Markovčev Jožek. a zoloiipj grivi (tniti) smo se igrali otroei po starej navadi. Prav prijelno snio sp zabavali: skakrkali srao sem ter tjii, nabirali si evetie, pletli ^..--^—^viiiu^, narojali žopke i. t. d. "^SSIf ^ar ""k™' stoP' v na^° '^0 Rtaril Markovks, naša soseda. V Vw* roki je držals podobico, ki jc kazala nežncga, zaloga dečka. rDober dan, mati Starkovka!" klicali smn starki, obsnvfti jo od^ vseh stranij. rKaj pa imate to podobico?J cBog daj dobcr dan, otroei moji, Bog daj!" odzdravljala nara jc starka. ,Kaj imam to podobieo, vpraSate? Lejte, ta mala slika tukaj, to vam je slika uiojega Jožka." 98 nKaterega, mati Markovka? Saj vi nimate nohcnega Jožka . . ." ,Ne, a imela sem ga in ljubila scm ga uki> v-nlA, talto goroiV" ,A.li vam je umrl? Kdaj? -leli vže ilolgo Iflga? Povedite nam kaj oil njpga, povedite," prosili srao žeuieo. Ona pa je prisnlla k nam ua zplono griv«. nprln oku v poiloliico ti-r jela pripovcdovati: .Uinri, da nmrl jf, in dolgo je vže tega. A liil ji> lakii Ijub otrok, tako priden in puslušen, tako dober in usiniljen! Oh, da je nioral umreti! Pa kaj hodem plakala: Iiog. ki Ijnbi dobre ntroke, Ijubil je Indi ujnga in prav zato ga je vzel k sebi."' rKoliko pa je bil stiir, ko je umrl?" vprašali snni Markovko. rPct let. In dolgo je vže tega .... Ta ?-as. ko je razsajala v našej raai huda kolera, ki jf pobrala toliko Ijudij, ta f-;is ji>. umrl tudi moj Jožek. In kako naglol" ' nITi:iožček!u uiilovali sino jra otnn-i. Stara mati |ia jo nadaljpvak: ,,Hudu je bilo takrat, strašno hudo. Ravno ob času ictvc je bila ona slrašna bolrzcu, ki je morila ia dušila Ijudi bicz vsega usmiljenja. — Pri nas smo bili šc dosti srečni: da-si nas je bila velika druzina. vender ui doigo nibčp oboleL nihče umrl. Ali brez holezni, in — Hog se usniili — nelo broz smrti tudi pri nas ni bilo. Proti kouci vz>. ko je jela boiezeri |n>jemati. obolpl nam jo najcdenkrat petletni .ložek, obuli1! ncke uoti, jn — v jntro po teni jo bil mrtev. Bog se usmiii! — Popoludne jc bil se taku zdrav, tako ziv in vospl! Še dobro se spominain , kaku ini je pritekel tisLi dan pravit. da je zbolfila nasa soseda. rajuka Kodrovka — Uog joj daj (lobro!11 BKaj si bil oudii?" vprašala scm ga zuiudena. ^Dii, mati, bil scin in videl a-m, kako ji; priSla bolezen v liižo. Kar nakrat je postalu Kudruvki slulio in oncinugla jo jjiilezla sirota kninuj do posteljc." nNe hodi zdaj vcč tja duli, dete inoje,4 prigovarjala sem rau jaz. ^sicpr utpgneš tudi ti dobiti grozuo bolezen."1 „(>, inati, taku lcjiu mc jc prosila bolua soseda. uaj jej prioosero korcc mržle vode iz potoka. ila si ugasi žojo. Ubljubil sem jnj taknj prinosti vodf*. a stekel seai vender pnpRJ k vam, povodat vam, ila jn obol^la naša sosoda. Dovolitc rai torej, inamica Ijuba, da jcy storim, kar mn obljnbil, potcm pa ue pojdeiu več k ujoj, da ne dubim bolfjzni . . ." nNii le idi, si"tii.-e moje usmiljeno." dojala st^n nni. ,,Aiigeljrok Hožji te bode euval, da se ti niž žaiega m1 pripoti." . . . Milu iu Ijubu nn? jp pn-gledal ter izginil iz veže . . . Kmalu po tem se je vruil : . . nTak6 vesela je bila bolua žena, ko sem jej postregel," dejal je in veselih lic zasukal se po veži. rln ti si z,1aj tudi vesel, jeli, ko »i storil dobro delo usiuiljo.iija?" .Kaj pa, da!" odvrnil jo, in vesdje, zaduvoljnost srca in dušc sc mu jo izra/.ala na liei. Zvcčor je zazvonil inrtvaiki zvoru-ck. Kouiu zvoni? — Morda ste vžp uganili, otroei diagiV Kaj bi ue? Kodrova mati jc zapustila to ubožna do-lino sulz. Od Kodrove hižc. gori pa jo pritokel k nam tantftk povcdat, da so inu inati urarli. Milo jc jokal sirotek. In naš Jožfik? Oj, to dohro, blago srčiee jokalo jo tudi . . . , 99 ,Kaj ne, mamiea, vi mc ne zapustite tako, knkor jo zapustila mati Kodrova toko inajhnega fantka?" — dejal jc otrši si solze raz ncžno otocc in oklenivsi svoji Ijnbi ročiei okolo mojega vratu . . . ,To, drago Jnifk povprašiil Se of-cta, kam l>odo h\\ jutri. In ko so nsn povcdali, da 1 iimdil jutii zopcl s fulnom v l.jubljano, prosil me jo tukii milo in neiuo: I rMuti. dajtc mi pripraviti 6no vreiico, da bom dejal vanjo žemljicc, ki jo bodeva ^^M z očftom jutri kupila za vas v mestu." ^^H Spolnila scm imi /.eljo. ^^^ Potcm p» ,je šel k pofitk«, in kmalu so mu padlc oči skupij, kinaln so 1 ga zazibali angoljei v sladko spanjo . . . Svcti križ soin mii So narevdila, in ___J polem smo sc vlcgli tudi v.si drugi k počitku. ^^^1 Po noM pa se je Jožck najedcnkrat probndil in me jel klieati. B^H nKaj ti je JožekV" vpntšala sem ga skrbno. ^^^ nNo veru. Nič kaj dobro mi ni'— bolau som," mlgovori] mi j<\ iu vžo 1 po besedi sc mu je poznalo, da mu je slabo. ¦ V brezraernej materinej skrbi vstala sem, prižgala luf, zbudila oeota tpr stopila k Jožkovoj postelji. Hil je takii bled iu upadcn! nSi li zelo bolan, Ijub&ek moj?" nOj? maina. ne tako zclo, kot si vi mislite," tolažil me jfi. BLe vlezile sf zopet k počitku, bode mi vže prešlo . . ." S lenii bfisedami pa je hotej menda le mene potolažiti, videc, kako zelo se Ijojiin zaaj. — Bilo mu je pa v resnici zelo budo, zelu . . . in to hudo mn ni prešlo več. Se ve da ne; in kako, ker ga jo davila kolora? . . . Tn v jutro — ni bilo več mojega Jožka! Milo sta klenkala zvončka, ko smo ga nesli k pogrebn, ko smo ga zasipali v hladno jamico . . . Tn so sft vlilc materi Markovki nebrojnc solze po velem lici, solze ma-ti'rinc ljubezui. Ijubezni, ki ne ngasne prej, dokler no otrpne srci. „01], Rog varuj, ko )ji zdaj prišla tako huda bolozen . . ." dejali smo titrnci vsi pieplašeni drug drugerau . . . nBodite tako dobri in pridni, kakor je bil moj Jožek," flejala je žima, ^potem se pa ničesar ue bojte, naj pošlje Bog nad vas karkoli hoče . . ." Takd je končala Markovka ... - m —