Feoruar llrkven »ist J Izhaja začetkom vsakega mesca. Uredništvo in upravništvo je v Ljubljani, v Katol. tiskarni 5tane na leto 1 K 60 vin. Za Nemčijo 2 K 8 vin. Za Ameriko (brez ameriške priloge) in za vse ostal« kraje 2 K 60 vin. Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani stritarieve Dl-2 Podružnice Spljet, Celovec :: in Trst :: Sprejema vloge na knjižice in na te- # 11 01 koči račun ter jih obrestuje po čistih T! |2 [o Kupuje in prodaja srečke in vse vrste Podružnice Spljet, Celovec :: in Trst :: Delniška glavnica :: K 3,000.000. s: vrednostnih papirjev po dnevnem kurzu. Rezervni fond :: K 300000. :: -- Domača tvrdka! Domača tvrdka! 2793 (Andr. Rovškov naslednik.) Ivan Pcngov podobarski in pozlatarski atelje Ljubljana, Kolodvorske ulice štev. 20 se priporoča preč. duhovščini in cerkvenim pred-stojništvom v naročila za izvrševanje strogo umetniško v raznih slogih izvršenih oltarjev, kipov in svetniških soh iz marmorja, cementa, gipsa ali lesa itd. = Priznano umetniško dovršena dela! == Priznalna pisma so vedno na razpolago! Najsigurnejša prilika za štedenje! Vzajemno podp. društvo v Ljubljani registrov, zadr. z omejenim poroštvom, Kongresni trg 19 sprejema vsak delavnik od 8.—12. ure dopoldne hranilne vloge ter jih obrestuje to je: daje za 200 K 9 K 50 h na leto. — Druge hranilne knjižice se sprejemajo kot gotov denar, ne da bi se njih obrekovanje prekinilo. Rentni davek plača hranilnica sama. po 4 3l. O 4 O Kanonik Kalan Andrej, I. r., predsednik 2797 Kanonik Sušnik Janez 1. r., podpredsednik. Mariia Sflttner I#ljana, Dunajska cesta štev. 19 1'lillljtl Otlllllvlj . • (Medjatova hiša, U. nadstr) ===== se priporoča prečastiti duhovščini za izdelovanje cerkvenih paramentov. Izdeluje cele ornate, kazule v vseh liturgičnih barvah, pluvijale, obhajilne burze, Štole in vse 7a službo božjo potrebne stvari, tudi bandera in baldahine ter izvršuje vsakovrstno cerkveno perilo iz pristnega platna. Vporablja samo dobro blago, cene po mogočnosti nizke. 2775 tr Ivan Kregar pasar in izdelovatelj cerkve-==nega orodja in posode = LJubljano, Elizabetna cesta it. 5 se priporoča v izdelovanje vsakovrstne cerkvene posode in orodja iz zanesljive kovine po vzorcih ali lastnem načrtu v poljubnem slogu. — Staro posodo popravi in prenovi, posrebri in pozlati; v ognju pozlatuje tudi strelo-vodne osti, vse po priznano najnižji ceni. Po naročilu veleč. gosp. Andreja Č eb a š e k a izvršil je za stolno cerkev ljubljansko krasen, bogato pozlačen in ornamentiran lestenec v renesančnem slogu. 2796 Bogata zaloga 3263 šivalnih strojev j Koles, pisalnih strojcu j silu.Jflg&sin Ljubljana, Dunajska cesta 17. ******* licem vajenca ki bi imel veselje vstopiti v boljšo pekarijo. Pogoji po dogovoru Pekarna Josip Koten 222 Ljubljana, Tržaška cesta 4. 3-1 129 l-l Čudite se! 50.000 parov čevljev. 4 pare čevljev za 7 kron. Vsled nakupa velike zaloge čevljev se prodaja le kratek čas po čudovito nizki ceni. 2 para čevljev za gospode in 2 para damskih na trak z močnimi podplati, močno okovani, z izredno fino usnjato peto, zelo eleg., najn. fas., močni. Velikost vem. Vsi 4 pari le 7 K. Pošilja po povzetju. Zamena dovoljena, tudi denar nazaj. M. KAUFLER, Krakov ™/,8 VellKa zaloga umetnih cvetlic Antonija Mildner Ljubljana, Mfslnl trs Štev. 1 se priporoča preč. duhovščini in slavnemu občinstvu v naročevanje vencev in šopkov za cerkev, eg. novomašnike. — Bogata zaloga nagrobnih vencev in trakov po najnižjih cenah. Največja izbera nakičenili 67 3 1 klobukov za dame in otroke kakor tudi raznih oblek. Mesečni koledar za februar 1909. Dan Godovi Celodnev. češč. pr. R. T. Razne slovesnost) ljublj. škof. lavant. škof. 1 2 3 4 5 6 P' n Jel]. Torek Sr< da Četrtek Petek Sobota Ignacij, škof-mučeoec Svečmca Blaž, škof Andrej Kur., škof Agata, dev muč.; Jap muč. Doroteja, dev.-muč,; Tit. škof Ljublj. franč. Vrabče Ambrus Begunje p. Cirk. Koroška Bela Sela p Šumbr. Maribor š. s. Petrovče J Žalec Gotovje j Teharje } Griže Sv. Peter S. d. Galicija j Polzela Dne 3. Blažev blagoslov, ki ga lahko deli vsak duhovnik. Dne 11. sklep petdesetletnega jubileja prikazovanja blažene Device Marije v Lurdu. Dne 15. duhovne vaje za dekleta p. sv. Jožefu v Celju. 7 8 9 10 11 12 13 Ned. Pondelj. Torek Sreda Četrtek Petek Sobota 1. predpelpel Romald, opat Janez Ma ajski, spoz. Apol >mja Skolastik dev ; Viljem Prik. Brezmadežne D. M. Humbelina, devica Katarina Riči, devica. Rieg Hotedršica Mirna Ljublj. Lichtenth Trstenik Žabnica Hotič 14 15 10 17 18 19 20 Ned. Pondelj. Torek Sreda Četrtek Petek Subota 2. predpelpelnična. Valentin. Favstin in Jouta, muč. Julijana mučenica Donat in tovariši, muč. Simeon, škof Julijan, spoz.; Viktor muč. Elevterij, škof-muč. Radovica Bela Ctrkev Zali log Zavrac Spodnja Idrija Duplje Leše [ Kozje > Sv. Peter pod 1 sv. Goro | Podsreda J Podčetrtek t Št. Vid pri 1 Planini Sv. Marjeta Olimje Dobje J Pilštajn 21 22 23 24 : 25 26 27 Ned. Pondelj. Torek Sreda Četrtek Petek Sobota Ned.~~ 3. predpelpelnična, Eleon. Stol sv. Petra v Antiohiji Pust. Peter Damijan Pepelnica Modest, škof Matiia. apost. Volburga, opatinja Marjeta Kortonska Banjaloka Št. Vid p. Brdu Kolovrat Vavta vas Trnovo, redov. SU p Razdrto 28 1. postna, Leander, škof Preloka Odpustki meseca febr. 1909. 1. Pondeljek. Sv. Ignacij Popolni odpustek: tretjerednikom, v redovni, kjer te ni, pa v farni cerkvi. 2. Torek. S v e č n i c a. Popolni odpustek, a) udom 3. reda; b) udom bratovščine presve-tega Rešnjega Telesa v bratovski cerkvi, če te ne morejo brez velike težave obiskati, pa v farni cerkvi; d) udom bratovščine naše ljube Gospe presvetega Srca v bratovski cerkvi; e) udom rožnivenške bratovščine v katerikoli cerkvi; f) udom škapulirske bratovščine karm. M. B. v bratovski ali farni cerkvi, onim ki nosijo višnjevi škapulir; onim ki nosijo beli škapulir v bratovski ali farni cerkve, če molijo za osvobojenje sužnjev; g) udom Marijine družbe; h) udom bratovščine preč. Srca Marijinega; i) udom družbe krščanskih družin; j) udom bratovščine za duše v vicah danes ali v osmini. 4. Četrtek. I. v mesecu. Popolni odpustek udom bratovščine sv. Rešnjega Telesa. 5. P e t e k. I, v mesecu. Popolni odpustek vsem vernikom, ki prejmejo sv. zakragjente in premišljujejo dobrotljivost presv. Srca - szuso-vega in molijo na namen svetega očeta;" ptje-rednikom popolni odpustek, kakor 1. t. m. 7. N e d e 1 j a. I. v mesecu. Popolni odpustek: udom bratovščine presv. Srca Jezusovega kakor 5. t. m. 8. Ponedeljek. Sv. Janez Mat. Popolni odpustek udom bratovščine z belim škapulirjem, če v bratovski ali farni cerkvi molijo za osvobojenje sužnjev. 11. Četrtek. Sedem ustanovnikov servit-skega reda. Popolni odpustek v bratovščini žalostne Matere Božje s črnim škapulirjem, v bratovski ali farni cerkvi. 19. Petek. Sveti Konrad iz Placencije. Udom 3. reda popolni odpustek, kakor 1. t. m. 21. Nedelja. Sveta Angela Mericija. Udom 3. reda popolni odpustek, kakor včeraj. 22. Pondeljek. Sveta Margareta Kartonska. Udom 3. reda popolni -odpustek, kakor 1. t. m. Leto VIL O II. škofijski sinodi v Ljubljani, od 24. do 28. avgusta. (Konec). V. Štirikrat sem Vam že poročal o naši škofijski sinodi. Ukrenili smo marsikaj potrebnega in koristnega. Preostala mi je le še ena sama točka, ki bo tudi Vas, vernike, vsaj deloma zanimala. Razpravljali smo o cerkvenem premoženju in o njegovi upravi. To se sicer bolj duhovnih gospodov tiče, posebno župnikov, deloma pa tudi Vas, posebno ključarjev. Zato naj Vam še o tem nekoliko pojasnila dam. 1. V časopisih liberalnih in socijalnodemo-kratičnih se rado vpije po neizmernem bogastvu cerkve po raznih deželah vesoljnega sveta. Kaj je na tem resničnega? Poglejmo! Najpoprej imamo cerkev in kar je v nji: zvonovi, oltarji, kelihi, monstrance, mašna obleka. Vse to se včasih visoko ceni, ker je mnogo cerkvenih potrebščin umetno izdelanih. Ali pa to premoženje kaj noisi? Nič, marveč tnnogo stroškov zahteva, da se vzdrži. Zraven cerkva in cerkvic imamo še poslopja, ki se tudi cerkvenemu premožnju prištevajo. To premoženje pa zopet nič ne nosi, ampak mnogo novcev požre, da poslopja ne razpadejo. Cerkvene klopi nekaj nosijo. Veste, 'kako se tudi ti denarji cerkvenemu premoženju prištevajo? Preračuni se, kaka glavnica (kapital) bi morala biti, da bi toliko obresti prinesla, kolikor prinašajo klopi. Vzemimo, da cerkev dobi za klopi 300 K, ako se računijo obresti po štiri odstotke, bi potrebovali glavnico 7500 K, da bi bilo obresti 300 K: in teh 7500 K se prišteva cerkvenemu premoženju! Isto velja o biri gospodov župnikov in kaplanov. Bira se ceni in onda se kot cerkveno premoženje zapiše glavnica ki bi toliko nosila, kolikor je bira vredna! Pri župniščih so večja ali manja posestva: vrtovi, travniki, njive, gojzdi, paše. Vse to se preceni in prišteje cerkvenemu premoženju. Zakaj pa služijo dohodki od posestva? Za razne namene, kakor je darovalec določil: za dohodke župniku in kapelanu, za sv. maše na korist pokojnim, za popravo cerkva in kapelic, za siromake, za cerkvenike, za orglavce. Kako koristno in plemenito! Cerkvenemu premoženju se tudi denar prišteva, ki je koristno naložen v hranilnicah, v državnih papirjih, ali pa izposojen na zemljišča, ter na nje vknjižen. Obresti se uporabijo za sv. maše, za vzdrževanje duhovnega pastirja, za cerkvene potrebe, za sirote. 3 To je cerkveno premoženje, ki nasprotnike cerkve tako v oči hode, da ga cerkvi neprestano očitajo. Ako taki nasprotniki dobe v kaki državi krmilo v roke, prizadevajo si cerkvi onemogočiti, da bi si kaj premoženja dobila; da, celo tako daleč skušajo priti, da bi cerkvi vzeli, kar je pravično pridobila, kakor se je v najnovejšem času zgodilo deloma na Laškem in posebno na Francoskem. In posledice? Ali naj cerkve in druga poslopja razpadejo? Ali naj duhovni gladu umirajo? ali naj pri službi božji ne bo ne petja, ne orgel}, ne sveč? in v cerkvi goli zidovi? Kdo naj pa duhovne vzgaja? Brez denarja to ni mogoče! Ako pa cerkev premoženja nima, onda morajo verniki sproti za vse to prispevati, kar je pač jako težko, ali pa mora cerkveno življenje propasti in prenehati. To ravno sovražniki božji žele! 2. Odkod pa je prišlo cerkveno premoče-nje? Darovali so ga v cerkvene namene pobožni verniki in duhovniki. Kdo zida cerkve, kdo župnišča in gospodarska poslopja? Verniki. Kdo voli cerkvi ali župniji kako njivo, kak travnik, kak vinograd? Dobri verniki ali duhovni, ki žele kaj storiti za čast Božjo in kaj prispevati za boljši dohodek duhovnim pastirjem. Odkod denar v hranilnicah, na posojilih, v državnih popirjih? Dobri verniki so v svojih oporokah določili svote za cerkev, za duhovnega ali za sv. maše v prid lastne duše. Ali niso tem slični nameni res vzvišeni, plemeniti, sveti? Kajne, jako dobro naloži denar. kdor ga kaj ima, pa ga v take namene daruje, dokler je še živ, ali ga zapusti v oporoki. Kdo je pa lastnik tega premoženja? Kar je danega cerkvi, lastnica je cerkev. Ako na-berete za 'kelihe, za oltarje: kelihi in oltarji niso Vaši, tudi ne župnfkovi, ampak last cerkve. Ako navdušeno in veselo prispevate za mogočne zvonove: zvonovi niso Vaši, niso župnikovi. ampak zopet last cerkve, pa more le cerkev z njimi razpolagati. Ako darujete n. pr. kak travnik, kako njivo za vzdrževanje duhovnih pastirjev, onda je travnik, je njiva last župnije, dohodek pa duhovna, da si oskrtn vse, česar za zdravje in izobrazbo potrebuje. Ker je pa cerkvena last, dobi k svojim naravnim lastnostim še drug značaj, postane sveta stvar, ker je za svete namene določena. Kdor torej cerkvi kaj vzame, ne stori samo tatvine, ampak božji rop, torej posebno težak greh. Božji rop to ostane tudi onda, ako v Zbornicah poslanci skujejo kako postavo na škodo cerkvenega premoženja. Do-tičniki so iz cerkve izobčeni. Vam se pa priporoča, da cerkvi radi pomagajte. Ako imaš dovolj premoženja, odtrgaj si kaj za cerkvene potrehe: za oltarje, za kelihe, za zastave, za zvonove, za cer-kvenika, za orgljavca; ako kaj imaš, zapusti nekoliko v korist svoje duše, za kar se posebno svete maše priporočajo. 3. Kdo pa upravlja cerkveno premoženje? Tisti del, ki je odmenjen za zboljšanje dohodkov župniku ali kapelanu, upravlja župnik sam. Dolžan je vse dobro ohraniti, ako mogoče izboljšati; močno bi grešil, ko bi se po njegovi krivdi cerkveno premoženje zmanjšalo ali celo izgubilo: on bi moral vse povrniti. Tisti del pa, ki je odločen za cerkev, torej tudi Vaša darovanja ob raznih prilikah, upravlja tudi župnik, toda ne sam. Po cerkvenih postavah sodelujejo pri upravi tudi župljani. Toda kako? Po dveh ključarjih. Ključarji so torej zastopniki župljanov, naj pomagajo župniku, da se cerkveno premoženje ohrani, povečuje in po določenem namenu uporablja in naj bodo v imenu župljanov kot porok, da se njihovi darovi prav porabljajo. Opravilo ključarjev je sveto in častno opravilo. Zato pa ni vsak za ključarja. Ključar mora biti veren, krščanski mož, ki svoje krščanske dolžnosti natanko in izgled-no izpolnjuje. Ključar natanko drži postne dneve, posvečuje nedelje in praznike, prejema rad in večkrat v letu svete zakramente, ključar ne čita liberalnih listov, ne pristopa liberalnim društvom, ne pijančuje, ne pre-šeštvuje. Ključar mora biti zgleden, bolj premožen mož in prav značaj, da se morejo nanj zanesti žuipljani, pa tudi duhovni pastir. Ključarji in župnik upravljajo cerkveno premoženje. Župnik je glava, on vodi zapisnik stroškov in dohodkov, on varuje hranil-nične knjige, državne popirje, on ima shranjeno gotovino. Ključarji pa naj imajo vpogled v cerkveno premoženje, oni naj vedo koliko je denarja; z njimi naj se župnik posvetuje, kadar je treba kakih posebnih stroškov, z njimi naj vsako leto pregleda cerkev, strop, streho, zvonik, pregleda župni-šče in gospodarska poslopja; z njimi naj določi, kaj se bo popravilo, kako za popravke denar dobiti; njim obrazloži ob koncu leta cerkvene račune, katere skupaj podpišejo. Ključarjev si ne izbirajo župljani; v cerkvi take vol. pravice še ne poznamo. Kam bi pa prišli, ko bi se tudi cerkvene osebe po volitvah določevale! Lahko bi bilo mogoče, da bi nasprotni zagrizenci postali ključarji, ki bi župniku le nagajali in sitnosti stresali; bilo bi mogoče, da bi ravno nevredni možje postali ključarji, možje iz liberalnega tabora, možje, ki ne izpolnjujejo krščanskih dolžnosti. Ključarje odbere župnik sam, toda ne samovoljno, marveč po želji in priporočilih dobrih katoliških župljanov; cerkvene postave hočejo, da se župnik na to željo ozira. Izbrane predloži gospodu dekanu, ki jih imenuje, jih zapriseže in jim izroči dotično pismo njihovega imenovanja. Izbrani ključarji se potrdijo za tri leta. Po treh letih preneha njihova častna služba. Napačno je in proti cerkvenim postavam, ako je ključar kar skozi več let brez nove potrditve in to čast kar nekako od očeta podeduje sirn. Res, precej je tudi takih ključarjev dobrih, zglednih; toda še več silno oblastnih in ne ravno strogo cerkvenih; da, najdejo se ključarji možje iz liberalnega ta-borja, ki liberalno volijo in drže liberalne časopise. Ako ga mora sedaj župnik, ali dekan odstaviti, onda gorje, sovraštvo in kletve in cela stranka, cela župnija zoper župnika! Tega ne morem trpeti. Zato sem na sinodi obnovil cerkveno postavo, da se ključar potrdi le za tri leta; ko tri leta minejo, more se nov izbrati, ali pa poprejšnji iznova dekanu predložiti, iznova potrditi, iznova za-priseči, ako se je obnesel, in mu še zaupa župnik in župljani. Zato se nič ne čudite, nič ne jezite, ako bodo župniki od sedaj točno po teh cerkvenih postavah ravnali. Ako bo koga kaj zabolelo, župnik ni kriv, ampak je le svojo dolžnost izpolnil. Da je pa tako prav, pač sami prav dobro izprevidite. 4. Ustanovne dolžnosti se morajo natančno izpolnjevati. Ako so dohodki od zemljigča, ali obresti od glavnice določeni za svete maše, morajo se sv. maše ravno tako opraviti, kakor so naročene. Kot glavnica za prosto ustanovno sveto mašo se zahteva 200 K. Zakaj toliko? Prvič zato, da se ustanova bolj zagotovi. Tekom let namreč bi se utegnila glavnica kaj zmanjšati: morda obresti padejo, morda državni popirji manj veljajo; ako je glavnica večja, onda je še vendar toliko obresti, da je za sv. mašo. Onda ne dobi vseh obresti le duhoven, ki sveto mašo opravi; ampak delež ima tudi ministrant, cerkvenik in cerkev. Le dan za sveto mašo naj se nikar točno ne določi, ker dneva ni mogoče vselej držati; n. pr. ako je nedelja ali praznik, mora župnik maševati za župljane; ako je poroka ali pogreb, mašuje se za dotičnike; včasih je pa mnogo želja za svete maše, da se mora ustanovljena nekoliko prenesti. Ako se nabere mnogo ustanovnih svetih maš, pa se sedanjim prošnjam vernikov za sv. maše ne bi moglo ustreči, ima škof iz Rima pooblastilo, da sme v tem slučaju dovoliti, naj se dotične opravijo drugod, kjer se lahko. Mislim, da zoper tako dovolitev v tem slučaju ne bo nikdo pametno ugovarjal. Župnik mora imeti zapisnik vseh ustanovljenih maš, zapisan mora biti znesek glavnice, znesek obresti in razdelitev obresti, pa tudi, kako in kje je glavnica naložena, in kedaj se je naložena dolžnost izpolnila. 3* Kadar pride gospod dekan na cerkven obisk, dotično knjigo pregleda; posebno natančno pa vse pregleda škof o času birmovanja. Vidite, tako je zagotovljeno, da se ustanova izpolni. Natanko zapisati se morajo v posebno knjižico tudi vsakdanje maše, katere verniki žele. Zapisati se mora čas, kdaj se je dolžnost sprejela in kdaj opravila. V tem oziru so cerkvene postave jako ojstre. Včasih se pa vsakdanjih svetih maš mnogo nabere, posebno v kakem večjem kraju, da jih dotični duhoven ne more opraviti. Kaj sedaj ? Škof sme dovoliti, da se do-tična dolžnost naloži drugemu duhovnu v škofiji ali zunaj škofije; toda dotični duhoven mora natanko javiti čas, kdaj je sveto mašo opravil. Tak zapisnik imamo v škofiji. Kajne, kako strogo, natančno in vestno se ravna? 5. Enako strogo se postopa, ako se gre za to, da se cerkveno premoženje v kake namene porabi ali proda. Razume se, da se porabiti ali prodati ne more ono premoženje, iz katerega dohodkov se morajo opravljati svete maše za pokojne ustanovnike; ampak porabiti se more le premoženje, na katerem ni nobene take zaveze na korist kake osebe. Toda tega ne sme noben duhoven storiti kar po svoji volji. Ampak prošnjo mora predložiti škofu in v tej prošnji s pričami dokazati, da je taka poraba zares potrebna, ali vsaj koristna, ali da tako zahteva nujna in izredna potreba »bližnjega. Škof ima iz Rima pravico, da v tem slučaju sme v porabo dovoliti, toda le do neke določene svo-te. Ko bi pa te postave prelomil in kar po svoje cerkveno premoženje zapravljal, zadelo bi ga izobčenje. Ko bi pa kdo cerkveno premoženje ukradel, ali bi ga hotela država ugrabiti, stori božji rop tat in store božji rop vsi oni, ki so v zbornici za tak plen govorili ali glasovali, ali postavo podpirali; pa tudi iz cerkve so izobčeni. In zato tudi vidimo, da si prav nič niso opomogle države, ki so cerkev oplenile, marveč so se še bolj glolboko po-greznile v dolgove in nesreče. Mislim, da Vas bodo te vrstice o cerkvenem premoženju zanimale. Duhovni imajo pa še mnogo drugih navodil o skrbi za cerkveno premoženje, o čemer pa ne 'kaže tukaj pisati. 6. Svoje opazke o naši drugi sinodi s tem zaključim. Prepričali ste se, da smo se one dni o prav veliko važnih in v življenje pose-gajočih zadevah pomenili1. Časa nismo tratili. Za Vas sem to napisal, da boste ravnanje duhovnov bolj razumeli in da jih boste podpirali v njihovem prizadevanju, kako bi cerkve lepo uredili, kako bi službo božjo natančno po cerkvenih določilih opravljali, kako bi pouk krščanskega nauka zasnovali in kako cerkveno premoženje opravljali. Izbral sem si v ta namen list »Bogoljub«, ker je močno razširjen in ker se mi je tva-rina zanj pripravna zdela. Vsem priporočam sebe in duhovne naše škofije v pobožno molitev, naj vam doibri Bog radi Vaših molitev podeli vse milosti, kar jih potrebujemo za lepo duhovsko življenje in za vspešno dušnopastirsko delovanje med Vami. t Anton Bonaventura škof. Kristus, s tvojim Kdo si ti, v bliščeči dolgi halji, ki stojiš na temnem pragu leta? Žezlo nosiš, žezlo, kakor kralji, s krono tvoja glava je odeta. blagoslovom . . . Kdo si ti, ki božje veličanstvo na visokem tvojem čelu plava; ki te diči sveto dostojanstvo, iz oči odseva moč in slava? Kdo si ti, ki trume blagoslavljaš, ko ob tebi spo v svetišče leta? Kdo si, ki človeštvu pot pripravljaš, ki te moli množica nešteta? Jaz sem Kristus, živi Bog! Moji širni so svetovi, večnost moja, moj je čas, moji zemlje so rodovi. Z zlatim žezlom mojih rok se odpira doba nova. Pridite narodi vsi, dam vam sreče, blagoslova!« Kristus, s tabo, z blagoslovom tvojim bodi v novo leto prvi naš korak! Spremljaj našo pot s pogledom svojim, srečen bodi s tabo dan nam vsak! S. Elizabeta. © © cga <=©3 Presveto Rešnje Telo. oJD □Sn =©=i © © Pogosto sv. obhajilo je potrebno vsem kristjanom. Prvi del slavnega odloka o pogostnem sv. obhajilu navaja vzroke zanj. Sklicuje se na Tridentinski cerkveni zbor, ki želi, da ne bi verniki samo duhovno, ampak resnično, zakramentalno sv. obhajilo prejeli, kolikokrat se udeležijo'najsvetejše daritve. Nadalje omenja besede Jezusove, ki je samega sebe imenoval »kruh življenja« (Jan. 6, 48.) nasproti mani v puščavi, katero so Izraelci jedli in umrli; imenoval se je nadalje »nebeški kruh« (Jan. 6, 50.) in »živi kruh«, ki je iz nebes prišel (Jan. 6, 51.). Kako imeniten je ta živi nebeški kruh, povedo besede Jezusove: »Ako kdo je od tega kruha, bo živel vekomaj; in kruh, katerega bom jaz dal, je moje meso za ž i v 1 j e n j e sveta« (Jan. 6, 52.). Pomenljivo je, da je Jezus Kristus govoril najprvo o kruhu, ki je boljši od mane, potem je govoril prav določno in jasno o svojem mesu in o svoji krvi (Jan. 6, 52.-58.) in naposled je zopet ponovil in zaključil svoj nauk z besedami: »Ta je kruh, kateri je prišel iz nebes; ne kakor so jedli vaši očetje mano in so umrli. Kdor je ta kruh; bo živel vekomaj«. (Jan. 6, 59.) To je tisti živi nebeški kruh, ki ga Kristus v očenašu sam imenuje »naš vsakdanji kruh«. Po besedah sv. cerkvenih uče-nikov prosimo v znani Gospodovi molitvi bolj za dušni, kakor pa za telesni kruh. Tudi ne smemo prezreti besedice »danes«. Kristus nas ni učil moliti in prositi za en teden, en mesec, eno leto, temveč za vsak dan. Vse to dokazuje torej, da nas je Jezus sam učil moliti in prositi kar naravnost za vsakdanje sv. obhajilo. Ta prošnja in molitev pa je splošna. To-raj velja za vse kristjane. Le s pomočjo splošnega vsakdanjega ali vsaj pogostnega sv. obhajila nam bo možno, da se prenovimo v Kristusu. Poglejmo sedaj važnost pogostnega sv. obhajila za posamezne stanove. 1. V prvi vrsti pride tu v poštev pač duhovniški stan. Ta stan je s pogostnim sv. obhajilom v tako tesni zvezi, da ž njim stoji ali pa pade. Ne moremo si misliti duhovnika brez vsakdanje sv. maše ali brez vsakdanjega sv. obhajila. Če je duhovniška služba angeljska, da naravnost božja, mora tudi njegova vsakdanja hrana biti angeljska, nebeška, božja. Duhovnik je pred vsem lastnina božja. Boga si je izvolil za svoj delež, zatoraj mora biti vedno v tem, kar je božjega. Nič pa ni bolj svetega in božjega na svetu, kakor je presv. Rešnje Telo. Ali ne veljajo besede Jezusove: »To delajte v moj spomin!« ravno duhovnikom? Sv. apostol Pavel jih krasno razlaga, rekoč: »Kolikokrat boste jedli ta kruh in pili kelih, boste smrt Gospodovo oznanjevali, dokler ne pride«. (I. Kor. 11, 26.) Duhovnik živi med svetom, pa ne sme ž njim držati, ne sme biti posveten. Vedno in povsod mora zastopati Kristusa in držati ž njim. Duhovnik mora biti luč sveta, sol zemlje, novi kvas, ki ima moč, vse prenoviti v Kristusu. Zato potrebuje sam luči, soli in kvasu. In kje prejme vse to? V vsakdanji sv. maši. Duhovnik je človek, ima neprenehoma opraviti z ljudmi, s posvetnimi in grešniki, in vendar mora biti po besedah sv. Pavla »služabnik Kristusov in delivec skrivnosti božjih« (I. Kor. 4, 1.). Pa to še ni najhujše in najtežavnejše. Če je že služba duhovnikova sama na sebi težavna, dostikrat celo nevarna, vedno pa polna odgovornosti, je še mnogo hujši neprestani boj s tolikimi zakletimi sovražniki. Najhujša sta svet in satan. Kristus sam jim je to napovedal z besedami: »Svet vas bo sovražil« in o satanu je prerokoval: »Udaril bom pastirja, in ovce se bodo razkropile«. Noben stan ni toliko zaničevan in preganjan na svetu, kakor duhovniški. Zato pa tudi ni prejel noben drug stan toliko milosti in pomoči od Jezusa Kristusa, kakor ravno ta. Ko je prišla za Jezusove apostole najhujša in najbridkejša poskušnja ob času Kristusovega trpljenja, jih je njihov božji Učenik milo tolažil, opominjal molil za nje in razveselil, okrepčal in potrdil s prvim sv. obhajilom pri zadnji večerji. Ne smemo prezreti in pozabiti, da je Jezus Kristus postavil in delil svoj najsvetejši Zakrament ravno ob času, ko sta se združila svet in satan, da uničita pastirja in čredo. Kaj bi bilo s prestrašenimi apostoli, ko bi ne bili prejeli sv. obhajila, in kaj bi bilo dandanes z duhovniki, ko bi ne imeli najsvetejše daritve? To je naša moč, ki jo dobro verno ljudstvo pač dobro razume, posvetnjakom pa ostane duhovnikovo življenje in delovanje vedna uganka. K temu slednjemu imam nekaj zanimivega dostaviti. Naj izve tudi dobro ljudstvo, kako sodiio posvetnjaki o duhovniški službi. Proti enemu mojemu še živemu gospodu bogoslovnemu profesorju se je enkrat neki posvetnjak tako-le izrazil: »Za vas duhovnike mora pač nekaj strašnega biti, toliko grehov v spovednici slišati, toliko z raznimi ljudmi občevati. Saj ni mogoče, da bi duhovniki mogli čisti biti.« Gospod profesor je dobro vedel, kam merijo te besede, zato mu je dal tudi odgcvor, ki je vreden, da ga izve javnost. Rekel mu je: »Gospod, ko bi Vi imeli toliko opraviti z grehi, kakor mi, in ko bi Vi imeli toliko priložnosti občevati z drugim spolom, kakor moramo mi po svoji duhovniški službi, Vi bi se pogreznili in se valjali v takih hudobijah, da bi morali segniti pri živem telesu!« Tako sodijo posvetnjaki o duhovnikih. Po njihovi sodbi so največji grešniki na svetu duhovniki in vse njihove ovčice, sami seve pa največji svetniki! Toda hvala ljubemu Jezusu za njegov najsvetejši Zakrament, ki varuje in posvečuje pred vsem duhovnike same, potem pa tudi njihovo verno ljudstvo. Po stanu, poklicu in službi potrebujejo toraj najbolj duhovniki vsakdanjega sv. obhajila, da morejo sebe in ljudstvo prenoviti v Kristusu. 2. Pogosto sv. obhajilo je potrebno dalje zakonskim. To poudarjam posebno zato, ker omenja naš odlok o pogostnem sv. obhajilu, da je nesrečni janzenizem (to je tista nasprotna struja, ki je največje težave delala pogostnemu sv. obhajilu, kar jih pozna cerkvena zgodovina) izključil trgovce in zakonske od pogostnega sv. obhajila. Kristus je toliko držal na zakonski stan, da ga je povzdignil k časti svetega zakramenta, sveti apostol ga imenuje »velik zakrament v Kristusu in Cerkvi«, sveta Cerkev ga je do današnjega dne neprenehoma branila proti vsem sovražnikom, ki so ga hoteli oropati cerkvenega značaja! In ta stan, ki je obdarovan s tolikimi božjimi obljubami in še prav posebno odlikovan po četrti božji zapovedi, bi moral pogrešati ravno najboljšega pripomočka svetosti in popolnosti? Mene vedno v srce boli to napačno razumevanje tako važnega zakonskega stanu! Vprašam: odkod pa bomo dobili dobrih in svetih duhovnikov in redovnikov? odkod močnovernih dijakov in čiste, neomadeževane mladine? Ali ne govori sv. apostol Pavel: »Posvečen je namreč neverni mož po verni ženi, in posvečena je neverna žena po vernem možu; sicer bi bili vaši otroci nečisti, zdaj pa so sveti« (I. Kor. 7, 14.). Svetost otrok je najbolj odvisna od svetosti sv. zakona! Ravno v tistem 1. listu do Korinčanov in v istem 7. poglavju uči sv. apostol Pavel: »Kdor je oženjen, skrbi za to, kar je svetnega, kako bi ženi dopadel, in je razdeljen« (I. Kor. 7, 33.). »Katera je pa omožena, misli na to, kar je svetnega, kako bi možu dopadla« (I. Kor. 7, 34.). Ali obsoja toraj sv. apostol oženjenega in omoženo v to, da morata skrbeti le za posvetno in da moreta razdeljena biti? Kakor je Kristus opozarjal svoje apostole na razne sovražnike in nevarnosti, tako opozarja tudi sv. apostol Pavel zakonske na njihove največje nevarnosti, kakor so skrbi za posvetno in razdeljenost. Toda Jezus kliče prvim kakor drugim: »Glejte, jaz ostanem pri vas vse dni do konca sveta!« Odkod je dobivala sv. Monika moč, tako dolgo in stanovituo moliti za svojega sina Avguština? Ali ni bil to tisti presveti Zakrament, od katerega si je želela še tudi po svoji smrti pomoči in tolažbe pri najsvetejši daritvi, za katero je prosila že umirajoča svojega sina sv. Avguština? Kakor razlaga mnogo učenikov, ni bila Marija milosti polna samo zaradi sebe, ampak tudi zaradi nas, da nam jih more deliti. Ravno tako je tudi z zakonskimi. Oni morajo posvečevati sebe in svojo družino, zato pa morajo iskati in zajemati vso svojo svetost v pogostnem sv. obhajilu. 3. Pogostno sv. obhajilo je neobhodno potrebno za mladino. O kako krasno nalogo ima čista mladina! O mladeniču piše sv. apostol Pavel: »Kdor je brez žene, skrbi za to, kar je Gospodovega, kako bi Bogu dopadel« (I. Kor. 7, 32.) in o mladenki: »In devica misli, kar je Gospodovega, da bi bila sveta na telesu in na duhu« (I. Kor. 7, 34.). Najlepšo nalogo ima pač nedolžna mladina. Ona se najbolj popolnoma posveti svojemu božjemu Odrešeniku, O tem predmetu moram pravzaprav najobširnejše pisati, ker ravno tu se gre za to, nedolžno mladino ohraniti in utrditi v dobrem, zapeljano pa zopet rešiti. Za danes hočem podati samo en zgled, kako zna prava devica rešiti svojo najlepšo nalogo. Dne 22. januarja 1908. je umrla v moji župniji 23-letna Marijina druž-benica, ki pa zasluži, da ji za obletnico ob sklepu Marijinega jubileja posvetim nekaj vrstic. Ko sem potoval meseca junija 1907. v Lurd, mi je dala Rozalija Pleterski, tako je ime tej pokojnici, pismo ter me prosila, naj je osebno preberem pred lurško Gospo. Res to storim, pa moram reči, da sem se čudil vsebini, ki je bila sledeča: »Naša ljuba lurška Gospa,najsrčnejše te pozdravim s temi vrsticami. Zahvalim te, da si me varovala celo življenje toliko nevarnosti, posebno nečistega greha, zahvalim te, da si mi podelila milost, da sem stopila v Marijino družbo, zahvalim te, da si mi oskrbela dušnega vodnika, da si mi izprosila milost dobre dolge spovedi. Prosim te pa prav iskreno, dodeli mi milost, da bom v deviškem stanu živela in umrla. Prosim te, da bom vedno vredno in pogosto prejemala presv. Rešnje Telo in kmalu umrla, da pridem k tebi v nebesa.« Reči moram, da so me zadnje besede prav iznenadile. Naravnost za smrt prositi, je pri mladini vendar nekaj bolj redkega. In glejte, Marija je res uslišala tisto pismeno prošnjo in sicer na način, ki ga moramo imenovati posebno milost. Kmalu nato, ko sem se vrnil iz Lurda, je Rozalija Pleterski opravila letno spoved. Pri tem je rekla: »Nikdar se še nisem s tolikim strahom pripravljala, kakor sedaj«. V prejemanju sv. zakramentov je sploh bila zelo vestna. Ravno na praznik brezmadežnega Spočetja Marijinega 1906. je pristopila k »1. obhajilni zvezi«. V Marijini družbi je prejemanje sv. zakramentov obvezno za vsaki mesec. Toda po odloku o pogostnem sv. obhajilu je naša Marijina družba vpeljala takoimenovano »obhajilno zvezo«, in sicer prvo, ki obvezuje prejemanje svetih zakramentov za vsak teden, in drugo, ki obvezuje isto za vsakih 14 dni. 2e od 1. 1907. se je vestno držala I. obhajilne zveze. Čudno je bilo tudi to, da je ravno po tistem lurškem pismu imela pokojna Rozalija največ snuba-čev. Zdi se, da je satan vse sile napenjal, odvrniti jo od njenega sklepa. Bog v6, bi li ostala stanovitna? Skoraj bi sodil, da ne. A tu je naenkrat vmes posegla božja roka. Dne 20. januarja je začela tožiti nad bolečinami, na sv. Neže dan, 21., je bila previdena in 22. je že izdihnila svojo čisto dušo. Ko sem pri previdenju spoznal, da je njena bolezen smrtnonevarna, sem jo opozoril, naj opravi daljšo spoved, pa mi odgovori: »Samo od zadnje spovedi se želim obtožiti, zaradi prejšnjih sem popolnoma mirna«. Dvakrat me je prosila, da naj pri odprtem grobu prosim njene tovarišice za odpuščanje, ako je katero pohujšala. S tako mirnim srcem še nisem videl nobenega umirajočega zreti smrti v oči, kakor to Marijino hčer in nevesto Jezusovo, kateri je naša ljuba lurška Gospa na njene srčne prošnje podelila največjo milost — srečne smrti. Župnik Alojzij Šoba. Sv. Anton Puščavnik. Slika v stranskem oltarju na Brezjah. (Slikal J. Grohar,) Predpustna razveseljevanja in solze Cerkve. Če kaka (družina žaluje radi smrti svojega člana ali radi druge nesreče, ne pride nobenemu družinskemu članu na misel, da bi se udeleževal razposajenih veselic. Človeška družba žaluje zaradi strašnega potresa v južni Italiji; nad poldrug stotisoč ljudi je našlo naglo smrt pod razvalinami podrtih hiš; na tisoče ranjencev se zvija po bolnicah, mnogi so od groze znoreli . . . Na Balkanu se bliska; bojni ples žuga Evropi, svetu . . . Države se oborožujejo ter druga drugo srpo gledajo . . . Predpustni norci plešejo — se mi zdi — na ognjeniku . . . Toliko se govori o človekoljubju in vendar se kljub trpljenju in žalosti premnogih ljudi nečejo odreči grešnemu, mesenemu razveseljevanju. Ali se pravi to imeti sočutje s trpečim človeštvom? Kje je toliko hvalisano bratstvo? Tam iz Lurda doni ljubeznivi glas brezmadežne, čiste Device človeškemu rodu: Pokora, pokora, pokora! Videti hočemo, ali bodo ljudje ta svareči glas umeli ali pa bodo z grešnimi veselicami klicali nove šibe božje na sč in na svet . . . Katoliška družina posebej se nahaja v veliki žalosti in stiski; del katoliške družine, Francija, zdihuje v težkih okovih; boj proti Cerkvi se je unel tudi v drugih državah; razne hudobije se množe, zločini so na dnevnem redu; mesta so gnezda nesramnosti, na visokih šolah se uči brezverstvo, cela povo-denj nesramnih in brezbožnih knjig in časopisov preplavlja skoraj vse kraje; srd Cerkvi sovražnih moči raste ter napada Rim ter pastirje sv. Cerkve; dobe se celo listi, ki spodbujajo k umoru katoliških duhovnikov . . . Kateri čuteč, pošten katoličan bi spričo teh žalostnih dejstev mogel se udeleževati predpustnih norosti? Orehi sveta zahtevajo pokore, zadoščenja, posebno še v nesrečnem predpustnem času. Ako človeštvo tega ne stori in ne neha z grešnim razveseljevanjem, utegne železna roka božje pravice še hujše udariti posam-nike, družine, narode . . . Posebno vas vse opominja »Bogoljub« in vas iskreno prosi:- nihče naj ne hodi na plese, bale in »plesne venčke«, ki jih prirejajo lahkoživci v tem času po mestih, trgih in celo vaseh; branite tudi drugim nanje hoditi, sosebno starši otrokom svojim. Današnji predpustni plesi, posebno po gostilnah, so pač žalosten ostanek starih poganskih razvad, s katerimi so praznovali pogani praznik Baha, inalika požrešnosti in pijanosti. Že pogan Cicero se je srdil nad takim Bahovim praznovanjem, rekoč: »Nihče n: pleše, kakor norec ali če je pijan«. Sv. Gregor je pisal prijatelju: »Pomisl, da ne gredo skupaj Kristus in plesni muz -kanti. Prešestniki more pravičnega in plači i plesalke je bila glava sv. Janeza Krstnika.« Kak nauk za vse, ki tišče na ples! Sv. očetje so z vso strogostjo svarili pred plesi. »Bog nam nog ni dal za plesanje,« so besede sv. Krizostoma, »ampak da sramežljivo hodimo po poštenih potih.« Sv. Efrem je rekel: »Od koga so se naučili plesati? Kdo je kristjane učil kaj tace-ga? Gotovo ne sv. Peter, ne sv. Pavel, ne sv. Janez aii kateri od Duha Gospodovega napolnjeni človek, ampak peklenski drakon«. »Kjer se pleše,« je pisal sv. Ambrož, »tam ni varna več sramežljivost in čistost, posebno ako se godi to ponoči, ki je prijateljica hudobij. Le hči prešestnice, kakršna je bila hči Herodijade, bi mogla plesati. Kdor pa hoče čisto in pošteno živeti, ne hodi na ples.« Sv. Kari Boromej je tako odločil: »Ples, ki je tako škodljiv in čistosti krščanskega življenja tako nevaren, naj se popolnoma iztrebi, ker je vzrok mnogih nerodnosti in pregreh proti čistosti, razuzdanosti, umorov in pobojev« ... Sv. Genovefa, mejna grofica, se je že pred 1600 leti v času od sv. Treh kraljev do pepelnične srede zaprla v tesno celico ter je preživela ta čas z molitvijo, postom in pokorili, ker so se že takrat sredi krščanskega sveta godile enake nerodnosti kakor dandanes. BI. Ana Katarina Emerih se je izrazila o plesu tako-le: »Na nek večer sv. Treh kraljev je bil ples blizu mojega stanovanja. V svojo veliko žalost sem bila celo noč priča tega razposajenega plesa in rogoviljenja. Videla sem hudiča samega vmes; videla sem pa tudi, kako je sovražnik posameznim vzbujal slabe želje; angelj jih je od daleč klical, toda ti so se k hudemu obrnili. Nič dobrega nisem videla; nihče ni odšel brez škode. Katarina Emerih je vsako leto o pred-pustnih dneh premnogo trpela. Nalagala si je ostra pokorila za obilne pregrehe. »Gledati moram,« tako je pisala, »vse grdobije in razposajenosti, slabe misli in pokvarjenost src, ter zanjke hudega duha; v svojo žalost vi- dim, kako duše omagujejo, padajo . . . Hudega duha vidim povsodi zraven ... jaz pa kličem k Bogu ter se zanje pokorim. Zraven vidim sramoto, s katero ti nespamet-neži obkladajo svojega Odrešenika. Vidim ga ranjenega in s krvjo ter pljunki pokritega. Vidim ta grešna razveseljevanja, ki jih svet za nedolžne ima, v strašni nagoti in vseh posledicah. Moje srce silno trpi, smilijo se mi ti ubogi grešniki, molim zanje, prosim milosti; ko nisem več mogla sama moliti, sem prosila svojega angelja varuha in angelje varuhe raznih duš, naj hite na pomoč« . . . Dragi čitatelji »Bogoljuba«, starši in mladi ljudje, vzemite si k srcu te besede ter darujte, kakor Katarina Emerih, svoje molitve, sv. maše in sv. obhajila Bogu v spravo za obilne pregrehe v predpustnem času! Teotitn. Pustite male k meni . . Nesli so novorojenčka k sv. krstu. Pred-no odidejo, pravi mati: »Že nekaj! Nesite otroka, ko bode krščen, od krstnega kamena k velikemu oltarju. Molite pred Najsvetejšim in darujte dete ljubemu Jezusu. V duhu hočem biti z vami. Vselej me peče, ko vi- dim, kako hitro gredo botri z novorojenčkom od svetega krsta iz cerkve.« Ta blaga mati je bila priprosta kmečka žena in kako dobro je razumela besede Iz-veličarjeve: »Pustite male k meni, ker njih je nebeško kraljestvo.« Ura sv. rožnega venca. Bližamo se koncu jubilejnega leta lur-ške Matere božje. Kakor je že pisal »Bogoljub« v 5. štev. lanskega leta, naj bi mi postavili Mariji trajen spomenik na ta izvan-reden dogodek. Ta naj bi bil med drugimi: ura sv. rožnega venca. Pri nas je ta družtia nova, ne pa tako drugje. Ustanovil jo je leta 1635 o. Timotej Ricci iz družbe Dominika-nov v Bolonji na Laškem. Namen je, da bi se kot presv. Rešnje Telo, tako tudi Marija častila celo leto noč in dan, vsako uro v letu. Česar ne more storiti eden, to jih lahko stori več skupaj. V ta namen se zbere po 24 udov v dnevu, ki eno uro v mesecu ali v letu časti z rožnim vencem ljubo Devico Marijo. Tako imamo mesečne in letne ude. Mesečne družbe morejo voditi le oo. Dominikanci. Teh pri nas ni. Kaže nam za sedaj vpeljati le letne ure: take pa lahko sami vodimo, oziroma bratovščine sv. rožnega venca, ka-koršnih je pri nas že veliko. Ta ura sv. rožnega venca je drugje že zelo razširjena, posebno po Francoskem, Španskem Nemškem, Angleškem, še celo v misijonskih krajih. V Belgiji n. pr. je bilo leta 1893 114.598 udov! Dne 13. januarja leta 1889 je pristopil taki mesečni uri sveti oče Leon XIII. Molil je prvi dan v mesecu od 10. do 11. ure ponoči. Da se družba vedno ohrani, je dobro, da se zbere v en venec po 24 udov iz enega kraja. Tako prednik ali prednica hitro namesti umrlega uda z novim. Morda bi se komu težko zdelo prevzeti ponočno uro. Ali eno uro v letu tudi ponoči moliti ne bo pretežko, kdor ljubi Marijo. Ravno take ponočne ure so nekako zadoščenje za brezštevilne grehe, ki se godijo ponftei, so pomoč bolnikom in umirajočim, pomoč dušam v vicah. Take ponočne ure tudi nadomeščajo ponočne dnevnice, ki so se nekdaj bolj pogostorna opravljale. Utegnil bi kdo misliti, da je kaj tacega nemogoče, da se ne bo toliko udov nabralo. Ali tu velja pogum! Takim naznanjam, da sem v kratkem času nabral že 28 vencev, in to samo iz dveh župnij: iz ene 25, iz druge tri. Ljubljanska škofija šteje približno 294 župnij: ako se nabere v vsaki župniji po en venec, 24 udov, imamo blizo skupaj celo armado, 365 vencev. Tako upam, da bomo mogli tudi mi Slovenci pokloniti Mariji to novo družbo leta 1910, ko se bo v Avstriji obhajal mednarodni marijanski shod ali kongres. Pristavim še besede sv. očeta Pija IX., ki jih je govoril proti koncu življenja nekim romarjem in s temi besedami vabim tudi v to vojno: »Srčnost velja! Otročiči moji, vabim vas, da se z menoj vred vojskujete proti nevarnostim, ki pretijo cerkvi in družbi — a ne s sabljo in mečem, ampak z rožnim vencem!« Bolj natančen poduk o ti družbi se dobi v knjigi družbe sv. Mohorja leta 1897 »Sveti rožni venec«. Studeno pri Postojni, 10. dec. 1908. Dominik Janež, župnik. D o s t a v e k. Dosedaj se je nabralo že 31 vencev. Ti so molili do 25. januarja vsako uro v dnevu in ponoči in stali na častni straži pri kraljici sv. rožnega venca. Došli so ti venci iz sledečih krajev: Iz Št. Jerneja 6 vencev, iz Gore pri Sodražici 3 venci, iz Globelji župnije sodraške 3 venci. Ta vas šteje 34 številk in poslali so 3 vence. Udje so tudi moški. Iz Loškega potoka je prišlo celih 17 vencev. Če morejo tam in tam, zakaj bi ne mogli tudi drugje, tudi pri nas? Castivci Marijini, na noge! Nabirajte take vence Marijinih vojščakov, da se nabere še 340 vencev, ki bodo noč in dan, vsako uro v letu na straži. Kdo nima toliko ljubezni do Marije, da ne bi molil eno uro v letu, pa naj bo ta ura tudi ponoči ali kadar hoče? Koliko jih je, posebno sedaj pred pustom, ki ne samo eno uro, ampak cele noči stražifo na straži satanovi! Ali naj bodo otroci tega sveta modrejši kot otroci luči, otroci Marijini? Ne! Ne dajmo se od njih osramotiti! Razstanek. Češko spisal Vaclav Kosmžk. Preložil J. G—n. Na sv. Silvestra popoldne so oblekli domači zagorskega župnika v cerkevno obleko. Od starosti mu je oslabelo telo: ni moglo več samo sebi služiti. Ko je začelo zvoniti, je prišel v župnišče gospod kaplan, prijel starčka pod pazduho in ga počasi peljal v cerkev. Množica se je trumoma zbirala; tudi nekaj sani se je pripeljalo iz oddaljenih vasi, in ko sta duhovnika stopila v hram Gospodov, je bila že vsa cerkev natlačeno polna. Na koru so zabučale orgije, zapeli so pevci in ko je zopet zavladala tišina, je peljal ceiikvenik gospoda župnika iz zakristije na udoben sedež, ki so mu ga bili naredili na stopnjicah ob oltarju. Bil je oblečen v belo haljo. Staro, sivo glavo toliko da je še nosilo njegovo slabotno telo; klonila mu je kakor poln, zrel klas. Če bi bil imel dolgo brado, bi bil vsakdo menil, da je prišel sv. Janez Evangelist drugič na svet; tako veličastno mu je bilo obličje, tako ljubeznivo mu je zrlo oko, tako milo so se mu nasmihale uvele ustnice. Na koru so zopet zagrmele orgije, gospod župnik je sedel in nekam žalostno pogledal na zbrane vernike, ki so ga zrli kakor z enim očesom in še dihali niso. In utihnilo je vse kakor pri povzdigovanju. »Hvaljen bodi Jezus Kristus!« je zaše-petal župnik in vzravnal glavo. »Na vekomaj!« je odzdravila množica. »Mili mi farani!« je izpregovoril čez nekaj časa. »Danes smo se zbrali, da zahvalimo Boga za vse letošnje leto izkazane nam dobrote. V vas gledam svoje mile, dobre otroke, ker ste prihiteli v tako obilem številu, da poklonite z menoj, s svojim duhovnim očetom vred Vsemogočnemu svoje hvaležno srce v dar, ki mu bodi mil kakor Abelova daritev! In zares dovolj imamo povoda, da se mu zahvalimo! Zakaj žetev nam je bila obila in srečna, vse vasi naše fare so bile obvarovane pred vojsko, kugo, požarom, točo — in za kar se Bogu še posebej zahvaljujem — nihče ni umrl letos v naši fari nagle ali nepripravljene ali nasilne mrti. Oče nebeški, prejmi za to zahvalo svojega starega služabnika!« Umolknil je, pogledal kvišku s solznim očesom, pa sklenil roke. V množici pa se je začulo ihtenje. »Kogar je obiskal Bog letos z nesrečo, zahvali se mu tudi za to! Zakaj šibo, s katero nas tepe Gospod, moramo poljubljati. Kaj ni rekel naš Odrešenik: Kdor hoče biti moj učenec, naj vzame svoj križ na rame in hodi za menoj! O ljubite križ, ki so ga vam poslala nebesa, tolažite se ž njim, zakaj križ, samo križ vam bo nekoč izveličanje! Ne bogastvo, ne slava, ne razkošje, ne lepota, ampak križ je vaša rešitev!« »Jaz sam sem dolžan največjo zahvalo. Z današnjim dnem je minilo petdeset let, kar sem prišel k vam za dušnega pastirja. To dolgo dobo me je krepčal Bog in blagoslavlja! mi trud. Ko vas tako gledam, ne zagledam nikogar izmed onih, ki so bili možje ob mojem prihodu.« »Do malega vse sem vas krstil, vse učil v šoli in hiši Gospodovi, vse tolažil, vsem bil svetovalec! Obilo setev mi je prisodil Bog. Kakor je razvidno iz knjig, sem 5723-krat krstil in blagoslovil 978 zakonskih parov. Prestal sem v tej dobi mnogo nadlog, prenesel mnogo krivic, mnogo solzo potočil, ali vse to trpljenje se mi zdi kakor sen. Jaz se spominjam danes le tvojih dobrot, o Gospod, in sadu, ki mi ga je obrodilo delo. Dosti sem delal, — pa če se oziram po vas, mili mi, ni mi žal napora, in se z veseljem vležem k onim, ki sem jih pokopal. Pač utrujen sem, utrujen, in spati se mi hoče! Smrtno spanje mi že zapira oči, zatorej vam hočem reči danes »lahko noč« — hočem se od vas posloviti — posloviti za vselej! Zadnjikrat vam danes govorim.« Množica je zajokala, a gospod župnik je govoril naprej s tresočim se glasom: »Z Bogom torej, mile mi ovčice! Hvala vam za vso ljubezen in naklonjenost; a ko bom počival v črni zemlji, ne pozabite svojega starega očeta!« Ljudje pa so zagnali jok, da je starček sam zaplakal in si zakril oči. Čez nekoliko časa je mignil z roKo, in ko je ihtenje množice utihnilo, je dalje govoril: »Čemu plakate, otroci? Privoščite mi miru in pokoja! Kadar drevo usiha, ga posekajo in na njegovo mesto zasade novo drevo. Ko se hiša podira, beže ljudje iz nje. Jaz sem staro drevo! Nič za to, če se umikam mlademu. Razvalina sem; kakšno utočišče vam je mogoče dobiti pri meni? Torej privoščite mi miru in pokoja! Mora že biti tako! Držal nisem križem rok, dokler je bilo kaj moči v meni, — a ta moč je pošla! Ko sem prišel k vam, sem imel kakor noč črne lase: a zdaj me vidite vsega belega! Ko sem prišel k vam, sem bil kakor hrast; a zdaj se tresem kakor trs! Ko sem prišel k vam, sem cvetel kakor jablana; a kje je moj cvet danes? Ko sem prišel k vam, mi je zvenel glas kakor zvon; a zdaj toliko da me slišite. Ko sem prišel k vam, mi je gorelo srce od ljubezni do življenja in delovanja; zdaj pa toliko da še bije srce in se kmalu, kmalu ustavi, kakor ura, ki se je iztekla!« »Dragi mi! Tudi vi ste mladi, močni, polni življenja in upov! Poglejte mene! Danes vam priča moje uvelo telo, kar je rekel Salomon: Nečimrnost čez nečimrnost in vse sama nečimrnost! Vedite, da se tudi vi postarate, tudi če vam nakloni nebo še višjo starost; vedite, da tudi vi oslabite, da tudi vam napoči, kakor temu letu, zadnji dan!« »Bodite torej vedno pripravljeni na smrt, kakor mora biti pripravljen vojak za vojsko, ko zabuči bojna tromba in zagrmi vojaški boben. Ali je morda zaradi tega pravi vojak plah? Nikdar ne! Tako tudi vi, ko se boste pripravljali noč in dan na smrt, ne bodite boječi, ampak delajte z veseljem in živite pošteno, kakor sem vas zmeraj učil. Ako ste dobili od očetov domovja: tedaj je vaša sveta dolžnost skrbeti za to, da jih ohranite in povečate potomcem. Bojte se Boga, spoštujte duhovsko in svetno gosposko, ljubite zemljo, ki vas je rodila, ki vas živi in v katero boste pokopani, ne sramujte se navad svojih očetov in ne zapirajte duri revežem, da bi vam ne 'bila nekoč ta brez-srčnost v zapreko k vratom nebeškega Očeta!« Težko si je oddibal, segel z roko na srce, pogledal po cerkvi, kakor človek, ki se seli iz hiše, pa govoril s slabotnim glasom: »To so bile moje zadnje besede. S tega svetega mesta vam ne bom nikdar več govoril. Na svidenje tedaj, ko bomo pili kelih večnega veselja v nebeškem kraljestvu!« »Na svidenje!« je zazvenel bolestni vzklik po hfši Gospodovi. »Ovčice drage! Odpustite mi, da sem vas s tem govorom užalostil! Kaj si morem jaz za to, — iz goreče hiše letajo sove, iz starčkovih ust pa besede o smrti. — A ti, o Gospod, odpusti mi po svoji veliki milosti, kar sem pregrešil, odpusti mi, če nisem tvoje čede dovolj pazno straži!. Za vse vkup pa, za zdravje, bolezen, za prijetnosti in bridkosti prejmi ponižno in vročo zahvalo, ki jo poklada stari tvoj služalbnik na oltar milosti tvoje! — Hrepenim z žejnim jelenom vred po studencu žive vode: daj se mi je napiti, o Gospod! — Podeli svoj blagoslov vinogradu, v katerem sem tako dolgo deloval, varuj ga pred točo in kugo sveta, naj ti procvita in prinaša stoteri sad, iz katerega se polni kelih blagoslova in blagostanja amen.« Pri zadnji molitvi je župnik vstal in se obrnil k oltarju. Ali utrujen je omahnil nazaj v sedež. Na koru pa so zabučale orgije in zadušile jok vernikov; glasovi orgelj so se razlegali po hiši Gospodovi kakor glas viharjev po gozdu; iz zakristije je prišel duhovni pomočnik, cerkvenik s kadilnico 'itn strežniki. Odvedli so stračka doli; cerkvenik je prižgal sveče in izpostavili so pre-sveto Telo. Dim kadila se je dvigal kvišku ter prijetno dišal po hramu božjem. A ljubša od kadila je bila Gospodu hvala, s katero ga je slavil stari njegov služabnik pred stop-njicami ob oltarju: »Te Deum laudamus!« In množica je pela za njim v globoki poboč-nosti: »Hvalimo Tebe, o Bog!« Nato je v cerkvi zavladala spet tišina, in ko je župnik stopil k oltarju, je vzel v roke monstranco pa zapel: »Salvum fac po-pulum tuum, Domine!« (Obvaruj svoje ljudstvo, Gospod!) in sveče so mu ožarile obraz kakor svetniku. To je bila zadnja župnikova pridiga. Sel je v pokoj, ali za kratek čas. Kmalu je šel v večni pokoj. Kadar pa je slavil to svojo instalacijo v nebeško kraljestvo, je bilo za pogrebom mnogo duhovnikov in na tisoče vernikov, in vse je jokalo in njih solze so padale v njegov grob. ___Pa saj to niso bile solze, — to so bili dragi biseri, ki so se lesketali v njegovi nebeški kroni. O stari gospod župnik, kako srečni ste v večnem miru! . . Lurški Gospe. (Za slovo jubileju. — F. S. Finžgar.) Oj Lurd. Bernardka in Brezmadežna Kako imena ta gredo nam do srca! Nebeški glas pozval je pastarico častit Brezmadežno devico. V votlini sredi masabjelskih skal privrel studenček je iz suhih tal. In kjer se divja roža skal ovija, od tam ljubko prosila ie Marija: »Zaupno k meni vsi hitite, ki trudni ste in ki trpite! Studenček ta je moj nebeški dar, pri njem pomoči iščite vsekdar! In kot studenec ta nikdar ne zgine, ljubezen moja do ljudi ne mine!« In ustca revne lurdske pastarice med svet so nesla glas neba Device: Kot močni val preplove vsa morja, ves svet preplaval glas je ta. Miljoni so ga čuli, ostrmeli, miljoni so k studencu prihiteli, in dolgega že pol stoletja v Lurdu iščejo zavetja. Tam sto in sto Adamovih sirot uapilo se nebeških ie dobrot: Hvaležnih sto in sto glasov Mariji venec spleta nov. Mi z njimi Te srčno pozdravljamo. Kraljico našo Te proslavljamo. Vsi v srcu Tebe nosimo, vsi vdani Tebe prosimo: »Povsod Brezmadežna Devica, naj čuva Tvoja nas desnica! Saj v srcih nam nikdar poprej ne mine Tvoj slovesni jubilej, da ga po bojih — zmagoviti, srečni s Teboj slavimo v — zarji večni!« Smrt zmodrila sovražnika Cerkve. Pred nekaterimi meseci je na smrt zbolel Don Ignacio de Ventemilla, 801etni general prekucuhov in bivši cerkvi sovražili predsednik države Ekuador. Ko je gledal smrti v oči, je zahrepenel spraviti se z Bogom in cerkvijo. Spovedal se je prijorju av-guštincev ter je izrekel željo, da bi mu prinesli sveto Popotnico zelo slovesno in z vojaškim spremstvom. Predno je umirajoči prejel, sveto Telo Gospodovo, je podal očitno izjavo, ki se je glasila: »Jaz prosim odpuščanja za vse pohujšanje, ki sem ga dal v življenju. Razglašali so me za brezverca, toda izjaviti moram, da brezverec nisem bil. Kar sem hudega storil, nisem storil iz so- vraštva, ampak iz grešne prijenljivosti do prijateljev in svetovalcev. Jaz želim umreti spravljen s cerkvijo in svojim Bogom. Še enkrat prosim odpuščanja, in vi navzoči, razglasite to mojo izjavo drugim. Vedo naj tudi vsi, da nisem bil nikoli prostozidar.« — Nato se je obrnil k staremu generalu Mon-cayo, ki je poveljeval vojaškemu spremstvu kralja nebes in zemlje, rekoč: »Gospod general! V očigled smrti presoja človek stvari vse drugače. Naj vam bo moj zgled v svarilo in poduk.« Nato je sprejel Ventemilla z veliko pobožnostjo sveto popotnico. Dogodek ie vzbudil mnogo zanimanja. Teotlm. Šola krščanske popolnosti. . (Dalje.) Duhovno branje. Kaj jc krščanska popolnost? Kaj moremo razbrati iz dosedanjega popisovanja popolnosti? Da je za božjimi lastnostmi ni lepše in dragocenejše stvari, kakor je popol- nost. Sv. pismo jo tako-le poveličuje: »In cenil sem jo nad kraljestva in prestole, in bogastvo sem zaničeval v primeri ž njo. Tudi nobenega dragega kamena nisem primerjal ž fijo; saj je vse zlato v primeri ž njo slab pesek, in srebro se ceni zraven nje kakor blato.' Ljubša mi je bila kakor zdravje in lepota, in za luč sem si jo izvolil, ker njena svetloba nikdar ne ugasne.« (Modr. VII. §.—10.) Tako sv. pismo, torej pravzaprav sam večni Bog. In kakšen učenjak bi ji morebiti tako-le livalo zapel: Popolnost? Sv. Janez Zlatoust jo imenuje krščansko filozofijo (modroslov-je). Najlepši cvet je, ki more pognati iz človeškega duha. Več je in lepša kakor vsaka umetnost. Nobena pesem in nobena godba ni tako sladka, nobena slika tako čarovita, nobena pesem tako v srce segajoča — sploh nobena harmonija tako nebeško lepa, kakor tisto soglasje, ki ga je bil napravil popoln človek v svojem srcu s trdno voljo in z božjo milostjo. Prvo sredstvo v dosego tega neprecenljivega zaklada je resno hrepenenje po popolnosti. To je tista gonilna moč, ki spravi v tir in tek vsa druga sredstva. Najprej si poišče tak človek modrega in p o b o ž n ega dušnega vodnika, ki mu kaže varno pot po strmi poti popolnosti. To je drugo sredstvo v dosego tega namena. In če človek dobi dobrega vodnika, in je do njega odkritega srca in ubogljive volje, je to gotovo najboljše sredstvo v dosego popolnosti. Najboljše, ali ne edino. Danes si oglejmo neko nadaljno sredstvo, namreč branje dobrih duhovnih knjig, ali kratko: duhovno branje. Zakaj je treba brati duhovne knjige? 1. Zato ker je sam dragi Bog prvi začetnik duhovnih knjig. On je navdihoval svete može, da naj pišejo in k a j naj pišejo1, in nastalo je — sveto pismo, prava pisana beseda božja, najlepša vseh duhovnih knjig. Odkar nam je družba sv. Mohora podarila v »Zgodbah svetega pisma« predragocene zaklade sv. pisma, teče vsem bogoljubnim Slovencem iz te knjige res zlat studenec, iz katerega moremo zajemati najvišje popolnosti. Na podlagi razodetih resnic so pisali tudi drugi sveti in pobožni možje o krščanskem, o popolnem življenju. Brez dvoma jih je pri tem vodil nagib milosti božje. O nemškem pisatelju Albanu Štolc pišejo, da mu je prišla misel, sestaviti to ali ono dobro knjigo, po navadi na kakšen praznik Matere božje, in sicer je stal načrt cele knjige kar naenkrat pred njegovim umom. Da so pisali svetniki, kakor sv. Ignacij svoje »Duhovne vaje«, sv. Frančišek Šaleški svojo »Filotejo«, Tomaž Kempčan knjigo »Hodi za Kristusom«, prav posebno pod vplivom božje milosti, kdo bi tega ne vedel? Toraj Bog sam hoče, da se pišejo duhovne knjige, in, seveda, da se berejo: to je enkrat ena. 2. Vsi svetniki, ki so stremili za popolnostjo, so posebno radi prebirali duhovne bukve. Gotovo smo že videli tupatam podobo puščavnika ali redovnika, vsega zaverovanega v debelo knjigo, ki jo je imel pred seboj. Kaj pa je umetnik, ki je tako podobo naslikal ali narisal, s tem hotel povedati? Da si človeka, ki hoče postati popoln — in to je za vsakega redovnika, za vsako redovnico najsvetejša stanovska dolžnost, — skoraj misliti ne moremo brez duhovnega branja. Zato so svetniki božji dobršen čas svojega življenja posvečevali duhovnemu branju; in še dandanes je po vseh dobro urejenih samostanih vsak dan nekaj časa odmerjenega duhovnemu branju. Kar je drugim služilo in jim še služi v dosego popolnosti, bo gotovo tudi nam. 3. Popolnost je velika umetnost. A vsake umetnosti se je treba učiti. Tudi popolnosti. Uči se pa ravno v duhovnih knjigah. Vsaka zares dobra duhovna knjiga je kakor pridigar, ki nam kaže varno pot iz tega nizkotnega sveta proti popolnosti, proti večni blaženosti. Dobra knjiga nam velikokrat na-domestuje dušnega vodnika na poti popolnosti. Saj imajo tudi potovalci svoje popotne knjige, kjer je opisana že skoro vsaka kravja steza, da ne zaidejo. Če imajo torej turisti svoje žive vodnike, potovalci svoje tiskane »vodnike«, zakaj pa bi mi ne imeli svojih popotnih knjig, ki nam kažejo in popisujejo pot popolnosti ? 4. Pa ima tudi včasih dobra knjiga res neznansko moč do človeškega srca. Včasih je zadosti samo ena beseda, pa se odpre str- mečemu duhu čisto nov svet in se polaste srca čisto nove misli, ki človeka čisto izpre-mene. V dokaz par zgledov. 20. avgusta leta 1876. je umrl na Dunaju duhovnik Ludovik Donin. Poln hrepenenja, dušam koristiti, je bil spisal nebroj dobrih knjig: do njegove smrti so poromale gotovo v 6 milijonih izvodov križem sveta. Ena takih njegovih knjig se tudi imenuje »Prijatelj bolnikov«.*) Zdaj pa poslušaj, kako se je enkrat neka posvetna Dunajčanka ob eni sami besedi te knjige — izpreobrnila. Ob ^križu rešitev. Torej ta Dunajčanka je bila mlada, zdrava, zala, bogata, vesela: prava skaka-linka. Zabave, igre, smeh, petje in plesi, to je bilo njeno vsakdanje opravilo. Nekega večera pride že precej pozno domov. Doma jo je čakala strežnica in brala, da bi ji čas hitreje in koristnejše potekel, iz omenjene knjige »Prijatelj bolnikov«. Pri tem branju jo dobi skokonoga gospodična. Pogleda v knjigo in pomilovaje pravi: »O ti uboga jokava *) Krankenfreund. stvar ti! Da moreš imeti veselje nad takim berilom!« Strežnica nič ne odgovori na to in kmalu se spravite obe spat, vsaka v svojo spalnico. Ali strežnica še ni dobro zaspala, kar zasliši iz spalnice svoje gospodične ihte-nje in pritajen jok. Prestrašena vstane, posluša nekaj časa, potrka na vrata in vpraša, kaj da je. »Oh,« odgovori gospodična, »v tvoji knjigi sem brala eno besedo, ki mi ne da zaspati, besedo: večnost! Oh, večnost, večnost!« In zopet jok in jok! Dolgo je še ihtela tisto noč in šele potlej se je umirila, ko je trdno sklenila, da bo zanaprej dala slovo lahkomiselnemu življenju in svoje srce posvetila le tistemu, za katerega je ustvarjeno vsako človeško srce — Bogu. In res je začela čisto novo življenje, posvečeno le ljubezni do Boga in do bližnjega — popolnosti. — Lej, kaj stori včasih ena sama beseda! Na Laškem je živel pred več sto leti v mestu Siena plemenit in bogat trgovec Janez Kolombini. Kakor pred Lah, je bil silno vroče krvi in hude jeze. Nekega dne pride opoldne domu. Lačen in žejen je, a kosilo še ni pripravljeno. To je bilo že zadosti, da je zavrelo po njem. Začel je roban-titi in rohneti, in kakor ploha so se vsule na ženo, dekle in otroke najhujše psovke in kletve. Ko iim je vse povedal, kar je lepega vedel in znal, in vse na tla pometal, kar mu je prišlo v roke, in razbil, kar se je dalo razdrobiti, je pa nazadnje le izprevidel, da mu jeza ne bo skuhala kosila in da bo treba vse-kako počakati. Ko se malo unese, pobere knjigo — neko »Življenje svetnikov« je bilo, — ki jo je bil malo prej ob tla treščil in začne brati. Bere, bere, knjiga ga očividno zanima. Obraz se mu umiri, zresni, v kratkem je čisto zatopljen v knjigo. Prinesejo kosilo, a on — »ne vidi nič, ne sliši nič«. Ko ga žena opozori, da je kosilo že pripravljeno, mirno odgovori: »Naj še malo počaka, da to-le do konca preberem,« — bil je ravno popis o iz-preobrnjenju sv. Marije egiptovske — in res ni dal knjige iz rok, dokler ni vsega prebral. Od tistega časa naprej je bil ves izpremenjen in postal je — s v et n i k. Sveta Cerkev ga praznuje na dan 31. julija, prav tisti dan, kakor sv. Ignacija. Tisti Načeti, ki imajo ta dan god, bodo znali nekaj podobnega povedati tudi o svojem patronu. — Kako je bilo že tisto? Takole, ne res? Sv. Ignacij je bil prej vojak, častnik, po naše najmanj kakšen stotnik. V neki vojski s Francozi je imel z drugimi braniti trdnjavo Pampelono na Španskem. Hrabro se je boril, a imel je nesrečo: v najhujšem rnetežu ga zadene topova kroglja in mu zdrobi nogo, nakar se trdnjava sovražniku uda. Ignacij mora v bolniško posteljo. A tu mu je neizrečeno dolg čas. Da si ga prežene, zahteva kratkočasnih povesti, romanov — ki pa tiste čase niso bili tako umazani, kakor so mnogokrat dandanes — na to je bil namreč ves mrtev. Ali v celem gradu, kjer je ležal, ni bilo nobene take knjige. Prinesejo mu le neko »Kristusovo življenje in smrt« in neko »Življenje svetnikov«. Kaj si češ, kadar ti je dolg čas? — Naš bolnik vzame in začne brati. In to branje, in ta Kristus, in ti svetniki so ga popolnoma preustrojili. Začel je pravo svetniško življenje. Dosegel je višek popolnosti in postal je eden največjih svetnikov. Ali vidiš? Zdaj pa še vprašaj, čemu da je duhovno branje. A bodi zgiedov dovolj! 5. In če se vpraša, kako da more imeti duhovno branje tak vpliv na naše življenje, pa tako-le odgovorimo: a) Resnica je resnica. Med za okus, luč in barve za oko, lepa pesem za posluh, resnica pa za um in srce. Gibka ribica ie le v vodi zdrava in živa, lahki ptič le v z r a k u vesel, um naš pa le tedaj v resnici srečen, če resnico spozna in če se po resnici živi. b) Z g 1 e d i — če take beremo — imajo še prav posebno moč do srca. Besede m i č e j o, zgledi vlečejo, veli znani pregovor; ali kakor je nekdo še bolje povedal: besede vlečejo, zgledi pa pote g n e j o. _ c) Kakor se takemu, ki bere kaj slabega, rad pridruži hudobni duh, da ga skuša in v greh spravlja, tako se takemu, ki bere duhovno knjigo, pridruži sam sveti Duh, da ga razsvetljuje, k dobremu vzpodbuja, da /nu meči voljo in blaži srce. Posebno tako si moremo razlagati izpreobrnjenja, kakor smo jih zgoraj videli. Tako torej! Zdaj vemo, zakaj da radi večkrat sezimo po dobri duhovni knjigi. Lc o tem še nekaj, kako naj beremo. Kar nakratko povemo: Duhovno branje mora biti kakor dobro kosilo. Malo potrpljenja, pa se bomo umeli! a) Kosilo se prinese na mizo v čednih, snažnih posodah in posode se vselej zopet čisto umijejo in lepo spravijo. — Tudi z duhovnimi knjigami moramo nekako tako delati: čiste, snažne jih moramo lepo shraniti, tako da bo dobra knjiga ostala pri hiši cela in čista od roda do roda. Družba sv. Mo-hora pošilja vsako leto tudi dobrih duhovnih knjig med svet. A kako se velikokrat godi tem revicam! In ta-le »Bogoljub«, ki ima toliko zlatega zrnja v sebi ? V marsikateri hiši leži morebiti razcapan, strgan in pomazan pravi »revček Andrejček«. Ne tako! Dobra knjiga se mora lepo spraviti kakor židana ruta, kakor praznična obleka. b) Ce ni kosila vsak dan na mizo, človek začne pešati, moč in zdravje mu pojemata. Ce količkaj moreš, beri vsak dan vsaj nekaj malega iz dobre duhovne knjige. Če pa ni mogoče, se pa v nedeljo zato odško-duj, da nekoliko več bereš. V družinah eden bere, drugi pa poslušajo. c) Pred kosilom in po kosilu se moli. — Zaprosi tudi pred duhovnim branjem Boga, da te razsvetli in ti da svojo božjo milost. d) Neki zdravnik je enkrat tožil: »Le poglejte! jesti ne znajo ljudje, jesti! Kar mečejo vase! Želodec, ti pa bodi lepo priden in zdrav! Kako naj jim želodec dobro pre-bavlja, če jedi prej dobro ne razgrizejo in ne prežvečijo!« — To velja tudi za duhovno branje! Ne kar požirati listov in knjig: zla-goma in počasi je treba brati, in dobro premisliti, kar beremo. Posnemati moramo čebelo, kedar »bere«. Od cveta do cveta leta, a nobenega ne zapusti prej, da ni posrkala iz njega vsega medu, kar ga ima cvet v sebi. Tako tudi mi: moramo pustiti, da resnice 4 in zgledi prepojč vso našo dušo, vse srce, nekako okušati moramo te resnice, primerjati svoje življenje s tem, kar smo brali, in skleniti trdno, da se hočemo po tem tudi ravnati. Na ta način bo duhovno branje res prava — dušna hrana, eno najboljših sredstev v dosego popolnosti. e) Po 'kosilu se pa zopet moli. — Tudi po duhovnem branju zahvalimo Boga za prejete milosti. Hvaležnost je najbogatejši studenec novih milosti in dobrot. f) Ni vsaka jed za vsakega. — Tudi vsako duhovno branje ni za vsakega pri- merno. »Hodi za Kristusom«, »Filoteja«, »Življenje svetnikov«, »Kristusovo življenje in smrt«, »Slovenski Goffine«, »Nebeška hrana« itd.: same lepe reči, ali za nekatere bo imela ta knjiga več hrane, za druge pa druga. Vprašaj spovednika, dušnega vodnika, in po njegovem svetu se ravnaj! Toliko o duhovnem branju, o tej dušni hrani! Bog daj, da ti vselej tekne, in da postajaš od dne do dne podobnejši tistima dvema, ki morata biti tvoja vzora — Jezusu in Mariji! f Dva sotrudnika „Bogoljuba" Umrl je dne 12. decembra v Lomu pri Tržiču vpokojeni vojni duhovnik č. g. Frančišek Premru. Kot: redovnik-frančiškan je bil posvečen za mašnika leta 1873 ter je bil nameščen najprej v Klanjcu, potem v KarloV-cu. Leta 1878 je bil kot vojaški kurat mobiliziran in se je udeležil vojne v Bosni in Hercegovini. Kot dušni pastir se je povsod odlikoval z izredno gorečnostjo in vestnostjo. Pridno je deloval v vojaških bolnišnicah, prevideval je z vso skrbljivostjo ranjence, jim je pisaril pisma na domače. Tolažil je vse ter bil pravi oče vojakov. Za svoje skrbno in požrtvovalno delovanje je bil odlikovan z zlatim križcem, ki ga je nosil z velikim ponosom. Ko se je povrnil leta 1886 iz Bosne, je opravljal službo vojaškega duhovnika v Celovcu, Gradcu in Oseku. Pred tremi leti je stopil v pokoj, toda brez dela ni hotel ostati. Izvolil si je bil Lom za svoje torišče ter se popolnoma posvetil ljudem in cerkvi; popravil je župnišče, poučeval ljudstvo, skrbel za lepoto službe božje. Vsi so ga ljubili in spoštovali. Iz skušenj vojaškega pastirovanja je blagi pokojnik marsikaj napisal za »Bogoljuba«. Njegovo popisovanje se je bralo kaj mično in zanimivo. 2al, da mu je bolezen, ki mu je pretrgala nit življenja, vzela iz rOk pero že pred enim letom, da ni mogel nadaljevati obljubljenega popisovanja o Hercegovini. Bog daj njegovi duši večno srečo ! V Železnikih pa je umiri vpokojeni nad-učitelj Jožef Levičnik v 83. letu starosti. Bil je še učitelj stare šole in mož stare korenine, globoko veren in vnet za vse dobro. Mnogo let je tudi žuipanoval v Železnikih, orgljal pa, odkar je bil odrasel menda ves čas do smrti. Z veseljem je pripovedoval, koliko — nad dvajset — njegovih bivših učencev je duhovnikov. PisateTjeval je od mladosti, prej v »Novicah« in »Danici«, zadnja leta tudi v »Bogoljubu«. Seveda se mu je na starost pero že nekoliko obrabilo, zato tudi ni bilo vselej vse sprejeto, kar je poslal, in je bil morda dobri mož časih zaradi tega malo žalosten. Vkljub temu pa sta bila z urednikom dobra prijatelja. Lansko leto je romal z nami v Lurd — naš najstarejši romar. Zdaj ga je Bog poklical po zasluženo plačilo. Naj gleda božje obličje! Slovenci v Lurdu. (Piše urednik. — Dalje.) Zdaj, ko smo v Lurdu, bi bilo primerno, da si malo natančneje ogledamo to sveto mesto. Preden pa pripovedujem dalje, naj povem, da se 11. svečana sklene jubilejno leto, 11. svečan je namreč tisti srečni dan, ko se je »bela Gospa« prvič dala videti nedolžni Bernardki v masabjelskem skalovju. Lani je bilo tega 50 let. Ta dan se je pričela obhajati petdesetletnica z velikimi slavnostmi, in letos se sklene istotako s primerno slovesnostjo. Sveto opravilo bo ta dan vršil škof iz Treviza, rojstne škofije sv. očeta, monsignor Longhin iz kapucinskega reda, ki bo podelil papežev blagoslov v imenu sv. očeta. Popolni odpustek imajo ta dan vsi, ki bodo v Lurdu; pa tudi vsi, ki ta dan ali prihodnjo nedeljo prejmejo sv. zakramente in molijo na papežev namen. Tako, zdaj pojdimo v Lurd, da si ga ogledamo ! Lurd ima — to so tudi nekateri drugi romarji opazili — precej podobnosti z našim Kamnikom. Zadaj visoko gorovje, spredaj ravnina, okolu mesta in v mestu samem gričevje. Kakor sredi Kamnika stoji Mali grad, tako sredi Lurda lurški grad. In kakor tik pod Malim gradom teče Bistrica, tako tik pod lurškim gradom reka Gav. — Tedaj mnogo podobnosti. Samo da je Lurd večji. Lurd ni tako malo mestece, kakor smo si mislili. Imeti mora sedaj blizu 10.000 ljudi. Seveda se je v zadnjih 50 letih znatno povečal. Gav je velik kakor naša Sava v njenem srednjem teku na Kranjskem. Tla v mestu so gričasta; ulice se večkrat vzdigujeio. Hiše so večinoma hoteli (prenočišča) in prodajalne. Cerkvi smo opazili v mestu samem dve. Ena, manjša, mora biti kaka samostanska cerkvica. Druga — farna — jako velika, nova, mogočno zidana, pa še ne dodelana. Zidal jo je sloveči župnik Peyramale (Peramal), ki je živel in župnikoval za časa prikazovanj. Pisatelj Lasserre (Laser), ki je tako krasno popisal lurške zgodbe, ga slika kot izrednega, imenitnega moža z osornim obrazom, pa sila mehkim srpem. Pri zidanju cerkve pa ni imel sreče. Bog mu je pošiljal velike križe, ki jih je junaško nosil. Cerkev še danes ni popolnoma dovršena. Gav priteče od juga iz pirenejskega pogorja v severni smeri. Pri Lurdu pa se obrne pravokotno naravnost na zapad. Tisti prostor med Gavom in bližnjim gričem je bil priča nenavad- nih dogodkov, ki so se ondi godili pred 50 leti. V ozadju tega prostora stoje lurška svetišča, spredaj pred njimi se razprostira krasna planota. . Da si boste pri tem popisu mogli ložje kaj misliti, zato danes — in za sklep jubileja — še enkrat prinašamo dve lurški sliki, ki sta bili že lani v »Bogoljubu«. Same besede brez slike bi vam malo pomagale. Prosim, glejte na podobe in sledite besedam! Iz mesta, ki nam je tukaj za hrbtom, stopimo čez most, ki se na prvi podobi na desni strani koj pri začetku vidi. Naprej od mostu se takoj začne tista planota, ki je ograjena od vseh strani. Ob desni teče Gav, ob levi vodi cesta. Po sredi so speljana lepa pota. Po teh potih hodi procesija, da se lahko « ■ ....... « ..... ' *** Urejuje: Janez Ev. Kalan. 28. Zadnja ned. v mes. in prva postna, popolni odpustek vsem, ki trikrat na teden skupno molijo sv. rožni venec. Darovi: Za »Dejanje sv. Detinstva«: Č. g. Ivan Mrak, kapelan v Spodnji Idriji, 16 K; č. g. J. Podbevšek.biv. kapelan v Zagorju ob Savi, 20K; č. g. kn. šk. svetnik Baltazar Bartol, župnik v pok., Sp. Bernik, Cerklje, 33 K; č. g. Martin Dimnik, kapelan v Hinjah, 45 K 76 vin.; č. g. Mihael Barbo, župnik v Smledniku, 43 K; č. g. Fr. Os-wald, c. kr. katehet v Idriji, 200 K; č. g. Jožef Podlipnik, župnik, Sela pri Šumbregu, 11 K 40 vin.; šentjakobska šola v Ljubljani po č. g. ka-tehetu J. Mlakar 18 K; darovi bratovščine za misijonske namene 81 K 90 vin.; katehet A. Ca-dež 10 K; č. g. J. Potokar, stolni vikar v Ljubljani, 15 K 30 vin.; č. g. A. Merkun, kapelan v Mengšu 87 K 86 vin.; č. g. J. Plantarič, župnik na Dobrovi pri Ljubljani, 26 K 46 vin.; družina Goetzova v Ljubljani 2 K; č. g. Vinko Tomagnin, kurat v pok., Gorica, 2 K; č. g. katehet P. Rega-lat Cebulj 4 K 53 vin.; č. g. Dominik Janež, župnik v Studenem, 21 K 40 vin.; č. g. Krištof Tomšič, kapelan v Tolminu, 59 K 68 vin.; g. Janez Mavc v Prevaljah na Koroškem 20 K. Za zavod sv. Nikolaja v Trstu: Mil. g. stolni prošt I. Sajovic 10 K- Za gobovce: Neimenovan 10 K-Za cerkev v Sočergi: Iz Rovt 50 K- Za najpotrebnejše misijone: Neimenovan 20 K. Za odkup poganskega otroka: Anton Vehar, Stara Oslica 20 K- Za odkup kitajske deklice (Je-derti): G. B. iz Podvine pri Ptuju 20 K- V molitev se priporočajo: Javne zadeve: Sveti oče. — Da bi se vse v Kristusu prenovilo. — Avstrijska država; mir med njenimi narodi. — Katoliško gibanje na Goriškem in Tržaškem. — Mladina po srednjih šolah. — Treznostno gibanje. — Ljudje, ki hodijo po svetu, da bi ne izgubili vere. — Pogostno sv. obhajilo. — Misijoni. — Da bi Bog vse nepripravljene varoval nagle smrti. Zasebne zadeve: Neki tretjerednik v dušnih in telesnih zadregah. — Neka mati peterih malih otrok, ki je nevarno zbolela. — Neka zapuščena župnija. — Neki mož za voljno potrpljenje in za zdravje. — Trije bratje, v nevarnosti, da se zgube dušno in telesno. — Neki mladenič za stanovitnost v treznosti in v vsem dobrem. Naznanilo: Zanaprej odpremo za darove dva glavna predala: 1. Za domači misij on, 2. Zapoganskemisijone. In povabimo dobre ljudi, kateri zaupajo uredništvu, da bo te darove po svoji najboljši vesti in vednosti obrnilo, da obračajo svoje darove v enega teh namenov. Drugi nameni oziroma darovi niso izključeni; a najrajši prejemamo v ta dva glavna namena. Darovi »za domači misijon« se bodo obrnili za najsilnejše potrebe v domovini, »za poganske misijone« pa v prid misijonom med neverniki. Zobobol bolečine v križu, glavi, trganje po udih nam 1 F.lo n °ZiraV" Felieriev fluid z znamko ,,hlsa-fluid Dvanaistorica za poskušnio 5 K franko. Naročite pr E V. FelleVju v Stubici, Elsa trg 134 (Hrvatsko). Friczl. »Katoliška Tiskarna" priporoča vizitke, kuverte in druga dela. i torej brezplačno dobi vsak člove^ v lekarni 7rnkoczy poleg rotovža lepo tiskano deset napovedi kmetovalca; tudi po pošti se brezplačno razpošiljajo. ^m 12-1 Gričar & Mejne Ljubljana, Prešernove ulice 9 priporočata svojo največjo zslogo zgcteuljenil} cble^ za gc$pcd«, dečl^« i9 ctrc-Kc io ncucsti u l^enfc^-ciji za dame. - Knlitevalte :s>4«»| in poštnine prosto moj veliki, bogato Ilustrirani glavni katalog z okoli 3000 slikami vsakovrstnih niklastih, srebrnih in zlatih ur in vseh vrst solidnih zlatnin in srebrnin, glasbil, usnjatega blaga, kadilnih priprav po izvirnih tovarniških cenah. 2807 6—1 Niklasta remontoarka......K 3 50 Sistem Roskopf patentna ura . Švicarska originalni sistem Roskopf patent.......... Registrirana »Adler Roskopf nikljasta remont, na sidro . Goldin rem. ura „Luna' kolesje, dvojni pokrov......... Srebr. oklopna verižica z avtom. rinčico 15 gr. težka...... Ruska tula nik. remont, ura s sidro z „Luna" kolesjem . . Srebrna remontoarka „Glo- ria" kolesje prosto..... Srebrna remontoarka, dvojni pokrov..............1250 Budilka............... 2"90 Kuhinjska ura . . ........ 3 — Schwarzwaldska ura...... „ 2"50 Ura s kukavico.......... 8 50 4 — 5- 7-— Za vsako uro tri-let. pis. jamstvo. Brez rizike. Zamena dovoljena ali denar nazaj. Prva tvornica za ure v Mostu. 2C.0 10-50 840 - JAN. KONRAD -- c. in kr. dvorni dobavitelj v Mostu št. 688. (Češko.) 7o1ltflwaito brezplačno dopošiljatev mojega ilustr. idillCVdJIO cenika z nad ICCO slikami. — Jamstvo več let. Vsako nepopolno blago se vzame nazaj za popolni znesek Slika pol navadne velikosti. Št. 365. Srebrna damska rem. gld. 3-50. Št 322. Srebrna moška rem. gid. 3-50. Št 337. Srebrna s sidro 15 kamnov gld 5-—, dvojni plašč gld. 6*50. Št. 341. Srebrna s sidro dvojni plašč 15 kamnov, posebno močna gld. 7-9*50» Anton Kiffmann največja tovarniška zaloga ur, zlatnine in srebrnine. Izvoz v vse dežele. Maribor L. 8. 1208 Štajersko. fg Poromente \J je mogoče kupiti po ceni in ugodno le ^ direktno pri firmi 2691 ^ Josip Neškudla protokollrana veletrgovina In tovarna v Olomuou (Morava). Priporoča po zelo nizkih cenah bogato vezane paramente v vseh barvah in slogih: kazale, pluvijale. dalmati'~e, vela, nebesa, bandera, zastave, preproge, pregrinjala, albe. rosete itd. pod jamstvom trpežnosti: nadalje v lastnih delavnicah narejene kelihe, ciborije, monstrance, svečnike, lestence itd. s krasno opraro strogo po cerkvenih predpisih. Navodila zavoda. Podpisani zavod nima nobenega zastopnika, ki bi podražil solidno blago za 20%, t. j. za petino prvotne c°ne; radi tega se dobe predmeti potom direktnega naročila ▼ Olomucu ceneje, kakor jih ponujajo v svojih cenikih konkurenčne češke in nemške firme. Ilustrirani ceniki zastonj In franko. Plačilni pogoji ugodni. Paramentl se pošiljajo na ogled franko. Pipe iz bruyere-lesa Prijetno in suho kajenje zato nedosežna glede čistote in dobrega okusa. 2806 6—1 Prima izdelek iz pristnega nepokvarjenega bruyere-lesa. — Gladka glava z zelo upognjenim bruyere-odlivom, cevka iz višnjev, lesa z roženim ustnikom in cevjo, ca 21 cm dolg K 1 50; ista s popolno izrezb. bruyere-glavo K 1'80. Največja izbera kadilnih potrebščin, se dobi v mojem ceniku, ki se pošilja zastonj In poštnine prosto. — Dobi se pri c. kr. dvorn. založniku tianns Konradu razpoš'ljaln*ca v Mostu CBriix) št v. 669. (Češko). Zahtevajte v lastnem interesu moj bogato ilu-strovani cenik z nad 3000 slikami zastonj in poštnine prosto. Ceno češko posteljno perje! S kg novega, dobro skubljenega K 9'60, boljšega K 12' . 5 kg belega skubljenega puha K 18'-, boljšega K 24'—. 5 kg snežnobelega puha K 30- , boljšega K :-6 —. 5 kg najfinejšega puha K 48'—. 5 kg snežnobelega neskub-Ijenega puha K2v~, K30'—, najboljšega K 36-—. Izredno izdalnega belega puha V2 kg K 3'60, K 4 8C, K 5-40, K 6-—. Pošilja poštnine prosto proti povzetju. Zamena dovol,ena proti vrnitvi 3482 poštnine. li—1 D. Schnurrmacher, razpošiljalnica posteljnega perja, Taus 284, Češko. največja češka turdka»—p-* ceneja posteljnejo perja! 1 kg- novega, sivega, skubljenega, dobrega gosjega perja 2 K; 1 kg boljšega 2 K 40 v, polbelega 2 K 80 v, belega 4 K. belega skubljenega 5 K 10 v, 1 kg izredno finega snežnobelega, skubljenega 6 K 40 v in 8 K; 1 kg sivega puha 6 K in 7 K; 1 kg belega puha 10 K; najfinejši prsni puh 12 K. — Pri 5 kg se pošlje franko. — Dovršene postelje bogato napolnjene, iz zelo gostega, jako trpežnega, rdečega, modrega, belega ali rumenega nankingblaga, f pernica 180 cm dolga, 116 cm široka, z dvema blazinama, vsaka 80 cm dolga in 58 cm široka, napolnjena z lepim, mehkim račjim perjem 16 K, z izredno finim poipuhom 20 K, z najfinejšim sivim puhom 24 K; posamezne pernice po 10 K, 12 K, 14 K, 16 K: blazine 3 K, 3 K 50 v, 4 K. — Pošilja proti povzetju, od 12 h. više franko. S. BENISCH v Dešenici 7S6 Sumatra, Češko. — Zamenjava in franko vrnitev dopuščena, za neugaja-2035 joče se vrne denar. — Ceniki na zahtevo zastonj in franko. 15—1 t Letos je izšla v založništvu v Ljubljani, Kopitar- 1790 1 jeve ulice št. 6, krasno opremljena M MKO — za leto 1909. = Cena kot doslej 24 vinarjev izvod. Letošnja „Pratika" presega po svoji krasni opremi in zbrani vsebini vse dosedanje izdaje, ker ima poleg obilice poučnega in zabavnega berila z mnogimi Siikami tudi štiri krasno izvršene slike v trobarvnem tisku: Lurške Matere božje, jubilantov papeža Pija X. in cesarja Franca Jožefa I. ter izložbo ,^Katoliške Bukvarne" v Ljubljani. Kupujte in priporočajte le našo pratiko! Glavno zalogo imajo: ,Kat. Bukvama4, Prodajalna ,Kat. tisk. društva4, Anton Krisper, Vaso Petričič, A. Korenčan in Ivan Kordik, trgovci v Ljubljani. Cena za razprodajalce pri naročilu do 100 kom. 17 vinarjev izvod, nad 100 kom. pa po 16 vinarjev. J! »Katoliška Bukvama" v Ljubljani priporoča sledeče podučne in koristne knjige: Pouk zaročencem in zakonskim. Sestavil Janez Zabukovec, župnik. Cena vezani knjigi K 140. To knjigo naj si pačvifts še predno se odloči za ta te mislekom Čitajo, da si b»d", zgodo- vinska povest. II. del': P^Lfro^d k e iz Kristusovega življenja in sicer: »Vodnjak modrih mož." — „Betleheriisko detece." — „Sveta noč." »Beg v Egipet." — „V Nazaretu." — „V templju." — ,Taščica." — „Naš Gospod in sv. Peter." — Cena za popolno knjigo K 2 20. Kdor naroči in plača pred koncem marca, dobi celo knjigo za K 1'—. Krasna povest „Pasjegiavci" opisuje kmečki punt in boje kmetov za svoje pravice na Češkem. Povest je spisal natančno tako, kakor se je godila v zgodovinskem času, češki profesor Jirasek, prestavil pa jo je na slovenski jezik »Domoljubov" urednik. Knjiga je prvič čisto domače pisana, ker je vzeta iz pravega kmečkega življenja, drugič je lepo opremljena in ima na naslovni strani krasno večbarvano sliko in je tudi obširna, ker štejeta oba dela blizu 500 strani. — Knjiga je sedaj silno poceni, vslja namreč samo K 1'—, vezana K 2'—, to pa le do konca meseca marca. Kdor bo knjigo sedaj takoj, ko je naznanjena, naročil in plačal pred koncem letošnje zime. jo dobi po omenjeni nizki ceni, kdor se pa šele po marcu oglasi, jo bo moral plačati dražje, to je po pravi knjigotržki ceni, ki je več nego še enkrat višja nego znižana. — Da smo nastavili za to knjigo tako nizko ceno, smo zato storili, da zastavimo enkrat pot ničvrednemu umazanemu berilu, s katerim hodijo dobičkaželjni agenti od hiše do hiše in hočejo ljudi preslepiti, da bi se naročili na nje. Take kolporterske povesti je treba vreči v peč, agentu pokazati vrata, naročiti pa dobro koristno berilo, kakoršni so „PasjegIavci". Ben-Hur. Roman iz časov Kristusovih. Spisal Ludwig Wallace. Cena vezanemu izvodu K 4-50. — Svetovno znani roman, ki je izšel pravkar v drugi izdaji, pač ni posebič treba priporočati, saj slovi povsod, koder se ceni lepa knjiga, in tudi na Slovenskem si je „Ben-Hur" pridobil v vseh krogih vnetih prijateljev-čestilcev. Življenje Gospodovo nam od rojstva do smrti v tem romanu živo stopa pred oči, poganstvo se nam opisuje v vsem svojem zunanjem blesku, notranji trhlosti in hrepenenju po odrešitvi; osebe so vse mojstrsko opisane in kar zlasti povzdiguje to povest, dejanje je dramatiško-živo in zanimivo. Lepšega berila si ne moremo želeti kot Ben-Hurja; v odrasli mladini bo vzbudil in ohranil zavest lepote krščanstva in globoke misli njegove so velike vzgojilne vrednosti. Malavašič: Oče naš. Povest. Cena K 1-50, trdo vezan K 1 70. Zares lepa, od prve do zadnje strani zanimiva povest, ki obvlada popolnoma čitateljevo pozornost in ohrani njegovo domišljijo vseskozi napeto. Ima pa tudi neprecenljivo vrednost. — Dejanje je jako živahno godi se za časa grozne francoske revolucije in opisuje boje vernikov nasproti krutemu svobodomiselstvu, tako da je ta obširna povest tudi za naše čase vrlo zanimiva. Andrej Hofer, tirolski junak. Igra v petih dejanjih z naslovno sliko (Hoferjeva smrt) in obširnim zgodovinskim uvodom. Cena 80 vinarjev, 10 izvodov K 5-—. Ne samo uprizorjena na odru, temveč tudi kot poučno in kratkočasno berilo bo našla ta knjižica mnogo prijateljev. Slovenski A B C v podobah. Cena 80 vin., trdo vezan K 1*20. — Prav lična in primerna knjižica za otroke do desetega leta z živopestriml podobami in mičnim besedilom za vsako črko abecede Otrokom bo v pravo veselje in lahek poduk. Za otroke, ki se uče čitati ni primernejšega darila, kakor ta knjižica. »Katoliška Bukvama" v Ljubljani. Izdaja KatolUkn Bukvama. Tlaka Katollika TIskarna.