo nudi najbolj ugodno priliko in veliko izbiro resnih reflek-tantov posredovalnica MflllBOR, Karašk tasta 101 Kdor oglašuje, ta napreduje. Ključ do uspeha v trgovskem poslovanju je moderna reklama. Najboljše uspehe dosežete z inseriranjem v „Goaiiiničarskem listu1*. NOVI HOTEL V MARIBORU Prevzela sva hotel „MARIBORSKI DVOR11 pri državnem dravskem mostu. Hotel »Mariborski dvor« ima 20 urejenih sob. Solnčna lega. Več kopalnic v hotelu. Autogaraža. Klubove sobe. Najlepši restavracijski prostori. Prvovrstna vina in izborna kuhinja. Vsak četrtek domači praznik. Godba. Autobus postaja. Auto pri vsakem vlaku. Zbirališče potnikov. Telefon 302. — Priporočata se Andrej in Mara Oset. Restavracija „Narodni dovncc se priporoča z dobro kuhinjo ter s haloškimi in ljutomerskimi vini. Josip in Unica Berlin, restaoroterja. MIL A N B L A S S Sv. Barbar« v Ha3oxah pri Ptuju 'srirao^j^a.dLm.ik ja o ss e st ni le ima lialošlsa. vina. po pjr»ime¥>ni ceni vedno na pnodaj. Raaeneteroi r Carinske olajšave za Ljubljanski velesejem 1928. Carinski svet je na svoji seji 24. januarja 1.1. izdal sledeč odlok, ki ga je finančni minister odobril: 1. Da se pri začasnem uvozu predmetov, namenjenih za Ljubljanski velesejem, ki se vrši od 2.—11. junija 1928 ne plačuje predpisana uvozna carina, ampak da se iste zavaruje z garantnim pismom kake banke, ki je upravičena za trgovanje z devizami in valutami, po predhodnem protokoliranjp pri gen. inšpektoratu min. financ. 2. Da se pri izvozu v roku od 6 mesecev računajoč od dne izvršene uvozne ekspedicije, brez posebnega odobrenja direkcije, vrne položeno garantno pismo. 3. Da se izvoz vrši po obstoječih predpisih za prevoz brez osiguranja valute, ako je izvršena pogojna ekspedicija, 4. Prostor na velesejmu se smatra za čas velesejma ter 8 dni pred in po velesejmu, za carinsko skladišče. Vsied tega odpade vsako plačevanje dnevnic v času «d 7. do 12. in od 3. do 6, 5. Da carinarnica smatra vse pošiljke za nujne. 6. Stroji, prodani na Ljubljanskem velesejmu zamorejo biti oproščeni od plačila uvoznih carinskih dajatev v toliko, v kolikor za to obstoji zakonska možnost, a šele po predložitvi potrebnih potrdil. 7. Da odpade tudi plačilo 4 odst. davka na blago, ki je prodano osebam, ki so plačale davke za poslednje tromesečje. Potrebno pa je za to potrdilo velesejma, trgovske zbornice in davkarije. Dalje so dovoljene tudi velike olajšave v načinu carinjenja razstavnega blaga. r Nesreča v premogovniku. Pri požaru v pramogomiku Timmeru na Angleškem je zgorelo 39 rudarjev. r Umrl je v sredo zjutraj znameniti vodja angleške liberalne stranke lord Asquith. Med svetovno vojno je: bil nekaj časa ministrski predsednik, na to vojni in finančni minister. On je dne 23. febr. 1916 izjavil v angleškem parlamentu: »Nismo lahko potegnili meča iz nožnice, vendar ga pa ne mis-lMmo vtakniti vanjo popreje, dokler niso popravljene krivice Bel-gi^, ni zavarovana Francija, niso do- r segli manjši evropejski narodi svojih pravic in ni uničen pruski militarizem.« ZVEZNA TISKARNA V CELJU STROSSMAJERJEVA UJL1 izvršuje vsa v tiskarsko stroko spadajoča dela, kakor kojige, brošure, časopise, eno- in večbarvne lepake, črtanke, tiskovine za obrt in industrijo, vse okusno in hitro ter po naj nižjih dnevnih cenah Najmoderneje urejena knjigoveznica Zakon o neposrednih davkih. > Službene Novine« ođ dne 8. februarja 1928 priobčujejo zakon o neposrednih đavkih, katerega je sklenila Narodna skupščina dne 7. februarja 1928. Zakon predvideva sledeče davčne vrste: ezmljiiški davek, hišni davek, davek na podjetja, obrti in samostojne poklice (pridobnina), davek na rente, davek na dobiček podjetij, zavezanih javnemu polaganju računov (davek družb} in davek na nesamostojno delo in poklice (nameščenski davek). Davki po tem zakonu se pridno odmerjati in pobirati od dne 1. januarja 1929, samo določila o davku na donos in nesamostojno delo (službeni prejemki) stopijo v veljavo že dne 1. aprila 1928. Natančnejšo razlago objavimo v eni prihodnjih izdaj. * SAMSPRODAJA • najboljšega pisalnega etrsja J: IVAN LECsAT : &pecsu< jugoslovanska zavarovalna banka Ekspozitura MARIBOR, Aleksandrova 6 v palači Zadružne gospodarske banke Prevzema zavarovanja proti požaru, vlomu, nezgodam in toči. Življenjska zavarovanja, zavarovanja transportov in stekla, jamstva, zavarovanja avtomobilov, avto-kasko ; zavarovanja proti telesnim nezgodam, zavarovanja potnikov, posestnikov avtov in Šoferjev. slovenska mlekarna 'sr !VI»r»ifc>or»ix Jenkova ulica 6 priporoča gostilničarjem vedno sveži polemendolski in trapi-stovski sir, dnevno sveže čajno maslo in polnomastno mleko po zelo nizkih cenah. Dostavlja se tudi na dom. Čiščenje motnih vin s francosko želatino „LAINE11 ali praškom „JULLiEN" je poceni in enostavno. Tudi vsa druga čistilna in lepšalna sredstva »EPON1T«, MARMORNI PRAŠEK itd. dobite stalno v drogeriji Bogomir Divjak, Maribor Trgovina i Delavnice: Glavni trg števil? Ključavničarska ul- I Trgovina dvokoles, sestavnih delov in pneumatike. Glavno zastopstvo dvokoles Waff±nrad f,S4eyr“. Mehaniška delavnica za popravila dvokoles in motornih vozil. Strugarstvo po načrtih. Foniklovanje, pobakrenja in emajliranje« Za pomlad RSanibor, Vetrinjska u’. 30 v Telefon interurb 434 Proč z alkoholom. Ljudije, ki hvalijd le vodo in so smrljii. sovražniki vseh opojnih pijač, se zelo motijo, če mislijo, da koristijo svojemu telesu, ako pijejo vsak dan par litrov vode. Oslabi jen ja želodca im črev ter srčne napake šo lahko posledice premrlbge-ga in samega za'uživanja vode. Od tod tudi nadležne golše (krofi). Nek pisatelj, ki je velik sovražnik mesa in alkohola, pravi, če pijemo hitro in mnogo rade, bije srce bolestno in močneje. Prevec vode lahko škoduje delesu ravno tako. kakor vsaka opojna pijača. So učenjaki, umetniki, pisatelji in komponisti, ki bi brez spodbujajočih alkoholnih pijač ne bili nikdar dovršili tako velikih del, kakor so jih. Alkohol poživi vsako bitje, odstrani žgoče. moreče skrbi iin privabi na dan ognjevite plese, kateri se v človeku, ki je pil vodo, ne morejo pojaviti. Veliki slovenski pisatelj Cankar je pravil, da rabi pesnik neko dražilo za Naznanilo! Cenj. občinstvu, svojim stalnim gostom in posetnikom vljudno naznanjam, da sem zopet prevzela kuhinjo v Hotel ,Kosovo4 Maribor, Grajski trg št. 1 središče mesta priporočam svojo veliko zalogo gotovih oblačil, kakor: pomladanske plašče, vseh vrst obleke za gospode In dečke, dežne plašče, Hubertus plašče In pelerine. ITelika. izlbipEt, otroških oblek. Za naročila po meri priporočam svojo veliko izbiro vsakovrstnega modnega sukna. Franc Cveriin, krojačem konfekcija, Maribor, Gosposka ui. 32. Zmerne cene! 1—2 To6na postnežbaj Z dobro in izvrstno štajersko, primorsko in dunajsko kuhinjo bodem postregla vsakemu gostu. Abonenti se sprejemajo vedno. Priporočam se za obisk Anica Ljubi v.a kV Francoska linija = Frenth Line. Cie. Gie. Transatlantique. Pavel Heričko lončar in pečar RAsribarv Taftftenbachova 6 Za severno Amerika in Kanado največji in najlepši brzo-parniki. — Havre—New-York samo 57z dni črez morje. V južno Ameriko, Argentinijo, ChiSe, Avstralijo vsak teden iz Havre^ Bordeaux in Marsilijes Cie. Chargeurs-Reunis, Sud-Ailantique, Transports Maritimes. izdeluje glinaste peči, štedilnike, kuhinjske in vrtne posode. Sprejema tudi vsa v to stroko spadajoča popravila po najnižji ceni. Cene zm»R*»e! Postrežba solidna" Izvrstna hrana, izborna postrežba, vino brezplačno. Vsa pojasnila daje brezplačno zastopnik Ivan Krakery Ljubljana Kolodvorska ulica 35. možgane, za kar je alkohol na j pri-kladnejše sredstvo. Bog nam je ustvaril trto, da si pridelujemo vino, se veselimo, vtepimo v njem vsako žalost, kar bi pri kozarcu vode ne mogli doseči. Kako žalostni in pusti bi bili naši vinogradniški vrhi, ako bi se gojitev trte vsled prepovedi alkohola opustila. Lepe narodne pesmi bi se pozabile, petje veselega človeka bi prestalo. Vse veselice bi prenehale, ker hi manjkalo srca razveseljujoče vinske kapljice. Prestala bi mašna daritev. Sv. Ur- • a g v pod;?ois?te rffuvt*© se«!* slsižatj smr-ti h SIS a tn bor as sprejme vse zdajšnja osebe, bivajoče v Sloveniji, do 65. leta. Podnorna vsota znaša od IOUO do S6.O0O !3irs. Društvo šteje danes že nad 3000 članov. Za to podporo pSač-s? vsak Član v slu Čaju smrti posameznika samo 25 para oziroma I, S ali 5 Sira prometnega OenlJs: za leto 1928 Belo platno Din 8, 9, 10, 12 Gradi za spodnje hlače « 12, H, 16, 20 Platno za rjuhe, 150 cm « 22, 26, 28, 32 Platno za kapuc, 180 cm « 28, 32, 40, 45 Damast za posteljnino « 28, 32, 46, 50 Namizni prti (komad) « 40, 48, 50, 60 Gradi za madrace . . « 30, 36, 41, 52 Cefirji in oksforti . . . « 10, 12, 14, 20 Tiskovine (druki) . . . 10, 12, 15, 16 Delain etamin . . . . « 10, 12, 14, 16 Volneni delain . . . . « 18, 28, 38, 48 Sevijot v vseh barvah . « 35, 45, 60, 68 Volneni poplin ... « 45, 50, 58, 60 Modno blago za ženske « 20, 24, 28, 35 Blago za plašče, kostume « 80, 95, 110, 120 Razne svile za obleke « 36, 45, 60, 68 Creppe de Chin . . . « 68, 98, 120 Težka taft svila . . . « 88, 120 Surova svila . . . . . « 26, 28, 32; 40 Svilene rute « 40, 50, 120, 145 Naglavne rute .... « 5, 10, 12, 18 Jugoslovansko sukno . « 24, 36, 50, 72 Češki kamgarni . . . « 65, 120, 140, 160 Angleško sukno . . . « 200, 220, 280, 300 Modne hlače « 100, 130, 180, 230 Lister za suknje . . . « 40, 60, 98, 160 ŠtruKS « 60, 70, 95, 170 Baržun in fustian . . . « 30, 36, 40, 60 lilačevina « 12, 28, 36, 48 Tirolski loden .... « 120 prispevka. Zahtevajte še danes pravila in pristopno izjavo zastonj od KgLjEidske sam^pci- teicset^ w D5at*ihQr&f9 Al©ksa§i§irciwa 95jII. zavese, preproge, posteljna pregrinjala, koce, odeje, konjske plahte, voščeno platno, slam-njače, srajce, nogavice, dežnike in drugo dobite dobro in najceneje samo v manufakturni trgovini lVIa,]?ilbox»,Ol£a.vni tz?gr IV II "" 1 tovarna vinskega kisa v Ljubljani Najmoderneje In najhigijeniSneje urejena tvornica vinskega octa (sirleta) v Jugoslaviji 1 1 m 0M» Plul priporoča slavnemu občinstvu SVOJ lasiSli pr.tcl©l©li iz D O Klan j* iserga (Gornje Slialoge). — Razpošilja v sodih in buteljkah prvovrstna sortirana vina. Specijaliteta: Vino „VermoMtEi44 t:- jSf» nsgja pridelka presega kvalitativno vse italijanske enake proizvode Firma ustanovljena 1. 1869. — Ceniki so vedno vsakomur na razpolago. Pohištvo, posteljnina, preproge, linolej, pohištvene predmete za gostilničarje in zasebnike ima po zelo nizkih cenah Karl Preis Maribor, Gosposka 20. Ilustrirane cenike brezplačno. UHE ZLATO SREBRO Ant. Lečnik Celje, Glavni trg št. 4 KUPUJE STARO ZLATO SREBRO Nakup lil hiš, vil, gesiiiss itdl. pri prodaja Karel Troha Maribor, Slovenska ulita 2|l. Trgovina stebla in porcelana Ivan Kovačič Maribor, IMac. 10 Telefon 433 Velika zaloga češkega stekla, porcelana, kamenine, šip za okna, ogledal, okvirjev za podobe, svetiljk itd. itd. Steklarska delavnica. Gostilničarjem popust! šampanjec znam«« ^OUdiCT 1 \ m n Bouvier Demi sec (bela glavica), Bouvier sec (zlata glavica), Bouvier Cuvće Rčservše (rdeča glavica). Kletarstva: Gornja Radgona. Zastopstvo za Slovenijo: Kerne in Favai, Ljubljana. Originalna Cenik gratis in franke. v steklenicah tvrdke Veleposestvo vinogradov CLOTAR BOUVIER Gornja Radgona « » • - Vrste letnik: 1921 Ljutomerski rizling, » 1923 Tigermilch, » 1923 Ljutomerski rizling, » 1924 Murski biser in mnogo drugih. Svoji Is svrojimI POZOM! Skroji ic svojim! Gostilničarji in kavarn ar ji I zelo siizkšii cenah siohite res najboljše pristno namizno in sortirano vino iz trseh vinogradnih krajev pri FRANJO CAJNKO MELETRGOVINA Z VINOI^ ¥ SLOVENJGRAOCU Lastnik goric v Ljutomeru, Halozah in Kamnici pri Mariboru. Všnsa ^ steklenicah (buteljke) vseh wr-sta Zajamčena solidna in točna postrežba. Ceniki na razpolago. Pripis*© vinsko žgan|e. Viško črno i;3 belo dalmatinsko vino za zdravila. Samo naročite in prepričali se bodete, da ne pretiravam. Transportno društvo »BALKAN« Maribor Aleksandrova c. 35 Telefon 3?S Prevozi, selitve po najnižji ceni. Kulantna postrežba. Pohištvo, preproge in posteljnino dobavi točno in najceneje „HEHiT Maribor G Zahtevajte ponudbe — brezplačno! v: : Ljubljana, Laško in Maribor priporoča svoje prvovrstno dvojno marčno pivo, eksportni težak in temno pivo, varjeno po bavarskem sistemu, „Hferlciites'% „Porter" in „Boclc** vsem cenj. gostilničarjem in gostom. Z odličnim spoštovanjem Delniška pivovarna »Unio n«, Ljubljana, LaSbo in Maribor. izdat* Zven gostilničarskih zadrug v Mariboru. — Odgovorni so: Za Zvezo Drago Bernardi; za redakcijo Karol Perc; za Zvezno tiskarno Milan Četina. Vsi v Col#*’