P&samexifta Stevtma 1 Oln.
l»oSln!iie paviaffrana.
Štt¥, 79.
V ilubhanl, ¥ torek 1* mala 1923.
Leto i
fUTMUlJ

mmmm mmmmm dnevnik
Oglasi po tarifu. Sprejemalo se le do 15. ure. Pismenim vprašanjem naj se priloži znamka za odgovor* Račun pri poštnem tek. uradu it 13.258.
■zžtala «sak dan zlutraL imernil pomfeüka. Mesečna naročnina:
v Uy&ßanl Din po poiti Din 12*—. inozemstvo Din 20'—
Urednütvo: Woifova ulica it 1/L — Telefon it 213 Orzolavni naslov: „Novos&LJii&llana**. Opravništvo: Mariiin trg št 8. — Telefon it 44.
Rešitev krize.
Pred sestavo nove vlade.
Kakor se je pričakovalo, je s. Davi-Šovič vrnil kroni poverjeni mu man» Sat ki je bil že na dan sprejema obsojen na propast S sprejetjem mandata (Hi N j. Vel. kralja je napravil g. Oavido->«lč slabo uslugo demokratski stranki Jsot celoti. Če bi sprejel g. Davidovič fnandat za, volilno vlado bi bilo nekaj drugega, toda Davidovićev mandat se je (glasil: širša koalicija, t 1. poslovni ka-Jblaet. S kom bi g. Davidovič stvoril gtvojo parlamentarno vlado, ko je vendar 2e vnaprej znano, da ne bodo radikali (108, plus Džemijet, Nemci, skupaj 132} z njim delali. Mogoče se je nana-lal m. Radiča in njegove zaveznike? Mogoče je končno celo pričakoval, da fco po svojih poskusih prepričal krono, da je teren za poslovno vlado neprimeren ta da je edini izhod iz krize volilna demokratska vlada. Ako bi g. Davidovič razpolagal z izkušnjami la ugledom Nikole Pasica, bi ne bil ta razlog slab ta skupina 52 demokratov bi lahko Izvedla volitve. Toda g. Davidovič kot neresen politik in brez vsakih političnih garancij, predstavlja kot vodja demokratske stranke, zaslepljenega strankar-|a» kakor so bili v Srbiji na vrhuncu v 80 letih. Njihova doba je minula., danes so oni nemogoči
Kako je vodstvo ta predstavništvo demokratske stranke v parlamentu zaslepljeno po strankarstvu, kažejo najbolje njihovi neresni pogoji, ki jih je stavil Davidovič g. Pašiču, Oni zahtevajo volilno vlado... Res, oni pravijo: i-Po Sprejetju najnujnejših zakonov«, ali tata)} se glasi druga točka pogoiev: »da Se v slučaju nesoglasja v vladi ne poda »stavka, ampak da se takoj izvedejo /volitve«, z drugimi besedami rečeno, pojneni to, da bi se motale volitve Izvesti takoj, čim bi prišlo do najmanjšega Nesoglasja med člani vlade, Kaj pa parlamentarno delo? Zato se oni ne briga-|b- Vladoželjni bi, čeravno v koaliciji, s gorjem vplivali na svoje nasprotnike,
bi dobili večino, ali vsaj rehabilita-Cjjo. Vse to seveda pod firmo koalicije. Mnogi nasprotniki NRS, posebno demokrati nam bodo odgovorili, da je to sa-jtto naše mišljenje in da bi bila njihova koalicija, t. j. demokratska z radikali kontna tudi, ako bi se sprejeli njihovi pokoji.
Toda mi dovolj poznamo elemente, « tvorijo demokratsko stranko in trdi-tao: obnovitev koalicije z demokrati bi hOa škodljiva ne samo za narod ampak fca usodo države.
. Kako bomo torej izšB iz te situacije? tovorijo o uradniško-vojaški vladi To
take brezsmiselnosti, da jih ne more Noben resen človek sprejeti, kaj šele po-ptik. Ako bi danes prišlo do tega, bi ta-®a vlada naletela na popolnoma podtni.
teren ta nastala bi eksplozija. Ne, eksplozija na Hrvatskem ali v Sloveni-
N]. Vel kralj poveril g. Pašiču mandat sa sestavo samoradlkalne vlade.
BREZUSPEŠNA MISIJA.
Beograd, 30. aprila. (Z) »P o -litika« piše: Kralj Aleksander je takoj po svojem povratku iz Topole, kjer je pregledal napredovanje popravila cerkve, poklical k sebi g. Davidoviča, Id je obvestil krono, da je govoril z radikali in zemljoradniki, da pa njegova misija ni imela uspeha. Z dr. Korošcem in dr. Spahom se ni razgovarjal, prvič ker demokrati skupaj s slovensko ljudsko stranko ta z muslimani itak ne bi imeli potrebne večine v narodni skupščini, drugič pa, ker sta dr. Korošec in dr. Spaho svetovala kroni, naj poveri Narodni radikalni stranki sestavo homogene radikalne vlade, in sta se torej izrekla proti koaliciji. Zaradi tega je g. Davidovič vrnil kralju poverjeni mu mandat, ki ga je vladar sprejel. — Kralj Aleksander je izjavil, da bo danes poklical k sebi začasnega predsednika narodne skupščine dr. Peleša. — Avdijenca g. Davidoviča pri kralju je trajala od 7 en četrt do 9. zvečer.
Beograd, 30, aprila. (Z) Predpoldne ob 10. je imel demokratski klub sejo, na kateri je g. Ljuba Davidovič poročal o svoji avdijenci pri kralju In obvestil tovariše, da je vrnil kroni svoj mandat za sestavo nove vlade.
KONFERENCA MINISTROV.
Beograd, 30. aprila. (B) Danes dopoldne je bila konferenca radikalnih ministrov, ki je trajala dve uri. G. Pašič je otvoril konferenco in pojasnil najnovejšo situacijo. Obvestil je tovariše, da je g. Davidovič vrnil kralju mandat. Q. Pašič je izjavil, da hoče čuti mnenje svojih tovarišev, posebno je želel, da se opredeli stališče njegove stranke sedaj, ko se je poskus demokratov, sestaviti vlado, ponesrečil
DR. PELEŠ PRI KRALJU.
Beograd, 30. aprila. (Z) Danes popoldne je bil poklican na dvor začasni predsednik narodne skupščine dr. Peleš h kralju. Po avdijenci je dr. Peleš izjavil novinarjem: »Z ozirom na to, da mora poslovati zbornica in so zadeve neodložljive in ker ima parlament vse pogoje za delovanje — saj se vendar ne sme dovoliti, da bi radi odsotnosti gotove parlamentarne skupine naša zbornica ostala brezdelovna, — sem predlagal kroni, naj se sestavi homogena radikalna vlada z g. Nikolo Pa» šlčem na čelu, ker se ni mogla stvoriti koalicija radi zahtev demokratskega kluba, ki so hoteli, da bodi novi kabinet hkrati poslovna volilna vlada.«
Beograd, 30. aprila. (B) Dr. Dušan Peleš, začasni predsednik narodne
skupščine je bil ob 11. uri dopoldne na dvoru in je ostal tam pol ure. Vašemu dopisniku je izjavil to-le: Obstojala je težnja za koalicijo, ki pa se je razbila na zahtevi demokratov, da se sestavi delovna volilna vlada. Ta zahteva j e b i 1 a nesprejemljiva. Nihče ne more zahtevati, da bi kaka stranka delala v parlamentu s skupino, s katero more priti do nesporazuma. Demokratski zahtevi ni bilo mogoče ugoditi, ker so vztrajali pri tem, da pride čim prej do volitev ta da bi poslovna vlada imela izvesti samo najnnjše zakone, t. j. uradniški, invalidski in morda še kak drugi zakon. Zaradi tega pa bi ne moglo priti baš tako hitro do volitev. Razen tega pa bi hitre volitve tudi ne bile v skladu s parlamentarnim delom niti ne z intencijami krone. Gosp. Peleš je zato kroni predlagal, da pozove predsednika radikalne stranke Pa-šiča in mu poveri mandat za sestavo homogene radikalne vlade.
a PAŠIĆ PRI KRALJU.
Beograd, 30. aprila. (B) Ob en-četrt na 12. je bil pozvan na dvor g. Pašič, ki mu je bil poverjen mandat za sestavo vlade. V političnih korgih so mislili <Ja je dobil mandat za sestavo homogene radikalne vlade, med ted pa se je g. Pašič ob 3. popoldne nepričakovano zopet začel porazgovarjati s predsednikom demokr&tskegat kluba Davi-dovičem ob 4. {»poldne pa s Pribičevi-čem. Brž po teh koneferncah je bila od 4. in pol do 5. in pol seja radikalnih ministrov, ob 5. in pd pa je odšel g. Pašič na dvor ter se uh 3. vrnil z dvora. Kakor se doznava, je krona popoldne dala Pašiču mandat, da še enkrat poskuša sestaviti delovno koalicijsko vlado in še enkrat poskuša nadaljevati razgovore za sestavo take vlade. V ta namen se je popoldne razgovarjal z Davidovičem in Pribičevićem. Doznava pa se, da so demokrati izjavili da ostajajo pri svojih pogojih, nakar je Pašič rekel, da tudi radikali ostanejo pri svojih pogojih.
Beograd, 30. aprila. (B) Ob 6. uri se je g. Pašič vrnil z dvora. V političnih krogih so menili, da je ob polu 6. uri vrnil kralju opoldne prejeti mandat ter da je sprejel nov mandat za sestavo homogene radikalne vlade. V parlamentarnih krogih so smatrali, da je bil mandat, ki ga je g, Pašič prejel opoldne, samo forma, da se poskusi Priti do sporazuma. Ker pa to ni «spelo, je edini izhod homogena radikalna vlada. G. Pašič je danes zvečer dobil od kralja mandat za sestavo homogene radikalne vlade. Nova vlada se sestavi bržkone še v teku jutrišnjega dne.
ampak ravno v Beogradu, v Srbiji Strankarske strasti so od 60 let naprej Posegle v političnem življenju Srbije če-®*° svoj vrhunec, toda nikdar se niso katekB k taki vladi Redmo, da so bila ir takih slučajih proglašena izredna sta-Preki sodi itd. Celo NRS je bila Weckrsft postavljena izven zakonov. Spominjamo samo na k to 1833, ko Je Pm p 'loža/ v Srbiji celo težji nego da* fees. Tedanja liberalna vlada je progla-Sife preM sod in postrelila čes 30 naj« Uglednejših voditeljev NRS. G. Pašiču «« ie posrečilo, da se je rešil. Ravnota-so bili leta 1898 vsi današnji šefi yRS vrženi v zapore. Tedaj je oil i»ola. težji ta slabši P* vendar niso niti posegli po ekstremni neustavni jf *** neparlamentarni vojaški vladi, prepoveduje Vidovdanska usta» Vokšjtirn osebam vsako vmešavanje * Politike,
„ Potemtakem je z oznom na današ-^ 'težki notraoi i& zunanji položaj čdi-5* vlada, ki bi mogla voditi državno po-na znotraj ta na zunaj, homogena r«uikai?ka vlada. To . je edini Izhod iz ™anašjije krize in možno je, da je kralj «ted tem, ko pišemo ta članek, potrdil
Vlado°2radU maadat £' PašiĆU 2a Radikalna vlada g. Pašiča ni od 16.
Sfrnbra	v ai£ernur p^,
fcda, da ne bi vodila državne in nacijo-««hie politike.
Končno je‘NRS s svojo preteklostjo «ai& dovolj garancij, da se «e bo nik» *‘®r posluževala avtokratskih In nash-
auer, pnoii kaieriiii se te borila skozi
^ tol*»** 9 »Tftjiia goliti*-
Nacijonalistšina manifestacija
v Beogradu.
Beograd, 30. aprila. CB) Včeraj od pol 11 do pol 12 je bilo na Teraziji zborovanje Narodne Obrane. Zborovanje je otvoril upokojeni polkovnik g. Pavle Jurišič-Šurk ta predlagal predsednika. Izbran je bil za predsednika Todor Stankovič, nekdanji župan v Nišu. Govorilo je pet govornikov in je bila sklenjena resolucija. Ko so Hrvati ta Slovenci vzklikali Jugoslaviji, se je vzdignila burja protesta in začeli so kričati: »doli Jugoslavija, živela Srbija!« Zbora so se udeležili Orjunaši iz Zemuna, Pančeva, Novega Sada ta In-
dije z državnimi trobojnicami, vse druge zastave so bile srbske, nekatere tudi $ srbskim grbom. Na čelu Orjunašev je bila zemunska mestna godba. Zborovanju je prisostvovala tudi nacijo-nalna omladina s srbsko trobojnico. Z zbora je bila poslana brzojavka kralju in vojvodi Stefanoviču, v kateri se zagotavlja pripravljenost za obrambo države in njenega edinstva. Protestiralo se je proti Radiču, Spahu in dr. Korošcu. Z resolucijo se je zahtevala rešitev krize in sestava močne la energične vlade.
PREISKAVA NA ČEŠKOSLOVAŠKO «
MADŽARSKI MEJI
(Madžarska verzija-)
Budimpešta, S), aprila. (K) •»Madžarski doisni urad« javlja, da se ■je sestala mešana komisija, ki ima preiskovati obmejne dogodke pri Hynu. Na obeh straneh so prišle razen članov komisije tudi one osebe, ki pridejo v poštev kot priče. Vprašanje, če se je dogodek vršil na madžarskem ali na češkem ozemlju, se ni moglo rešiti, ker so bik mnenja glede mejne črte bistveno različna. Po madžarski sodbi, ki jo potrjuje tudi dosedanja praksa, tvori mejo »drvosečec« v celi širini, medtem ko češkoslovaška komisija smatra, da le dopustno vzeti za mejo samo srednjo Progo, Nasprotujoča si mnenja so se vzela na jruisrlV; .t&vao tako je ostalo
neodločeno vprašanje, a& je češka ali madžarska patrulja prva rabila orožje. Glede okoiščine, ki ie Povzročilo smrt Češkoslovaškega orožniškega stražmoj-stra Sedlačka, se je ugotovilo, da je Seti laček pri oboroženem napadu bil takoj mrtev. Vest, kakor da bi bili madžarski carinski stražniki Sedlačka odpeljali trpinčili in umorili, se je Izkazala kot popolnoma neresnična. Danes dopoldne sta se obe komisiji zopet sestali, da bi Preiskovali ostale manj važne dogodke.
UEN1NOVA BOLEZEN.
Dunaj, 30. aprila. (D) »Neues Wien. Journal« doznava iz Sfcockholma-Po semkaj dospelih vesteh iz Moskve, se je pri Ljeninu pojavila pljučnica.
Ljenfncvo stanje je skoraj brezupno,
Zrlnjsko-Frankopanska proslava.
Beograd, 30. aprila. (Z) V tukajšnji katoliški cerkvi se je danes vršila zadušnica v spomin Zrinjskega in Frankopana. V imenu narodne skupščine je prisostvoval bogoslužju njen začasni predsednik dr. Peleš, za demokratski klub pa njegov predsednik Ljuba Davidovič.
Zagreb, 30. aprila. (Z) V Narodnem gledališču se je včeraj ob 10.30 vršila sokolska matineja v spomin tragične smrti narodnih mučenikov Petra Zrinjskega in Krsta Frankopana. Slavnost sta priredili sokolski društvi I in II ta je imela v vsakem oziru popolen uspeh, ne samo s tehnične strani, to je vsled krasne izvedbe sokolskih vaj, ampak tudi zaradi tega, ker je vso prireditev preveval čisti in domoljubni duh. Slavnosti je prisostvovalo mnogoštevilno občinstvo, med drugimi pokrajinski namestnik dr. Cimič, načelnik oddelka za notranje stvari dr. Gojkovič, poveljnik IV. armije general Tucakovič, poveljnika mesta polkovnik Nikolajevič, poverjenik za prosveto dr. Bosanac, zastopniki narodnih in kulturnih društev in ustanov v Zagrebu itd. Matineje se je udeležilo tudi mnogo tujcev, ki so poselili Zagrebški Zbor, posebno Francozi Proslava se je začela z zvoki vojaške godbe, ki je svirala Zrinjsko-Franko-panko. Nato je imel slavnostni govor tajnik Sokola I Ante Brozovič. Ko je
končal svoj govor, je godba intonirala vse tri državne himne, ki so jih na-vzočni poslušali stoje. Nato so se začele sokolske vaje.
Zagreb, 30. aprila. (Z) V zvezi s proslavo obletnice smrti narodnih mučenikov Zrinjskega in Frankopana je priredil pehotni polk »Petar Zrinjski« svojo polkovno proslavo s sekanjem kolača. Svečanosti so se udeležili med drugimi poveljnik IV. armije general Tucakovič, poveljnik savske divizije general Sretkovič, poveljnik mesta Nikolajevič, nadalje zastopniki civilnih oblastev, škof Premuš, zastopniki Sokola in Narodne odbrane, konzuli tujih držav in mnogoštevilno občinstvo. Polk je bil postavljen na velikem dvorišč« vojašnice. Po molitvah in sekanju kolača je imel polkovni poveljnik Spacič krasen govor o žrtvovanju Petra Zrinjskega za svobodo Hrvatske proti Avstriji in je pozval vojake, naj imajo vedno to žrtev pred očmi in da naj bodo pripravljeni, da dajo svoje življenje za ujedinjeno veliko domovino Srbov, Hrvatov in Slovencev. Pozval jih je tudi, da spoštujejo spomin Zrinjskega ta Frankopana, ker sta njuni hneni na enem najbolj častnih mest v hrvatski zgodovini. Petar Zrinjski je velikan, fa vsak velikan Hrvatov je tudi velikan Srbov in Slovencev.
Izdajalsko početje dr. Franka.
Budimpešta, 30. aprila. (Z) »Pester Lloyd« je pred dvema dnevoma objavil štiristolpni članek pod naslovom: »Radič, Vajda, Hlinka«, v katerem piše, da je trianonska mirovna pogodba razkosala Madžarsko v imenu narodnostnega načela in da je razbito tisočletno skupno življenje med Madžari in njihovimi romunskimi, hrvatskim! in slovaškimi brati. (!) 2e danes se opažajo v odtrganih pokrajinah in v inozemstvu znaki izpremembe v prvotnem naziranju. S temi tremi imeni je zvezano spoznanje, da ne pome-nja trianonska mirovna pogodba le krvave krivice nad Madžari, ampak tudi
za te narode same, katerim so odvzet! svobodo in jih upognili pod tuj (?!) jarem in ki sedaj ječe pod nestrpnim gospodstvom. Imena Radič, Vajda, Hlinka so protest teh treh narodov proti nasilnim politikom v Beogradu, Bukarešti in Pragi. Članek končuje z besedami: »Tako uteleša trojica Radič- Vajda, Hlinka ono norost, ki je dobila svoj izraz v trianoniskl mirovni pogodbi. S tem se kaže bankerotstvo one politike, ki je rodila trianonsko nezakonsko dete.« — Ta članek je v »Pester Lloydu« napisal Izdajica dr. Ivica Frank. In » tem je vse povedano.
Obsojeni separatisti.
Sarajevo, 30. aprila. (Z) Kakor se doznava iz pristojnega vira, se je ustavila preiskava proti nekaterim članom Orjune, ki so bili na sumu, da so svoječasno napadli muslimansko tiskarno, jo precej pokvarili in uničili večje število izvodov frankovske »Naše Pravde«. Krvavi spopad med Orjunaši in Hanaovci, čigar žrtev je bil Jure Sočo, je dobil sedaj odmeva v političnem procesu. Sarajevska policija je obsodila dr. Behmena, dr. Sunariča, dr. Ba-dovinca in dr. Milkoviča na 20 dni zapora, ker so se s političnimi govori pri pogrebu Soča pregrešili zoper predpise. Vsi štirje so bili razen tega izročeni državnemu pravdništvu v svrho nadalj-nega postopanja zaradi prestopka proti členu 1. zakona o zaščiti države. Pri zasliševanju na policiji je dr. Badovinac drzno dejal, da se niso pregrešili zoper zakon, ker narodno edinstvo, ki ga ščiti ta zakon, niti ne obstoja.
Mirovni kongres v Parizu.
Pariz, 30. aprila. (K) Kakor izve »Agence Havas«, bo 5. maja otvorjen v Parizu francoski narodni mirovni kongres. Na dnevnem redu so med dnu gim reparacijska vprašanja, zasedba Poruhrja, francosko - nemški odnošajl mir v Orijentu, angleško - francoski odnašali finančni položaj in draginja v Franciji sedanje stanje zveze narodov, zadeve strokovnih organizacij ta volitve v parlament
PREISKAVA O DOGODKIH V ESSENU.
Pariz, 30. aprila. (K) Preiskava o dogodkih v Kruppovih delavnic na veliko soboto, ki se je začela na povelje generala Degoute-ja, je sedaj končana, v nekem dnevnem povelju izreka gener. Degoute poročniku, ki je poveljeval oddelku, kateri je streljal na delavce, priznanje za dokazano veliko hladnokrvnost. Poročnik je kljub provokatoričnlm grožnjam in kljub napadom obdržal svo-je ljudi popolnoma v oblasti in je ukaza! ' uporabiti orožje šele tedaj, ko so biie , njegove čete že v največji nevarnosti ta j v sabranu.
Maša cona v Solunu.
Beograd, 30. aprila. (Z) »Politika« poroča iz Aten: Poslaništvo kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev je sporočilo zunanjemu ministrstvu, da je jugoslovenska vlada zadovoljna z grškim protipred’ogom glede svobodnega pasu v solunski luki. Pripomnila pa je, da bo morala predlagati nekatere izpremembe, ki pa so le postranskega pomena.
Memlrl v Celovcu.
Celovec, 30. aprila. (D) Državni karcelar bi moral imeti včeraj dopoldne govor na shodu pri »Sandwirtu«. Istočasno se je vršilo v bližini zborovanje komunistov, ki so sklenili, da razbijejo shod krščanskih socijalcev, kar pa so med tem redarji preprečili. Ko so komunisti začeli metati kamenje na policijo, so redarji potegnili sablje. Ranjenih je bilo deset komunistov, nakar je bil red vzpostavljen.
IZENAČENJE KOLEDARJA.
Beograd, 30. aprila. (Z) Minister ver Ljuba J o v a n o v iti je danes dopoldne ob 9. uri sprejel delegate pravoslavne cerkve, ki odpotujejo v Carigrad na kongres vzhodne cerkve, na katerem se bo v prvi vrsti razpravljalo o izenačenju koledarja ta o drugih cerkvenih zadevah. Na tem cerkvenem kora gresu bosta zastopala našo državo dr Milan Miiankovič ta črnogoski metropoli Gavrilo Dožič, ki odpotujeta nocoj v Carigrad.
Daftašnfe prireditve.
V	Ljubljani;
Drama: Zaprto.
Opera: »Seviljski brivec«. Red D. Vk-go Flgara poj’e c. Levar.
Kino Matica: »Za jedan časak radost! Kino Ideal: »Doživljaji Robinsona Crusoe a*. I. del. t
Kino Tivoli: »Kopači zlata«.
V	Mariboru;
Narodno gledišče: »Dbijač«. D ven. lekarniška služba v Llaehanit
Tekoč! teden*, lekarna Pipcoli na Du-
taJski tosH ’StharSič' na Karlovlb' stad
Stran 2.
----■***
Prašnik tisša.
Optlmlsti&io ragpslslesila ¥ LaMsasinl
Danes praznuje proletarijat svoj praznik dela. Toda to ni samo praznik iSanuelnega dela, to je splošen praznik Vsega dela, tudi duševnega. Eno je v moderni dobi tehnike ozko spojeno z drugim. Delo je vidna sinteza dveh elementov: ideje in fizične akcije. Po vsem sre tu, kjer so razširjene Mantove ideje, bodo danes priredili manifestacijske obhode, predavanja, delavske zabave Itd. Na Češkoslovaškem je proglašen 1. maj kot državni praznik, in naravno je, da bodo praznik dela z največjim pompom proslavljali v sovjetski Rusiju
Naš list ne zagovarja, v smislu programa NRS, razredne konstelacije in se h iz naravnih razlogov celo upira. Razredna država je fantom. Tisti, ki so jo idigovali in naznanjali razredno borno, so doživeli strahovit fijasko. In na razvalinah te ideje je vzklila ideja o kompromisu med posameznimi stanovi ki jo zagovarjamo v celoti. Sedanji avstrijski državni kancelar dr. Seipel je na nekem zborovanju izustil globoko zasnovane besede: če je bila razredna borba inaugurirana samo radi borbe, potem se nahajajo vsi propovedniki te ideje na krivih potih. Ali potrebujemo soglasja med stanovi, kajti v harmoniji javnega življenja leži velika premisa gospodarske in socijalne obnove...
Težk so problemi socijalnoga stolet-fa v Evropi, najbolj pa v deželah, ki so trpele vsled strašne svetovne vojne. Srednja Evropa je najbolj prizadeta. Blazni politiki nekaterih državnikov je pripisovati, da se nahajajo posamezne dežele naravnost v stanju popolnega obubožanja. Ponekod, kakor na primer v Romuniji, je kontrast med kapitalom in delovnim elementom tolik, reakcija od zgoraj pa tako vzdušljiva, da se je bati najhujšega. Borba med dvema ekstremoma, od katerih je slednji — nolens volens — prisiljen, kapitulirati pod vsakim pogojem. Bilo bi veliko doseženega, če bi se likvidirala nestrpnost na eni in drugi strani.
} Resnica je navadno po sredi. In res-! niča je, da je danes ideja o nadvladi proletarijata po vsej Evropi omagala j pred zmagoslavnim pohodom veliko i večje ideje o razrednem kompromisu. Vse realno življenje je en sam kompromis. Treba je najti le pravo pot, pa se «gladijo vsa protislovja. Delavstvo ima pravico do kruha, udobne in človeka dostojne eksistence. Tega prirodnega in nujnega prava mu ne sme odrekati nobena sila, sicer se je spravila ob eksistenčno upravičenost. Delavstvo pa se bo moralo še veliko učiti, kajti ideje, ki se jih v veliki meri oklepa, pričakujoč od njih uresničenja boljših časov, so zmotne. Razredna borba je hipoteza, zato jo moramo nadomestiti s pravilnejšim in času primernim geslom: razredna tekma. Stanovi naj tekmujejo na vseh poljih gospodarskega in kulturnega življenja, da dosežemo zrelostno stopnjo pred celim svetom. Kapital, h kateremu se vračajo celo Ljeninovi učenci, in ki ga priznavajo vsi marksisti, pa mora biti v bodoče pripravljen na koncesije proletarijatu. Te koncesije ga ne bodo ogrožale, tvorile bodo največji steber socijalnoga miru v Evropi. Delavstvu, ki je v državi in v narodu, eden izmed prvih pozitivnih činiteljev, želimo z naše strani prijeten praznik vse ohranjujočega in proslave vrednega dela.
Poziv. Da pridemo v čim ožji stik s pristaši NRS v Srbiji, priporočamo našim krajevnim organizacijam, da naro-če list »Samouprava«, ki je oficijelen list NRS v Beogradu. —. Glavno tajništvo NRS, Ljubljana.
Razgovor našega dopisnika s turškim diplomatom.
Dr. A. P. Lausanne, 27. aprila.
Odličen turški diplomat mi je dal za »Jutranje Novosti« sledeča pojasnila. Vprašanje: Kakšen je gospodarski in politični pomen toliko opisovanih koncesij skupini Chester?
Odgovor: Jaz mislim, da je Evropa preveč navajena, iskati v vsaki gospodarski transakciji politične osti. Amerikanci se, v nasprotju, gibljejo v čisto gospodarskih idejah. Neki velenemški državnik je ob koncu svojega pomembnega govora izrazil besede: »Ne politika, marveč gospodarstvo je usoda narodov«. Čeprav se smisel tega stavka doslej v Evropi ni obistinil, je vendarle pričakovati, da bo v bližnji bodočnosti tembolj uplival na razvoj dogodkov. Ameriško podjetje v Anatoliji je morda prvi poizkus v sferi evropskih narodov, — k tem prištevam tudi naše ljudstvo, saj se tudi mi nismo otresh še vseh po tradiciji izročenih predsodkov — streti nadvlado politike in postaviti veliko, za vso bodočnost važno akcijo na čisto gospodarsko bazo. To je načelni pomen koncesij, danih ameriškemu sindikatu.
Kar se tiče realnega pomena kon-esij, ste o dimenzijah pogodbe gotovo poučeni. Skratka: Cilj podjetja je bil spočetka eksploatacija najdišč bakra v Arghani in vzhodnoanatolskih petrolejskih virov. Zato je bila potrebna železnica in luka v Sredozemskem morju. Že Jeta 1891 je pričela neka belgijska družba z pripravljalnimi deli za železnico, ki bi direktno vezala Adano, Cezarejo 'in Sivas. Toda ti načrti SO' takrat propadli Amerikanci so izbrah kot pristanišče zavarovani zaliv v Alexandreti, fh sicer pripravno, že od belgijske družbe označeno mesto proti Youmurtaliku.
Po besedilu pogodbe imajo Amerikanci pravico, v daljavi 20 kilometrov ob vsaki strani železnice eksploatirati v gospodarskem pogledu vse, kar jim ponuja narava. V protislovju s koncesijami, ki so običajne v Evropi, niso bile v tem slučaju odstopljene nikakšne koncesije političnega ali vojaškega značaja. V tem pogledu ima Turčija vso inicijativo in svobodo v svojih rokah.
V natančno razdeljenih razdobjih se bodo gradile sledeče železniške proge: Sredozemsko morje — Wan, s stransko progo v Sivas, Mosul in Kerkuk do per-
zijske meje. Vezale bodo to linijo sledeče proge: med Samsounom, Angoro, bagdadsko železnico in Sivasom; transportne Unije med Trapecuntom, Er-zerumom in perzijko mejo. Obe zadnji omrežji ste bili dovoljeni v poznejši koncesiji. Cela koncesija je nekaj povsem novega tudi radi dejstva, da se je izvršila, skoro v celoti, na dober up in kredit; samo radi oblike je bila določena neznatna kavcija, sedem tisoč turških funtov, kar je spričo velikanskega proračuna, ki obsega najmanj 600 milijonov turških funtov, uprav neznatno.
Vprašanje: »Mislite, da se bo našel izhod, ki bi zadovoljil francoske zahteve?«
Odgovor: »Jasno je, da tvorijo te težave eno naših glavnih skrbi. Kljub temu pa sem mnenja, da pri vsestransko dobri volji, ki je bila že od prvega početka ugotovljena ne bv težko najti rešitve. Francija bo, v kolikor se vidi iz časopisja, pb vsej. verjetnosti pristala na princip kompenzacije. Samo radi francosko - ameriškega protislovja se äausannska konferenca najbrže ne bo razbila. Naša dežela nudi dovolj gospodarskih možnosti in ker si želimo po jedva zaključeni vojni epohi, v kateri smo se morali boriti za svojo eksistenco, resničnega miru in gospodarske obnove, upamo, da se bo za morda oškodovane francoske interese prav lahko našlo primerno nadomestilo.«
Vprašanje: »Kako potekajo pred par dnevi započeti razgovori?
Odgovor: »Preveč so vam znane težave, da bi se po nepotrebnem spu-ščal v podrobnosti. Zaenkrat ugotavljam le eno: dobra volja se opaža na vseh straneh. Tudi najbolj površnemu opazovalcu bo lahko spoznati, da hočejo udeleženi narodi v zadevi ki pomeni permanentno ogrožanje svetovnega miru, priti do definitivnega in pravičnega zaključka. Pesimizem ee je pojavil, ker se ta zaključek ni dal uresničiti že prvega dne. To priča o nepo-znanju položaja. V zadevi, ki zahteva hladno delo razuma škoduje nervoznost zelo veliko. Orijentsld problem je del ogromnega kompleksa vprašanj, pred katerimi stojijo vsi narodi sveta po svetovni vojni Rešitev tega problema je korak k univerzalni ozdravitvi in k definitivnemu svetovnemu miru.«
Polillka v „ftiefeeikem carstvu"
Sotrudnik lista »Frankfurter Zeitung« je pred par dnevi opisal zelo zanimiv položaj v kitajski republiki. Akoravno kitajska politika ni bogvekako važna, prinašamo njegova izvajanja že radi kurijoznosti.
Na Kitajskem je opažati razkroj državne strukture. Centralna vlada se v svoji oblasti omejuje le na Peking in neposredno bližino prestolnice. V Mandžuriji je Gang Co-iin uredil neodvisno državo. V Paotlngfu sedi maršal Cao Kun, njegov mogočni tekmec, na jugu pa Vu Pei-Fu, ki je pa še odvisen od prvega. Moč in oblast teh voditeljev in generalov sega do reke Jangtse. Južna Kitajska je v stanju vrenja. Revolucije sledijo protirevolucijam in kombinacijam strank ni konca ne kraja. Sun Yat-sen, ki je sedaj brez posla, bo baje kmalu prišel zopet na površje. Meščanske vojne med južnimi in severnimi pokrajinami je dnevno pričakovati. Kitajski primanjkuje moža, ki bi užival zaupanje vsega naroda. Ministrstva se menjajo, kakor da bi padalo jesensko listje. Uradniške penzije so na Kitajskem neznana stvar. Uradniki si nagrabijo potom korupcije toliko, da morejo pozneje mirno živeti. Cim krajše so perijode delovanja, tembolj se bavijo ministri s korupcijo. Politika dolgih terminov pri muhah-encdnevnicah itak ni mogoča. Konvencijonalno in splošno je le sovražno stališče napram vsemu, kar je tujega. Na možnosti, ki se odpirajo za Kitajsko v Nemčiji in Rusiji, še kitajski državniki niso imeli časa misliti. Ozlovoljeni se umikajo le tam, kjer se pojavi okovana roka.
Človek bi mislil, da je na Kitajskem vse v razkroju. Temu pa ni tako. Življenje
si pač išče drugih kanalov udejstvovanja. Državna mašinerija sicer ropoče, organizacija se pa vrši v drugih družabnih skupinah. Konfucijonizem je prešel kitajskemu narodu tako v meso in kri, da si ljudstvo — če odpovedo centralne oblasti — nadomesti avtoriteto z lokalnimi organizacijami. Razpad v male državice pa onemogoča močno razvito čuvstvo skupnosti na temelju skupne kulture.
Kitajska ima dvojno lice. Prvo:	Po
dolgem času se je nedavno posrečila sestava ministrstva, ki je bilo v parlamentu potrjeno. Sestavljen je kabinet večinoma iz oficirjev in se nahaja v ostrem nasprotju s predniki. Stik z maršalom Cao Kunom, ki je prej rušil neljuba ministrstva, je sicer dosežen, čeprav se mnenje kabineta ne strinja z mnenjem maršalove okolice. Pa tudi to ministrstvo ne uživa zaupanja širših krogov. Ako bi to ministrstvo delovalo vsaj leto dni, bi se dalo mnogo doseči. Ali medtem je padel omenjeni kabinet.
Druga slika: Ob Novem letu je sprejemal predsednik republike voščila diplomatov. V nalašč zato zgrajeni dvorani, ki pa ni ravno okusno opremljena, je bilo mnogo prisrčnega pozdravljanja. Pri šektu in obloženem kruhu. Premirje ... Meseca februarja se je predsednik revanširal z velikim banketom, na katerega je bUo povabljenih 2000 oseb. Tudi tu je bilo veliko veselja in celo na gledališko igro niso pozabili. Videti je bilo tudi najnovejše toaiete po pariškem vzoru. Predsednik Li Yüan-bung se je s svojo rodbino imenitno zabaval... Ministri in mandarini pa so se zabavah, kakor da viada po celi Kitajski najlepši red in mir...
Pariško ptao.
MED VOŽNJO V LONGJUMEAU. — 1. MAJ. — FRANCOSKI DELAVEC V BORBI PROTI FRAZL — POD BALDAHINOM V PERE JEAN-U. — USODNA BESEDA. NARAŠČUJOČI FRANK. — CENEJŠEMLEKO. - IZGLEDI NA ŽETEV. - VOLILNA DEBATA. — NOVA ORIJENTACIJA. - PROSTODUŠNI KONDUKTER.
Pariz, 26. aprila.
Dve stvari sta bili vedno, radi katerih sem cenil povprečnega Parižana pred prebivalcem vsakega drugega velemesta. Njegova neuničljiva veselost, ki je našla šaljivi« celo tedaj, ko so nemške granate sredi egiptovske teme vršile svoje uničevalno delo: njegov »bon sens«, njegov zdravi človeški razum (slovenski izraz nam niti približno ne podaja tega. kar se v Parizu razume pod »bon sens«), ki je celo v najtežavnejših položajih, in ravno takrat, našel odrešilno besedo, osrečujoči izhod.
Tega »bon sens« sem se spomnil, ko sem se pred par dnevi peljal na platformi poetične predmest železnice v Longjumeau. Okoli mene žvrgoleča jata izletnikov, največ srednjih in malih uradnikov, nekaj delavcev in rokodelcev iz predmestja Mont-pamasse, ki nosijo kakor njih ostali tovariši iz tega kraja nekako umetniško obi-ležje. Zabava se je sukala pred vsem okoli proslave 1. majnika, ki io nameravajo sindikalisti izrabiti kot preizkušnjo moči proti »buržoaziji«. Toda: kako malo poznajo oni, ki se nazivajo zastopniki proletarijata, dušo francoskega proletarstva. Še nikdar ni bila njegova nenaklonjenost napram frazi, ekstremizmu in neplodni teoriji večja, nego danes. On je vsega tega u »il „4J*U wrjj, TA *a otroško
božanstveno lepe pomladanske narave, ki se to leto ponuja v nezaslišani lepoti. — Kdor čita v inozemstvu francosko delavsko časopisje, izvlečke iz govoranc proletarskih zastopnikov, si ne more misliti kako malo odgovarjajo te tirade resničnemu mišljenju francoskega delavstva, ki Je poosebljen razum. Recite, kar hočete; francoski delavec ne dela več revolucije. On tudi ni bolj sit, kakor njegov drug v inozemstvu. Preveč globoke so rane, ki jih je vojna udarila Franciji. Ravno pri delavstvu sem našel bolj kot kje drugje jasno spoznanje, da more le vztrajno delo zaceliti te rane. Prirojeni »bon sens« Parižana, Francoza v splošnem, mu omogoča v tem trenutku čuden nasmeh .kadar se govori o kakem revolucijonarnem gibanju. Smehlja se frazam svojih »voditeljev« v parlamentu in časopisju, izusti pikro šalo o »razredni demonstraciji« dne 1. majnika, vsa platforma se smeji in je polna solnca, ko se mala železnica vije po idiličnih ulicah pri-kupljivega mesteca...
Sedimo pri čudoviti kapljici iz leta 1921 pod baldahinom, ki ga je pere Jean — o njem se govori, da je pogostil svoj čas postiljona v Longjumeau — razprostrl preko dobre polovice trga. Sedimo in kramljamo o politiki in gospodarstvu. Dobri solidni meščani, možje starega kova, ki jih najdeš v pariških predmestjih, ki jih še industrija ni okužila, na sto tise. —•
francoske rase, ki se poriva skozi kalno meglo partizanstva, dekadence in političnih zmot k luči. Zopet ta dragocni »boa sens«, ki je globlji in silnejši, nego pri lahkoživih delavcih. »Mi se bomo z Nemčijo sporazumeli«, reče eden. Ta sama na sebi banalna beseda je bila izražena s toliko resnostjo, da je ni mogoče popisati. Kakor proroštvo je bilo, kakor beseda duhovnika. Nato ]e krenil razgovor v drugo smer. Govorili smo o setvi In žetvi, o cenah hi trgovini. Optimizem je očividcu. V zadnjih mesecih je bilo težko živeti, sedaj je že boljše. Prvič po dolgih letih je mleko ceneje, in sicer za dva sou-a 1. maja, za na-daljna dva pa 1. junija. Z jedva pritajenim ponosom pravi mlad kmet: »In naš frank se boljša, kajti svet mu zaupa.« Triumfalno so požirali starci svoje vino, čeprav o valutnih problemih ne razumejo bogve koliko ...
Naenkrat se izlije razgovor v široko strugo bodočih volitev. Nove stranke se pojavljajo, grupacije, kakršnih doslej v Franciji niso poznali. Programi teh skupin zasledujejo v prvi vrsti stanovske, ne pa politične cilje. Značilne so v tem pogledu težnje kmetskih krogov Pp veliki agrarni stranki, ki naj, namesto skrajne »politizacije« vsega javnega življenja, zahteva stanovsko zastopstvo, hi bi v gospodarskih vprašanjih služilo kot protiutež poti parlamentu. Po novih potih se baje gibljejo tudi »bleus de 1 Quest«, neka autohtona ljudska organizaceja s sedežem v Mansu.
Kondukter Je prišel iz bližnje postaje s kategorično izjavo, da se bo vlak brez nas odpeljal, če takoj na Izpijemo svojega »pinard-a«,..
Dr, A °
Itidvzdrini položaj Javnih Eiaraaššansst?'
F (Iz krogov javnih nameščencev.)
Povojna gospodarska kriza je najhuje zadela duševne delavce, uradništvo in javne nameščence vseh kategorij. Ta katastrofa pa se ni omejila samo na posamezne države, ampak je potegnila v svoj vrtinec vse, katere so bile zapletene v vojno in še celo nevtralce, ki so bili po vojni prizadeti indirektno. Ker so bile zapletene v svetovno vojno, druge pa po njej prizadete, zato trpe tudi vse njene posledice. Povsod so pa zadele najhujše javne nameščence. To je sicer jako žalostno, a popolnoma naravno dejstvo. Drugi sloji, posebno pridobitni so prilagodili cene svojim produktom, kakoršne so bile ravno razmere. Še celo ročni delavec je imel v primeri z državnim nameščencem mnogo boljše in. lažje stališče. Za svoje moči je zahteval prhnerne cene in je vsaj prva leta nekaj dosegel, ker je bilo povsod mnogo dn nujnega dela, delavcev pa malo. Danes je seveda tudi pri njem drugače in se nahaja skoro na isti stopinji bede in pomanjkanja, kakor državni uslužbenec
Edini sloj, ki ni mogel sorazmerno s cenami zviševati svojih prejemkov, je bil javni uslužbenec. On je bil in jc še danes odvisen od države. Vsaka država pa je imela po vojni naravno vse polno drugih še večjih in nujnejših nalog in skrbi. In tako je ureditev prejemkov odlagala In odlagala ter za največjo silo zviševala draginjske doklade, ki so navadno prihajale prepozno. Tako je javni nameščenec zabredel v bedo, iz katere se ne bo izkopal še tako hitro.
Ako na tej »bolezni« bolehajo danes vse države, celo tiste, ki so imele in obdržale kljub vojni vzoren gospodarski ih brezhiben uradniški aparat, potem ni čuda, da se borimo mi z istimi neprilika-mi. Saj državo še le ustvarjamo in vsak dan vidimo, kako silno težko delo je to. Gospodarstvo in promet je vojna pri nas — sicer še ne toliko v Sloveniji, ka-kakor v Srbiji — popolnoma uničila. Javno uslužbenstvo je bilo strahovito decimirano in deloma inficirano po vojnih in povojnih razmerah. Treba je bilo ustvariti na novo celo vrsto uradov. Ker ni bilo kvalificiranega uradni-štva,.so morali zasesti mesta z nekvali-ficiranci. Tako je število uredništva silno naraslo, delo p,a ni šlo tako izpod rok, kakor je bilo želeti iz enostavnega razloga, ker so bile nove neizkušene moči Država je imela razmeroma zelo velike izdatke, a faktičen dobiček je ostal minimalen.
Tako je bilo prva leta, ker sploh ri moglo biti drugače. A danes je to drugače. Danes imamo že toliko urejen aparat, da je delazmožen. Tudi z nekva-jlificiranci si ni potreba več pomagati ra-zun nekaterih izjem. Treba je le dvigniti deiazmožnost javnega uslužbenstva lin mu vrniti tisto veselje do vršenja službe, kakor ga je imel nekdaj. Odstraniti je treba vse ovire in ga docela vrniti njegovemu poklicu.
Prva in glavna ovira pa je njegova beda, v katero je zašel po krivdi razmer. Danes je ta beda dosegla vrhunec in ga telesno in duševno uničila. Višje se ne.more stopnjevati. Za tem vrhuncem je edino le mogoča — katastrofa v tej ali oni obliki. Vsaka katastrofa v tem oziru pa ne bi prinesla niti državi niti javnemu uslužbenstvu nikakih koristi, ampak obema le občutno škodo. Zato je neobhođna dolžnost države in javnega uslužbenstva, da se na vsak način izogneta katastrofi.
Radi in odkrito psiznamo, da je državno uslužbenstvo poskušalo priti le-
galnim potom do svojih eksistenčnih pravic. Čakalo je in čakalo ter se zanašalo od meseca do meseca na lepe obljube merodajnih faktorjev. Obljube so ostale vsled višjih gospodarskih razmer in po nemali zaslugi politiško strankarskega življenja v naši državi (Obljube, državni nameščenec pa je s svojimi družinami vred propadal vedno bolj in bolj. Danes mu prejemki ne zadostujejo niti več samo za skromno prehrano. Kje pa je obleka, obutev in druge neizogibne potrebščine? Zašel je v dolgove tako globoko, da se ne bode mogel izkopati iz njih v doglednem času. Pod temi razmerami trpi rudi naš obrtnik in trgovec, katera sta v sedanjih razmerah tudi navezana na tekoč denar in ne moreta dajati blaga na dolge plačilne roke posebno še zato ne, ker ne moreta računati s sigurnostjo v sedanjih razmerah na plačilo.
Tudi država sama ima vsled tega veliko moralno in gmotno škodo. Uradništvo je nosilec državne misli in poleg dobre vojske glavni steber, ki nosi in omogoča vzdržati komplicirano stavbo, kateri pravimo država. Vsled nevzdržnih socijalnih razmer pa ne more opravljati svoje službe tako, kakor bi bilo želeti m kakor je potrebno;. Od tod izvira gmotna škoda države. Še večja pa je njena moralna škoda. V takih, razmerah gine in pojema državna misel. Mesto naravne ljubezni do nje, se naseli v najboljših stotisočih njenih sinov in hčera nekaka mržnja in odpor. In ta mržnja in odpor se preneseta na druge sloje, med katerimi najdeta že itak dovolj netiva. In mesto da bi se tleče iskre pogasile in netivo odpravilo, se mu tem potom še priliva ognja in se iskre razpihajo, da ogenj mržnje in odpora proti državi zaplapola visoko v vseh slojih. To je tista moralna škoda, ki jo vsled neurejenih razmer trpi država in ki je še mnogo večja, kakor pa trenutna gmotna škoda.
Naše javno uslužbenstvo kljub težkim življenskim razmeram še ni propadlo in stoji še danes moralno visoko, splošno mnogo višje kakor v drugih dveh delih naše domovine. Tudi državna misel ima v njem še mnogo opore, A prav zadnji čas je, da se poseže s krepko roko vmes in se ohrani, kar se še ohraniti da. Na kakšen način se to zgodi, to je stvar vladajočih. Pomoč je nujna in mora biti tudi dovolj izdatna, ne pa samo polovičarska.
Vemo dobro, da se pri nas vali po zaslugi politično strankarskega življenja glavna krivda na neurejenosti tega velikega vprašanja največ na NRS in ne na stvarne razloge, katerih smo se ta mimogrede dotaknili. Ml bi danes lahko dokazali z dejstvi da so drugi vsaj toliko in še več krivi v tem oziru, čeprav hočejo zvaliti krivdo na nas. A celo vprašanje je preresno, da bi ga vlačili v vsakdanji strankarski boj. NRS je za ča-svoje vlade pokazala, da Ima smisel in srce za naše javno uslužbenstvo in je storila'kar je bilo mogoče storiti v takih razmerah. Da pa ni mogla popraviti vseh krivic in zadostiti vsem zahtevam, je umljivo. Gotovo pa bo zasledovala z vso pozornostjo to vprašanje in ga tud! rešila, kolikor se sploh da rešiti v sedanjem času. Saj je to eminentno važen državni interes. In kadar je šk> za dobrobit države in njenih podanikov, je bila NRS še vedno na svojem mestu in bo brez dvoma tudi sedal
Polom re¥©l5icll©iiarne «natocSe in razrednega bola.
(Izjave znamenitega sociologa.) •
Lucien Destinieres, ki je eden najslavnejših doktrinarnih pisateljev socijalizma in ki je napisa! že petnajst del o socijalizmu, je pred kratkem objavil knjigo »Osvohodimo se marksizma!«, o kateri komunistični listi previdno molče. Ta molk je zelo razumljiv, kajti ni je knjige, ki bi boljše inteligentnejše in ostrejše kritizirala, če ne socijaiizejn, pa vsaj revolucijonarni marksizem.
Govoreč o sebi, piše Destiničres:
»Pisec te knjige je živel približno leto dni v sovjetski Rusiji; tam je izvrševal važne funkcije, ki so mu omogočile, da vse vidi. Moram pohvaliti sprejem, ki so mi ga nipravili moji sobratje v idealu in spominjam se jih toplo z občudovanjem njihove vere, samozatajevanja neupogljivega poguma.« (Stran 190.)
Potemtakem se Destinižresu ne more očitati, da je napisal svoje delo iz sovraštva ali maščevanja. O tein ni niti govora. Le goli razum in izkušnja sta ga pripeljali do uničevalnega nazora o marksizmu.
Najprej primerja uisalclj socijalistlčnl ideal velikih predhodnikov XIX. stoletja z ogabno današnjo skazo:
»Pred osemdesetimi leti je socializem prešinjal vse kroge, zmožne zdravega in poštenega mišljenja; bil je povsod priljubljen .,.
Danes je izzvai proti sebi razun delavske predstraže, zbrane pod marksistično zastavo vesoljno prokletstvo.
Zakaj? Zato ker marksizem, ki je čisto destruktivna doktrina, izključuje vsak plemeniti ideal in se roga najnaravnejšim občutkom človeškega srca, ker operira samo z grožnjami in z nasiljem, ker razredni boj, ki v samem sebi sicer ne temelji v sovraštvu, poraja v interpretaciji delavske mentalitete zgolj sovraštvo... (Stran 13.)
»Beseda »razredni boj« in način, kako se le propagiral ie ona..točke- ki ie izzva:*..
»največ protestov in največ sovraštva.., (Stran 83.)
»Taktika razrednega boja Je pogorela.
Socialistična akcija se mora postaviti na boljši temelj.« (Stran 88.)
»Na eni strani je število ljudi ki bi sl upali iti na ulico v boj, smešno majhno V; primeri s silami s katerimi razpolaga buržoazija, da uniči revolucijonamo gibanje;: na dingi strani bi ta bojevita predstraža imela povrh tega proti sebi še silovito sovražnost drugih razredov In celo večine svojega lastnega razreda. Njeni izgledi na uspeh bi biU enaki ničil« (Stran 90.)
»Za opazovalca, ki se ustavlja pri površnih m trenutnih manifestacijah, ampak prodre na dno cele stvari, je Jasno, da je ogromna večina delavcev nasprotna agitaciji manjšine.« (Stran 146.)
»Potrebno se bo torej odpovedati te) brutalni in agresivni obliki revolucSjonarne-ga duha, ki predstavlja socijalizem kot grožnjo namesto dobrote in ki za svojo realizacijo ne pozna drugega pota kcä a$r silje.« (Stran 212.)
Pisatelj zaključuje}
»Socijalizem, leot se zdaj uS, Ima upS*! samo na eksaltirane možgane; pa še večina teh mu je nasprotna.« (Stran 213.)
Nato pobija Destiničres z močniffli b«*®' dami marksistični nazor, ko boče samo potom zgodovinskega in gospodarskega procesa doseči zmago socijalizma in kl racu* na na koncu z revolucijo- Pobija negativ» in destruktičnl značaj marksizma to pra«-»Ta sistematično negativni SW'3* odvzel socijaizmu velik» ve« *3, jih jo prinesel.«	_
Navzlic vsemu ostaja Destinieres socijalizmu, ki je bil ideal niogo^gativW nj a. On zastopa refomtotičro gova izvajanja Jasno dokazujejo, da^^ goče izmitienje med retomisti ^
©Kevn@ noweüL
— Naš list radi I. inajnka jutri ne Izide. Prihodnja številka »Jutranjih Novosti« izide v četrtek 3- t. m. zjutraj z običajno prilogo, ki bo vsebovala aktualnosti iz političnega, kulturnega in gospodarskega sveta kakor tudi velezani-mivo zabavno in podučno berilo.
— Trbovlje. Tu se vrši, v četrtek, dne 3. maja člansko zborovanje NRS v gostiini Volkerja ob 3, uri popoldne. Vabljeni so vsi člani in somišljeniki, ki simpatizirajo z NRS. Poroča glavni tajnik g. E. Stefanovič iz Ljubljane..
— Trbovlje. V nedeljo, dne 13. maja se vrši v gostiini g. Volker ob 4. uri popoldne ustanovni občni zbor Narodne radikalne stranke s sledečim dnevnim redom: 1. Pozdrav in poročilo predsednika. 2. Poročilo tajnika. 3. Volitev novega odbora. 4. Slučajnosti. Dolžnost članov NRS je, da se občnega zbora polnoštevilno udeleže.
— Radovljica. Dne 29. t. m. se je vršil pri nas zaupniški sestanek NRS, katerega so se udeležili tudi zastopniki SKS in NSS. Z velikim zanmanjem so sledili navzoči izvajanju poročevalca iz Ljubljane. Pio poročilu o politični situaciji in volitvah se je vršila dostojna in stvarna debata med člani NSS, SKS in NRS, katere končni zaključek je bil, da bi se priključile obe stranki kot zastopnici kmečkega in delavskega ljudstva mogočni NRS, v katere širokogrudnem programu je podana obema strankama možnost, da se bore za dobrobit delavca in kmeta. Sestanek, ki se je vršil čez 2 uri v dostojnem in stvarnem razgovoru, bo gotovo rodil dober sad zbližanja in končnega ujedinjenja SKS, NSS in NRS. V resnem in stvarnem delu leži bodočnost NRS v Sloveniji, da bo portala tudi pri nas stranka širokih mas.
— Imenovania v državni službi. Za viš-iega okr. zdravnika pri okr. glavarstvu v Celju je imenovan dr. Fran Gerlovič; ing. Dragotin Domanik je imenovan za tajnika H. razreda oblastne inspekcije dela v Ljubljani: Alfred Dejak za inšpektorja II. razreda oblastne inspekcije dela v Mariboru. — Stalno so upokojeni: Višji davčni upravitelj Anton Burger, davčni inšpektor pri finančni delegaciji v Ljubljani; Ivan Milohnoja, višji fin. svetnik v Ljubljani; Ivan Pupis, kan-clist pri okr- sodišču v Mariboru. Vadni tajnik dr. Adolf Golija je na lastno prošnjo razrešen državnega službovanja; evid. geometer Maks Liček v Celju je podal ostavko na državno službo.
— Skupščina akademske omladine v Ljubljani se je vršila včeraj 30. aprila v veliki dvorani univerze. Na dnevnem redu skupščine, katero je- sklical meddruštveni .odbor je bil »položaj honorarnih nastav-ijeocev«, kateri od L, januarja 1923 naprej niso prejeli plač. Nastal je kaos, v katerem si predsednik zborovanja niti od daleč ni bil svest svoje naloge, v kaosu sta padla dva Predloga, ki sta si bila nasprotna, a oba 5Prejeta. Sprejeta je bila resolucija, ki prosi ministrski svet, druga, ki zahteva ureditev ffcadeve. Navzoči je prišel do prepričanja, da se vrše podobne skupščine -zato, da se govori o vseh mogočih stvareh, ne pa da se da honorarnim nastavnikom moralna opora ■za do»ego njihovih zaostalih plač.
— Poljski akademiki pridejo radi nastalih nenadnih ovir v Ljubljano v četrtek dne 3. maja. Koncert se vrši naslednji dan, V petek dne 4. maja L L na kar opozarja-mo cenjeno občinstvo.
— fainstne razmere prometnikov t Južni železnici. Iz uradniških krogov sm Prejeti: Kaj čudno dirne potnika, ki se vo: Po Južni železnici, ko vidi raztrgane in ra; dapane uniforme železničarjev, osobito pn imetnikov, u opravljajo službo v raznovrs papagajskih oblekah, ker jim nudi upr; Va južne železnice 2.50 Din mesečno za n; oavo službene obleke. Uprava južne žele; niče zavlačuje rešenje tega perečega vprs «nia, h kateremu se pridružujejo še drug Ker do sedaj Je veljal promet na j. ž. še to Vzoren. Če se te razmere ne bodo knta predile v splošno dobro, bo kmalu hujše z; Vrelo med prometniki, kot je bito pred ted;
0 čemur se je bavilo časopis "TOlh Se nekaj o ogromnih plačah prome ~®v in njihovi hlapčevski službi: Za ol T. j j ih nabavo svinčnikov, peres, črni «o. dobi uboga para celih 16 par na mese Katere bi moral dve leti kapitalizirati, c ij" imenoval srečnega lastnika enet nočne službe pa, ki so v vst 200^ vi^ie honorirane, dobi d pIroimettlik celih 56 par dokla 'Ae J*™ Jcronl torej naj gloda prometnik o JO noc, da bo opravil nočno službo v zadi V^JStvo ?vojfh predpostavljenih in da t šol zjutraj stt iz uje domov. Ker so pa d^ kronci za 12urno naporno in odgovori službo po mnenju višjih gospodov celo pr Več, so npeljall v nekaterih postajah 24un ■službovanje! Ker pa le ne gre 24urn>o služi Povsod upeljatl, si le zamislil neki gospe ha ravnateljstvu 16urno službo na ta nači da mora priti prometnik pred nočno služi «a 4urno delo dopoldne v urad. S tem it dijo upravo pred novimi izdatki za najet davnih moči In puste druge brezplačr Karati. O bagatelni plači pa sploh ni vredt .debatirati. Za vse intervencije, prošnje, pn teste, resolucije itd. imajo gluha ušesa. M< prometniki vre in težko bo to gibanje z »oaltll Prometniki so se strnili v eno vrs y svrbo dosege svojih upravičenih zahb J* so v stiku z vsemi strokovnimi organlz «rami in akcijskim odborom. Kadar se z Počno akcija in ta Je že v teku, bodo pr »etaiki prvi med prvimi za svoje pravice irauteve. Neomahljivi in neuklonljivi — v «a «nega. eden za vse! — Prometnik.
»	* češkoslovaška Ib
-i!» - xffkh.v rmislu sklepa odb apr^ 1923 vsem p.
ndroHu0	, ki *° se rade vol
MwOe povabilu druäfya k sodeloval WH Akademiji s plesom, dne 14. t m WK*> požrtvovalnostjo v izdatni meiri p: IffiŠ? k USP hB pr!red,tv*' svojo iskre
jgfer» «tovtdškoga društv^v^Lhfbljanfte
BS* 3!	^
v predavi
* sredo, dne 2. maja ob 5. uri p>opoiu-v predavalnici bolnice za ženske bered: Giaekološko-porodniške
— Nov kazenski zagovornik. Višje deželno sodišče v Ljubljani je sprejelo dr. Janka Dernovška, odvetniškega kandidata v Krškem v imenik . kazenskih zagovornikov svojega okoliša.
— Razpis služb. Generalna inspekcija voda v Ljubljani sprejme hidrotehnika v IX. čin. razr. Svojeročno pisane prošnje naj se pošljejo do 16. maja na generalno inspekcijo voda v Ljubljani. — Pri ravnateljstvu državnega kmetijsko-kemijskega zavoda v Mariboru se razpisuje mesto laboratorijskega pomočnika, ki bi opravljal tudi pisarniške posie. Prosilci v starosti nad 22 let naj vlože pravilno opremljene prošnje do 15. maja pri omenjenem ravnateljstvu.
— Iz »Uradnega lista«. »Uradni list« št. 41 prinaša uredbo o zdravniških zbornicah ter pravila o organizaciji šole za bolniške strežnice v Beogradu.
— Z dvorišča hiše na Starem trgu 9 je bila ukradena Josipini Predaličev! v noči 26. aprila modra ševijotasta ženska obleka vredna 4000 kron.
— V Prisojni ulici v Ljubljani je šla Pavla Martini za kratek čas iz kuhinje, na mizi pa je pustila listnico, v kateri je imela nekaj zlatnine in denarja v skupni vrednosti 30.000 kron. O tatu ni sledu.
— Celjske novosti. V tvrdko Priča in Kramar na Kralja Petra cesti je vstopil kot družabnik g. Mislej. Tvrdka se bo odslej vodila pod novo firmo Kramar in Mislej. — Pred okrožnim sodiščem se je ta cini imel zagovarjati že radi telesne poškodbe predkaznovani 33 let stari hlapec Josip Šeško iz Goloblnjaka. Dne 30. oktobra minulega leta je na levi temeni težko poškodoval Antona Hladnika, ko sta se peljala proti trgu Planini. Prejel je dva meseca težke ječe. — Radi tatvine se je zagovarjal pred okrožnim sediščem 25 let stari, zaradi sličnega delikta že v dveletno ječo obsojeni Ljudevit Lužar, pekovski pomočnik, pristojen v Št. Lovrenc nad Prožinom. Trije drugi njegovi tovariši so bili obtoženi radi soudeležbe in poneverbe, ker so ukradeno blago prodajali, oziroma poneverili. Lužar se je izdal za Tomo Toinekoviča ter je kradel po celjskem okraju zlatnino in predmete, katere je nato prodajal. Pri sodišču se je zagovarjal, da mu je zlatnino zaupal neki neznanec iz Hrvatskega. Sodišče pa mu ni verjelo in ga je obsodilo na pet mesecev težke ječe. Tudi ostali trije so prejeli zasluženo plačilo. — Odsek za tujski promet se je ustanovil, pri celjskem Olepševalnem društvu. Ta odsek bo imel nalogo, se baviti izključno' s povzdigo tujskega prometa v Celju ter pritegniti k sodelovanju interesente in zasebnike, ki jim je na tem, povzdigniti Cehe zopet v letovi-čarsko mesto. Društvo j: v lem smislu spremenilo tudi svoja prav \
— V Polzeli so vtotniii ; v v trgovino Josipine Toplakove in pu; v ’!i več kosov raznega mantifakturnega blaga, nekaj perila moškega in ženskega ter več manjših stvari v skupni vrednosti 41.000 kron.
— Nezgoda. Znan ptujski gostilničar pri »Judivinacehin« g. Ernst se je podal v svojo gorico v Haloze. Na povratku ga je neprijetno iznenadila vsled dolgotrajnega, in močnega deževja narasla Bravina. Iztočila je čez svojo strugo In poplavila obsežno okolico, posebno to v širini pod Podlehnikom. Navzlic nevarnosti podal se je preko Dravine s svojini dvovpreženim vozom-Ko je dospel tako že skoraj do mosta, ki je stal kot otok še nad vodno gladino, je prevrnil tok vode voz in oba konja. K sreči je ob strugi mnogo drevja, jelš in vrb, na katera sta se rešila oba, gospodar in hlapec. Ko sta tako kraljevala med nebom in vodo, je dospela rešilna akcija iz Ptuja, ki ju je spravila na varno. Nek hudomušnaž je dostavil, da itak ni bito za gostilničarja ni-kafcoršne nevarnosti, ker on, kot tak ne pije vode. Konja in voz je pa voda pogoltnila In odnesla.
— Rajheuburg. Prijatelj harmonik je vlomil v kuhinjo gostil. Ignaca Juga in odnesel krasno harmoniko na štiri vrste vredno 15.000 kron, last Vlkt. Zupanca iz Raj-henburga.
— Mariborske vesti V nedeljo, 29. t. m .Je umrl v tukajšnji bolnici obrtni nadzornik in vodja tukajšnie inšpekcije dola inženir Drago Kunc. Pobrala ga je pljučnica, ki si jo je nakopal pred kratkim. Pogreb pokojnika bo v sredo, 2. maja ob 3. uri popoldne iz mrtvašnice na mestno pokopališče v Pobrežju. — Za inšpektor-j a II. razreda tukajšnje oblastne inšpekcije dela je imenovan inženir Alfred Dejak. — V pondeljek 30. aprila Je u m r 1 v Mariboru posestnik in bivši mesar Tomaž Reis-mann v 76. letu starosti. — Za proslavo 1. maja pripravlja delavstvo v Mariboru razna zborovanja z obhodi in prireditvami tekom dneva. Delo v raznih obratih bo večinoma počivalo. Trgovine bodo popoldne, banke pa tudi dopoldne zaprte. Listi ne izidejo. — Koncert poljskega akademskega pevskega zbora, ki bi se bil Imel vršiti v Mariboru, je bil zaradi spremembe turneje v Južni Srbiji preložen in se vrši v sredo, 2. maja v Narodnem gledališču. Poljski gostje dospejo v Maribor v torek, 1. maja. — V nedeljo, 29. aprila se je na slovesen način zaključilo šolsko leto na mariborski obrtni nadaljevalni šoli. Slavnosti so se udeležili učencl-vajenci, učiteljstvo, zastopniki Slovenskega obrtnega društva. Župan Grčar in razni gostje. Obenem se je vršila razstava vajeniških del. Ob tej priliki so se razdelile najmarljlvejšlm vajencem nagrade, deloma v denarju, deloma v drugih darilih. Obdarovanih je bilo 18 vajencev v prvo, 22 z drugo in 19 s tretjo nagrado. Razen tega je prejelo 5 vajencev in vajenk tudi nagrade za najboljše risbe. — Razstava vajeniških del, ki jo je priredilo Slovensko obrtno društvo v telovadnici dekliške meščanske šole v Krekovi ulici, ostane še tudi 1. maja do 6. ure zvečer odprta. — Na kirurškem oddelku tukajšnje javne bolnice se vrši 3. maja ob 6. url popoldne znanstveni sestanek zdravniškega društva v Mariboru. Predaval bo z demonstracijami primarij dr. Černič o tem, kedaj mora vneti slepič k kirurgu. — Znanega skoro-kandldata neodvisne gospodarske stranke viteza Zagorskega je doletela nesreča, da je na Pobreški cesti srečal nekega fetniškega paznika, ki mu ni prijal. Začel ga je psovati brez vsakega vzroka. Pazniku pa so besede vitezove šle tako k srcu, da Je poklical stražnika, ki je gostobesednega viteza spravil v luknjo. — V nedeljo dopoludne ob 11. uri je bosanski vojak Nlkoforov, ki se nahaja pri tukajšnjem 45. pešpolku na orožnih vajah, v Gledališki ulici napa-d e 1 gospo Miro Pihlerjevo iz Ivanjkove, ii iztrgal ročno torbico, v kateri je bilo okrog 3300 kron denarja in skušal pobegniti s plenom, Ni pa imel sreče, ker so ga
vsled kričanja prestrašene gospe pričeli zasledovati razni Setalci in ga s pomočjo stražnikov v Vrtnarski ulici tudi res aretirali. Torbica, ki jo je vrgel med begom proč, je bila izročena lastnici. Nikoforov Pa je' bil, dasirayno je grozil z bajonetom, razorožen in izročen vojaški oblasti. — Ključavničarja Zgonca je morala priti miriti policija, ker je ponoči v svojem stanovanju tako razgrajal da je s tem kalil nočni mir.
— Društvo najemnikov za Slovenijo opozarja, da se vrši prihodnja odborova seja v sredo, dne 2. maja t. 1. ob 20. uri v veliki dvorani Mestnega doma. Društvena pisarna daje članom dnevno od 18. do 20. ure informacije Sv. Petra cesta štev. 12, pritlično, desno.
Razne nezgode.
Konj je udaril s kopitom po glavi delavca Ivana Mikuliča iz Travnika pri Ko-, čevju, ko ga je ta snaiil. Fant je dobil težko rano na čelu, vsled česar je bil pripeljan v bolnico. — Kavčič Avgust, 8 mescev stari sin mizarskega pomočnika si je na neznan način zlomil nogo. — Verbič Jožefa, delavka v tovarni »Transformator« si je pri rezanju papirja s strojem odrezala oba palca na rokah. — Pivec Franc, delavec južne železnice v Zidanem mostu si je pri delu poškodoval levo roko. — Urbančič Mihael, zidar na Rakeku je padci raz koiesa, ter si zlomil levo roko. — Šiška Anton, žagar pri Scaggnetiju se je pri delu vsekal s sekiro v desno nogo. — Bajda Mihael, sin posestnika ie sekal drevesa. Ker se ni pravočasno umaknil padajoči smreki, je padla nanj ter mu zlomila desno nogo. Novak Štefan, kovaški pomočnik iz Kamnika je prekladal vozove, pri čemur je padel eden nanj ter mu zlomil levo roko. — Kamalič Neža, služkinja iz Količevega se je zastrupila s suhimi gobami. — Kos Anton, kočar iz št. Ruperta je ob priliki »žegnanja« streljal z možnar-jem. Smodnik pa se je predčasno vnel in puhnil Kosu v obraz, ter ga močno opekel.
. a lik Neža, žena kočijaža se je prepira: hi s svojim možem, vsled česar je ta P '' rabil porcelanasto skodelico ter jo vr-- svoji ženi v glavo, vsled česar je dobri težko poškodbo na obrazu. — Posestnica Ana Markovič je kupila pri tvrdki Šarabon dve steklenici kisle vođe. V eni steklenici pa je bil bencin. Markovičeva pa je nalila kozarec ter izpila bencin, s katerim se je zastrupila. Pripeljali so Jo takoj v bolnico, kjer so it izprali želodec, in je sedaj že izven vsake nevarnosti.
Zrinisko-F viüi&opanska
proslava v ckaištvu „Soča4*
Včeraj je bila 252 obletnica mučeniške smrti Petra Zrinjskega in Krste Frankopana. To žalostno obietnico je proslavilo v soboto zvečer naše, skoraj bi rekel ljudsko vseučilišče, društvo »Soča«, ki je tekom časa postalo iz skromnega družabnega krožka, važna kulturna institucija.
Grobna tišina je zavladala v nabito polni dvorani, ko je stopil za predavateljsko mizo g. prof. Mirko S e u n i g. V svojem temeljitem in strokovnjaškem predavanju je posegel daleč v srednji vek, ko se je bil boj za premoč med vladarjem In plemstvom, da bi mogli poslušalci tem bolje doumeti zgodovinsko dobo, v. kateri sta nastopila ta dva narodna mučenika, ki sta Iz dna svoje duše ljubila svoj tlačeni narod. »Perom i mačem«, je bilo njihovo geslo. Omenjal je celo vrsto brezuspešnih prizade van}, številne udarce, ki so jih doživeli nezadovoljneži. Po smrti Nikole Zrinjskega je stopil na čelo gibanja Peter Zrinjski, ki se je obračal za podporo na različne strank Toda sreča mu ni bila mila in sovraštvo proti njemu je na dunajskem dvoru vedno bolj naraščalo. Zapuščen od Francozov, obsovražen na Dunaju, po neuspehih na Poljskem se je, čeravno globoko veren, obrnil na Turka, da bi mu ta pomagal pri osvoboditvi tlačene Hrvatske. Končno pa je uvidel, da so bila vsa njegova prizadevanja brezuspešna in skušal je, da bi ga dunajski dvor pomilostil. Predno ga je mogla zajeti vojska, se je odpravil s Frankopanom na Dunaj, kjer pa ga je dne 30. aprila 171 doletala žalostna usoda. Germanski cesar se je naslajal na plemeniti krvi naših mučenikov. Predavatelj je citiral pismo, ki ga je Zrinjski pisal večer pred svojo smrtjo svoji soprogi Katarini. Plemenite besede so izvabile iz marsikaterega očesa solzo sočutja in sovraštva napram dunajskim krvnikom. Mučenika sta umrla — je nadaljeval predavatelj — toda plodovi so ostali. Njihova dedščina, ni bila samo moralna opora za nadaljne boje, ampak tudi številni književni proizvodi. Narod Jima je ostal hvaležen In ju časti. Prišlo je osvo-bojenje in z osvobojenjem sta se vrnila v svojo domovino tudi Zrinjski In Frankopan, ki sedaj počivata med narodom, za katerega sta bila žrtvovana.
H koncu je omenil še številno literaturo, ki se je pozneje razvila. Predvsem prej prepovedani roman Kumičiča »Zarota Zrinjskega in Frankopana«, kakor tudi Jurčičev roman »Erazem Tatenbach«. S »slava« klicem je predavatelj končal svoja lepa izvajanja, za kar je žel hvaležno priznanje.
Nato je zapel pevski zbor »Zveze 3u-goslovensklh železničarjev« »Zrinjsko-Fran-kopanko«, ki je segala v srca vseh navzočih. Tudi naši vrli Primorci niso ob tej priliki pozabili na svoje zasužnjene brate, katerim je posvetil par krasnih besed g. prof. Bačič. Spomnil je, da živijo za Karavankami in v Primorju še števiini naši bratje, ki so odtrgani od svojega telesa. Njegova gdč. hčerka pa je lepo deklamirala Prera-dovičevo odo »Rodnoj zemlji«. Blagoglasna govorica je zapustila pri vseh navzočih globok utis. Nato se je razvila prijetna domača zabava, ki jo moreš najti edfno v društvu »Soča«. Prijetno razpoloženje so še bolj povečali lepo zveneči glasovi ubranega pevskega zbora. Obogateni duševno in z zadovoljstvom v srcu so se gostje razšli, delavno društvo »Soča« in njeni funk-cijonarjl pa lahko z zadovoljstvom gledajo na obile plodove svojega vztrajnega dela.
Ispred sodliža.
PRIČA IZ SMRTNE POSTELJE.
Anton Kolenc iz Las Zagorju je obtožen, da je grozil sosedu Ozimi, da ga bo ubil, še predno min« to, da ga Je res lovil nekoč s sekiro, in udaril Amalijo Strubelj-novo po hrbtu In vso to iz jeze, ker mu v neki pravdi nista povoljno pričala. Mož, katerega označijo pri«e za precej vihravega in sirovega, zanika vse in se sklicuje osobito na pričevanje nekega Škofiča, ki je Izda! na smrtni postelji pismeno izjavo, ki obtoženca razbremenjuje. Kljub tenu; pa Je bil obsojen na 10 dni zapora.
Huraikov večer.
V soboto zvečer se je vršil v dvoranf kazine Murnikov večer, prirejen v proslavo 30 letnice sokolskega dela, velikega sokolskega delavca in reorganizatorja slovenskega sokolstva, dr. Viktorja Murnika. Jubilejne proslave neizmerno važnega Munti-kovega delovanja se ie udeležilo uebroj Sokolstva, zastopniki domačih, pokrajinskih !n drugih sokolskih društev, zastopnika Čsi. Obče Sokolske ir. njenega vaditeljskega zbora dr. Heller hi dr. Rtliek, zastopnika J. S. S. starosta dr. Ravnihar, podstarosta Gangl, čsi. konzul dr. Beneš, nadalje dr. VimKšer, dvorni svetnik Bonač, dr. Baltič, zastopnika ruskega sokolstva docent Preobraženskl in Šamanski zastopnika naše vojske majorja Mašeka etc. ate. Ob 21 .uri je otvoril proslavo podstarosta ljubljanskega Sokola, brat Kajzefj, s krasnim govorom, v katerem je predvsem poudarjal nevenljive in neprecenljive zasluge Murnika za razvoj Sokolstva. V začetku svojega govora je brat Kajzeij pozdravil vse zastopnike in udeležence ter prečital pismo br. Petrika, člana prvega vaditeljskega zbora našega Sokolstva, ki ga je Petrik poslal iz Prage, m v katerem •proslavlja zasluge dr. Murnika, ter ga konča z željo, da dočaka slavljenec še dneva, ko bosta tržaški in goriški Sokol mejne straže slovenske dežele. Nato je podal go-' vorntk na kratko zgodovino tako plodonosnoga in tako pomembnega Murnikovega delovanja, delovanja v telovadnici in izven nje, na organizaciji in izpopolnitvi Sokolstva, njegovega delovanja s peresom itd.
; Omenjal je zmage in uspehe naše tekmovalne vrste na mednarodnih telovadnih tekmah v Pragi, Luksemburgu, Parizu, Turinu in v Ljubljani, ki so zasluga in uspeh Murnikovega neumornega dela. Ko je govornik končal je izročil slavljencu statueto v obliki bronastega kipa, darilo članstva Murnikovega društva.
Slavljenec dr. Murnik se je ginjen s poljubom zahvalil bratu Kajzelju, kar je izzvalo pri navzočih udeležencih viharno navdušenje.
Nato sta pozdravfla slavljenca zastopnika čsi. Sokolstva, brata dr. Heller in Blick, ki sta povdarjala, da dolguje čsi. Sokolstvo dr. Murniku zahvalo ravno tako, kakor Jugoslovansko. Tudi ona dva sta proslavljala Murnikove zasluge za slovansko Sokolstvo. V spomin na 30 letnico njegovega dela sta mu poklonila kip. dr. Vanička, načelnika C. O. S. Dr. Murnik se je z obema govornikoma pobratil, nakar je zadonela po dvorani češka »Kje domov mu]«.
Na to je povzel besedo starosta JSS» ki je v imenu JSS tudi podal zanimivo zgodovino Murnikovega vsestranskega sokolskega delovanja, njegovo reorganfzatoriČno delavnost ter povdarjal ogromne Murnikove zasluge.
Tudi govor staroste dr. Ravniharja je izzval veliko navdušenje, v katerem je naenkrat zadonela sokolska koračnica. JSS. je poklonil dr. Murniku dragoceno pisalno orodje, br. Vidmar, ki je pozdravil dr. Murnika v imenu mednarodnih tekmovalcev, pa diplomo, delo slikarja Maksim Gasparija, z lastnoročnimi podpisi tekmovalcev.
Govorili so še zastopnik zagrebže župe dr. Heumsr, čsi. konzul dr. Beneš, Ivan Jelačin ml. v imenu gospodarskih organizacij, — brat Peter Graselll najstarejš! ljubljanski Sokol, zastopnik ruskih Sokolov docent Preobraženskij, dalje v imenu mariborsku župe br. Novak, v imenu pevcev br. Završan, br. Smertnik kot član prvega vaditeljskega zbora In še več drugih govornikov.
Ob koncu proslave je slavljenec dr. Murnik pojasnil zadnje osnove svojega sokolskega življenjskega nazora. — fz oči vseh udeležencev pa je odsevalo občudo-vanje in spoštovanje moža, ki je s svojim tridesetletnim delovanjem 'dosegel naravnost impozantne uspehe.
Dopisi.
TRBOVLJE.
Laško okrajno sodišče je obsodilo f«, Salomona, voditelja trboveljskih delavcev in tajnika Z. R. D. (bivšega kandidata na listi SSDL) na dva dni zapora, 100 Din globe in povračilo sodnih stroškov. To kazen je prejel za pretepanje na velikonočni ponedeljek. Delavstvo le spregledalo, kam ga vodijo voditelji iz takih krogov, zato kar trumoma zazušča njihovo »Zvezo« fn prestopa v N. R. S. To bi bilo umestno tudi po drugih revirjih. Ni potrebno, da bi nas Izmozgava!! naši lastni voditelji. Ker smo v kulturni državi, nas je sram, da bi nam komandirali voditelji, ki se bratijo z alkoholom in gorjačo. Proč z »voditelju-alkoholisti in pretepači. — Rudarji
LAŠKO.
V nedeljo 29. aprila se nam Je nudil izreden gledališki užitek. V dvorani Henke so vprizorili v prid podružnice sv Cirila in Metoda J. Ribičičevo trodejanko »V kraljestvu palčkov«. Naši malčici sp pod požrtvovalnim in sijajno uspelim vodstvom našega učitelja Juro Kislingerja dovršil! igro brezhibno in tudi scenerija odra, ki ga je dovršil učitelj Stanko Gradišnik iz Ctolja prav mojstrsko, je prepričeval občinstvo, da se nahaja v čarobnih votlinah palčkov in vil Od malih Igralcev se nam je osobito dopadel Petanov Rudi kot norček in Drganova Bronislava kot kraljica. Dvorana je bila nabito polna in igra, ki je bila viharno aplavdirana, se bo 5. in 6 majnika ponovila. Gosp. Kislinger je dobil od palčkov kot zahvalo krasen lovorjev, venec gosp. Gradišnik pa šopek.
PTUJ.
Veliko pozornost vzbuja v našem mestecu nov, eleganten avtomobil, v katerem se vozi župan — »socijalist«. V Ptuju Imamo še par drugih pekov, ki so si vsi v par letih napravil! vsak svoj kapital. Iz časopisja razvidimo, da so krušne cene povsod nižje, kakor v Ptuju in to celo v Beogradu za 1 Din pr! kilogramu kruha. V Beogradu morajo peki plačevati vse drugo najemnine In mezde kakor v Ptuju, vMdar je kruli tara cenejši za 1 Din, ker }e kontrola fn vlada red. Naš! pek! so skoraj vsi sami Nemci Nedopustno je to, da izžemajo naše ubogo ljudstvo in se potem zabavajo na izzivalen način. Tudi gosp. župar se čuti s,a Nemca, akoravno je pristen Haložan.
— Čevlje kupujte od domačih tovarn tvrdke Peter Kozina Sc. Ko., z znamko Peko, ker so isti priznano najboljši in najcenejši. Glavna zaloga na drobno in debelo v
1 Ljubljani, Breg 20 In Aleksandrova cesta L
Spori in turtstlka.
Gostovanje Wackerja Müuchen v LjubljanL
Wacker:lUrUa 7:3 (5:1). Z velikim zanimanjem pričakovano gostovanje tega izbornega kontinentalnega moštva je za uarru. Rezultat, ki ga je dosegla Ilirija, je povsem časten in zadovoljiv.
Gostje, ki so nastopili v postavi: Bern-steln-Falke, Hirl-Eschenlohr, Rehle, Kriengs-els-Ostermeicr, Werndl, Semmler, Altvater, predstavljajo homogeno izbalancirano, tehnično popolno in izrazito kombinacHslcc moštvo. Moštvo je celota, ki se zaveda, da je nogomet igra skupnosti in ne igra posameznikov. Hrbtenica celega moštva ie izborna krtlska vrsta, ki vzorno krije in podpira. Sijajen je obramben trijo- Branilca hnata dolge in osvobodilne strele in držite Vedno vez s krilsko in napadalno vrsto v napadalnem komitetu je leva stran boljša od desne. Izboren ie notranji trijo, ki drži s kratkimi pasi ležišče igre v svojih rokan.
Ilirija jc Igrala v začetka s precejšni1« tremo. Osobito sta jo presenetila že takoj v 4. in 7. minuti dobljena gola. V splošnem pa je zadovoljevala razen par izjem. Vratar Soklič je bi! izboren in je držal kar se j« {u držati dalo.
lirija Je igrala v začetku s precejšnjo tremo. Osobito sta jo presenetila že tak») v 4. in 7. minuti dobljena gola. V splošnem pa )e zadovoljevala napram premočnemu nasprotniku. Branilca nista bila povsem na višini osobito pa Pretnar. V krilski vrsti je bil Lado Z. najboljši dočim se je Oabrtje? Z- povspel šele v drugi polovici. Bolna točka je bil v sicer prav dobri napadalni vrsti Vidmajer. Zelo dober je bil Zupančič J. kot desaro krilo in leva spojka Dolinar.
Igra prvega polčasa se je vršila ob premoči gostov. Pri stanju 2:0 izrabi Oman tehnično pogreško Falka in doseže prvi gol za Ilirijo. Wacker nato poostri tempo la v 20-, 36. in 42. minuti doseže nadaljne tri zgoditke eden iz 11 ra. Precej drugače Je izgledala igra drugega polčasa. Gostje dosežejo ob premoči že v prvih 20 minutah 6. in 7. gol ali nato popuste. Ilirija se po-vspne ta nadaljni potek igre je bil popolnoma otvorjen. Iz 11 m, ki je pa bila napačna in za katero se je sodnik pustil vplivati rezultira 2 gol za Ilirijo. Mak) pred koncem doseže Dolinar z glavo Iz Zupančičevega centra 3 gol in vzpostavi s tem končni rezultat Igro samo je zelo oviral razmočen teren in pa dež Jsl je lil skoro cel čas tekme. Sodnik g. Ochs je bil sicer objektiver ali veliko je prezrl in se pusti! mestoma vplivati. Odločitev nekega off sida, ki je izzvala v publäd viharen protest je bila po našem mnenju povsem pravilna. Občinstva ckoli 2000, ki je vztrajalo na svojih prostorih kljub hudemu nalivu.	M. K.
Ilirija rez-iHermes 2:1 (1:1). Dopoldanska prvenstvena tekma, V kateri je nastopila Ilirija z rezervo radi tekme proti Wa-ckerju. Mirna kombinacijska igra je brk igrana v prav ležernem tempu. Forward Hermesa je z zopetnim povratkom Fleša veliko pridobil In bil prav dober. Hermesov vratar Mihelčič je držal več kot se je od niega pričakovalo. Ilirija je šele v zadnjih minutah dosegla vodilni gal. Sodnik g. Huj izboren-
JadranrPrlmorje 3:2. Prijateljska teJcma v kateri je Primorje zasluženo podleglo podcenlevaie svojega nasprotnika.
Ilirija IL:Hemes rez. 7:1. Prvenstven? tekma obeh rezerv.
Maribor- Maribor ;Rapid 0:0. Prven« »tverta tekma.
Zagreb. Pokalna tekma GradJanskti Ilirija je končala z zmago prvega 6:0.
Sarajevo: Zagrebška Conoordia je gostovala 28- aprila v Sarajevu in podlegla s» rajevskitn amaterjem s 3:0 (OD).
Inozemske nogometne tekme.
Dunaj. Nedeljske pokalne tekme so tz padle sledeče:	WackerrVienna 2:1 (1:1)
Hakoah:V. F- B. Mödling 6:2 (2:1), Rapid! Admiral 5:1 (2:0). Sportklub: WAC 6:1. Prvenstvena tekma Simmering :Hertha 3:1 Sobotna prvenstvena tekma WAF:Fk>xid$' dorf 2H.
Borzna poročita.
Beograd, 30. aprila. (Srednji tečaji.) Pariz 658, London 450, Milan 479.50 Ženeva 1769.25, New York 96.75, Berili 0.33, Praga 290, Solun 112, Dunaj 0.13625 Budimpešta 1.80, Bukarešta 4630. Valute Funti 442, dolarji (ponudba) 96, levi (zaključek) 4530.
Zagreb, 30. aprila. Devize. Duna 0.1365—0.1375, Berlin 03275—0335, Budim-pešta 0-1.84, Bukarešta 4630--47.50, Italija 479—481, London 451-^451.75, Newyorh kabel 0-98.50, ček 96.75-9730, Pari: 65730—662.50, Praga 289-291, Švica 177(3 do 1775, Varšava 031—0315. Valute: Dolarji 95—95.75, avstrijske krone 0.136— 0.137, češkoslovaške krone 0—285, 20 kr or v zlatu 350—0, francoski franki 650—655 napoleondori 350—360, lire 473—475.
Zagreb. 30. aprila. (Priv.) Devize: New York 95.75—97.50, Pariz 6375-6.625 Švica 17.70—17.75, London 451—45L75, Dunaj 1335—13.75, Praga 2.89—2.91, Bo-djmpeSta 1.84—0, ItaMja 4.79—431, Berili 32.7$—33.50. Valute. Dolarji 95—95.75, avstrijske krone 0—235, italijanske lire 4J3 do 4.75.
C u r i h, 30. aprila. Otvoritev: Berlin 1.86, Holandija 215.45, New York 55130, l-ondon 25.54, Pariz 37.35, Milan 27.10 Praga 16375, Budimpešte 10, Zagreb 5387, Sofija 4.10, Varšava L47, Dunaj 77.125 avstrijske krone 77.25.
Praga, 30. aprila. Dunaj 4345, Berlin 11.125, Rim 168.75, avstrijske kron« 4325, lire 168.75, Budimpešta 6030, Pari« 228.75, London 157.875, New York 34T0 Čarih 610,75, Beograd 353a
Dunaj, 30. aprila. Devize. Beograc 739-741, Berlin 2.35—2.45, Budimpešta 12.80—12.90, London 328300—329.400, Milan 3486—3494, New York 71325-71.175, Pariz 4784—4796, Praga 2117-2123, Sofija 52730-52830. Curih 12385—12.915. — Valute: Dolarji 70.700—71.000, levi 506-51Q, nemške marke 2.22—253, angleški funti 327.100—328.100, francoski franki 4725 do 4755, italtjanske lire 342330—346730: lugoslovcnski dinarji 730-734. leji 324—326, švicarski franki 12.795—12385, češkoslova-9*73 krone 2100—2110, madžarske krooe
Berlin, 30. aprlja. Dtmai 4L89, Budimpešta 530, Milan 1456.3$, Ptaga sSJjff, Pariz 2014.95, London 137.655, New York 29.725.50, Curih 3401.45. Beograd 30332.
Glavni urednik: Ivan Podržaj. Odgovorni urednik: Miha Gaberšek, tast »Zvezne tiskarne« y. Ljnbliaat


iäiSSiÄlSS
.Ü:	-y.^r:g;:v •	v r: .	■ r ;?o	v.
TRGOVSKA BANKA D. D„ LJUBLJANA
PODHyZUICE
Maribor Novo mesto Rakek
Slovenisradec Slovenska Bistrica
SeSenburgavä ušica Štev. 1
(PRE3 SL01ENSKA ESKOMPTNA fiANKA) KAPITAL in REZERVE Din 17.SOO.OOO.-*
Izvršuje vse bančne posle najtoč-neje in najkulantneje.
Brzojavi: Trgovska	Telefoais 188, 148, 488
j EKSPOZITURI: Konjice
Nleža-Dravograd Mubijana Csne> nlainica v Kolo* dvorski uiidl
^-.sA*Vv.


Llster.
Vsem p. n. trgovcem in konfekcijonarjem se priporočam za nakup moškega im ženskega sukna, posebno listra, katerega imam v vseh kvalitetah in barvah po najnižjih tovarniških cenah V zalogi v Ljubljani, Dunajska cesta štev. 65.
Z odličnim spoštovanjem
manufaktura en sros In komisijska zaloga
tvrdke
A. DULAR,
tvrdke
Stiassny & Schlesiger v Brnu.
Oglašujte
v
„Jutranjih
Novostih'
*" “7"1'3 ■SilM
A. FASER I SIN
ŽAtSDPfL Tkaltiieva ul. 74 «4VJKC&. TeJefon 91-53.
Proizvadja: nove turpije prve vrsti. Obavlja popravak istro-Senih turpija. • Na skladištu ave vrste turpija iz najboljeg Ijevanog čelika.
Josip ßndlovic
•trojno mizarstvo Ljubljana,
Karlovška cesta št. 22.
Sprejema vsakovrstna »tavbna dela in opreme trgovskih lokalov.
Lastna zaloga pohištva
ljubljena, KemsnsliBsaii!. 28.
Velika zaloga klobukov bi slamnikov se dobi pri
Franc Cerar
Urnlba so.*.
torama f Stolu, pojta Domžale.
Prvvzamejo se tudi Stari klobuki In slamniki v popravilo pri Kovačevič l Tršan V Ljubljani, Prešernova ul. 5.
Sprejemanje v sredo.
Zaleg, v Celin, Gosposka ■lica Štev. 4.
GUMEKi PITE «m GUMENE POTPLATE
ceneje in trajnijo so kake? ussssai Kajbe?!® varstvo preti vlagi 9 otresa!
■■aBBmBBWMWI
Ponudbe na) se pošljejo na upravo lista.
Isto se “rr
samostojen, energičen
poslofodja
ali nadmlinap,
ki je bil že dalje časa zaposlen v tovarni barv. Ponudbe naj se pošljejo na upravo tega lista pod „Poslovodja**.

Poslušajte
Naznanja se Vam, da kupite sukno, volno, ceflr, platno, hlače-vino, modrovlno ter sploh vso manufakturno robo in perilo radi velikanskega in direktnega importa najceneje v veletrgovini
Stermecki, Celje.
Hastrovanl cenik zastonj.
Cenjenemu občinstvu naznanjamo, da smo prevzeli staro dobro-znano trgovino s papirjem, pisarniškimi in šolskimi potrebščinami
KAROL TILL
na Kongresnem trgu Štev. S.
Skušali bomo svoje odjemalce zadovoljiti, kar najbolj mogoče s solidnim blagom in zmernimi cenami.
Priporočamo bogato zalogo vsakovrstnega pisemskega papirja v kasetah in mapah. Umetnikom — slikarjem priporočamo svojo zalogo najfinejših oljnatih in drugih barv, pastelov itd. Razstava in prodaja originalnih slik naših domačih umetnikov.
Franja Pokovec in Ana Gruber.
jamski
fo ed 3 m dolžin« naprej kupi u^ake množine franke uagoo kranj$k*b postaj: Šenf-
Janški premogovnik, SCrmeil-Doienjsko.
ÜM! DGLflSI:
Cena oglasom do 20 besed Din 5*—; vsaka nadaUna beseda 25 para, s davščino vred.	___
iiti di psti
ter ga nudimo po znatno sni-žani ceni Trgovina s semeni Sever & Komp., Ljubljana, Wol-fova ulica 12.
%D0. Ho
i polusladko, prvorazredno, pšeničnu i zobenu slamu, zob i kukuruz, sve zajamčeno suho i zdravo, prodajem uz znatno snižene cijene u kompletnim vagonima. Josip Weiss, Export sijena i slame, Zagreb, Lica br. 82 Telefon 645.
!!». lm
morska trava. Peter Kobal Kranj, Glavni trg tvornica vseh vrst blazin in žime in morske trave, modrece na peresih Specijelna tvrdka za izdelovanje klubgarnitur. — Najnižje cene! — Najsoiidnejši izdelki! — Zahtevajte oferta in cenike!
Im lii
v Trzinu, pripravna za trgovino, vrt 1 Va orala zaraščenega gozda ia travnik ob državni cesti s» proda. Več se izve pri Mihu Preiovšku zidarskemu mojstru v Depalivasi. p- Trzin.
z vinogradi in vsem inventarjem, ležeče ob cesti in kolodvoru v Semiču se proda za 160.000 Din. Naslov v upravi lista.
z nekoliko kapitala išče starejša inteligentna gospodična za plodonosno podjetje Cenj. ponudbe na upravo tega lista.
Lia spia opia
predvojni materijal. Iz češnjevega lesa, poiltirana, dobro ohranjena se proda. Cena brez zrcal Din 10.000. Naslov v upravi Usta
!i ia
s približno poi orala rodovitnega vrta v Sevinjski dolini, 26 minut od postaje, pripravna s* upokojence ugodno naprodaj, ponudbe pod „Ugodnost“ a» upravo lista.
In
Vila pri parku z velikim vrtost; posestvo £3 oralov, vseh kul tur, poslopja In živina 1,600.000 kron;
posestvo 3 oralov 300.000 K; gostilna z ali brez posestva; hiše, vile, tovarne, graščine in več posestev V pisarni ZAGORSKI, Maribor, Barvarska ul. 3.
želita 2 solidna gospoda pri kaki boljši rodbini po možnosti v sredini mesta. Ponudbe prosita pod „Solidna“ na upravo lista.
lis opus
dobro ohranjeno sa kupi. Ponudbe z navedbo cene pod „Dober kupec“ na upravo Usta.
s 5 stanovanji v Ljubljani M proda po zelo ugodni cent Stanovanje za kopca takoj na razpolago. Pripravna je sa vsakega obrtnika. Več se polive V Hrenovi ulici st. 12/1.
Mn will
zastopnik in potnik liče Š«
nekatere tvrdke konsummh pred» metov na debelo. Ponudbe pod „Besen“ na upravo lista.
MM sit
dobro ohranjen, 27 em širok, pripraven za nogavice, kaplost šale in kravate se ugodno proda. Poizve se v upravi tega list» ali pismeno R. Rabič, Hrašiss 83 Jesenice, Gorenjsko.
Bf.'. 'H •	<r-
Ll=allQ=lr
-> .rTv:4'aA .V;?.''.v*av. , <;»	;..i:	. ; 'i- '“ i	<•'-
Delniška glavnica in rezerve Din 86,000.000.—
Ljubljanska kreditna banka
V Ljubljani naznanja
da te preseli Iz dotedanjih poslovnih prostorov Stritarjeva ul. 2 v poslovne prostore
v novodograjeni lastni bančni palač! na Dunajski cesti štev. 1
v katerih prične dne 2. mala 1923 poslovati.
Naslov sa brzojavke: „banka, Ljubljane.“
Tel. štev. 261, 413, 502; devizni odd. št. 503,504.
Podružnice:
Breške, Celje, Kranj, Maribor, MetksvR, Novi Sad, Ptuj, Sarajevo, Split, Trst, Gorica.
E
s 6*1} |U}saii ‘BUBjiqnfi

»IAOXVN

eujAoBj} itsjsfpjidinoH
izOsift te Ä »Žmm mm» te te>ž»is»* i WuWjapt