[geografija v šoli] 3·2012 39 Didaktika * Dr. Ana Vovk Korže, prof. geografije in zgodovine je redna profesorica na Oddelku za geografijo Filozofske fakultete v Mariboru in sodelavka in v Mednarodnem centru za ekore mediacije ana.vovk@um.si COBISS: 1.04 UČNI POLIGON ZA EKOREME- DIACIJE NA DOLENJSKEM TUDI ZA GEOGRAFSKO IZOBRAŽEVANJE Ana Vovk Korže * Povzetek: V prispevku so prikazane možnosti geografskega izobraževanja na učnem poligonu za ekoremediacije (ERM), ki je nastal v okviru projekta Trajnost- ni razvoj Jugovzhodne Slovenije z ekoremediacijami na posestvu Grm Novo mesto – Center biotehnike in turizma kot učno območje za traj- nostno reševanje okoljske problematike v Jugovzhodni Sloveniji. Na njem so poleg grajenih sistemov za ekoremediacijo tudi naravni čistilni sistemi (gozdovi, grmišča, travne površine, mokrišča), ki pomembno pomagajo pri vzdrževanju naravnega ravnovesja. Grajene ekoremediacije so tam, kjer so pritiski od kmetijstva taki, da jih narava sama ne more blažiti. Učni poligon je osredotočen predvsem na vzdrževanje ravnotežja v okolju zaradi kmetijskih dejavnosti. Da bi ljudje prepoznali delovanje narave in možnosti, ki jih narava ponuja za ohranitev zdravega okolja, sta bila organizirana posvet in poletna šola. Ključne besede: fizična geografija, ekoremediacije, kmetijstvo, voda, tla, izobraževanje, učni poligon TESTING GROUND FOR ECO-REMEDIATIONS IN DOLENJSKA REGION ALSO USED FOR GEOGRAPHICAL INSTRUCTION Abstract: In the article the possibilities of geographical instruction on the testing ground for eco-remediations (ERM) are described; the testing ground is part of the project Sustainable Development of South-Eastern Slovenia with Eco-remediations on the Estate Grm Novo mesto – Biotechnical and Tourist Center, used as a training area for sustainable solution of envi- ronmental problems in south-eastern Slovenia. Besides built-in objects for eco-remediation purposes there are natural purifying systems (woods, bushes, grassland, wetland) which contribute a great deal to maintain- ing the natural balance. The built-in eco-remediations are found in areas where nature cannot mitigate the pressure of farming. The aim of the testing ground is primarily to maintain balance in farming areas. In order to make people understand how nature works, amd what possibilities nature offers for the maintenance of healthy environment a conference and a summer school were organized. Key words: physical geography, eco-remediations, farmimg, water, ground, instruction, testing ground [geografija v šoli] 3·2012 40 Didaktika Razvojni center Novo mesto izvaja skupaj s partnerji Grm Novo mesto, podjetjem Limnos, d.o.o., in Inštitutom za promocijo varstva okolja pro- jekt Trajnostni razvoj Jugovzhodne Slovenije z ekoremediacijami. Projekt spada v razvojno prioriteto razvoj regij operativnega programa krepitve regionalnih razvojnih potencialov 2007–2013 za obdobje 2010–2012. V okviru projekta je bila izdelana analiza lokalnih specifičnih značilnosti 19 občin Jugovzhodne Slovenije, prepoznani so bili okoljski problemi za vsa- ko občino v regiji in predlagane ustrezne rešitve z vidika ekoremediacij, organiziran je bil posvet in izvedene so bile delavnice za vključitev lokal- nih skupnosti za seznanjanje z ekoremediacijami, postavljene so bile info točke v vsaki od 19 občin in opravljeno je bilo izobraževanje informatorjev za ekoremediacije. V drugi fazi projekta je bil pri šolskem centru Grm Novo mesto vzpostavljen učni poligon kot izobraževalni center za reše- vanje problematike kmetijstva na območju Jugovzhodne Slovenije. Na učnem poligonu so prikazane ureditve, ki so najbolj potrebne v kmetijskih pokrajinah, kjer je pritisk kmetijskih dejavnosti na okolje največji. Od sis- temov ERM so prikazani jarek kot čistilni sistem tik ob kompostarni, vege- tacijska bariera za prašne delce, rastlinska čistilna naprava za odpadno vodo iz vinske kleti na Trški gori in ekoremediacijska ureditev dotoka v vodno akumulacijo ter iztoka iz te akumulacije. Na dotoku je bila v okviru poletne šole zgrajena kaskada za obogatitev vode s kisikom, na jezerski površini pa so bili v okviru projekta zgrajeni plavajoči otoki. Učni poligon je velik 3 ha (od skupaj 280 ha, kolikor je veliko posestvo Kmetijske šole Grm). Do poligona vodi učna pot, ki je speljana po narav- nih čistilnih sistemih do grajenih ureditev ERM. Na učni poti je 7 učnih tabel, ki so zasnovane za potrebe pouka v naravi (poleg predstavitve ureditve ERM so na učni tabli tudi motivacijska vprašanja za razmišljanje o predstavljeni problematiki). Učni poligon je na začetku posestva, tik ob pozidanem delu, zato so učinki vpliva človeka vidni na vsaki točki (pri iglastem gozdu, ki je antropogena monokultura, pri gozdnem robu, ki je na mnogih mestih precej poškodovan, kakor tudi pri travnikih, ki so zaradi gnojenja s konjskim gnojem zelo poraščeni z divjim hrenom, kar zmanjšu- je njihovo hranilno funkcijo. Zgrajeni sistemi ERM kažejo, kako bi morali zmanjševati pritiske kmetijstva (odtekanje gnojnice iz kompostarne in njeno čiščenje s peščenimi filtri, preprečevanje širjenja prašnih delcev z vegetacijskim pasom in povečevanje samočistilnih sposobnosti vode na vtoku ter čiščenje v vodni akumulaciji s plavajočimi otoki). Uvod Edukacijska zasnova učnega poligona za ekoremediacije v Novem mestu Slika 1: Učni poligon za ekoremediacije pri Grmu Novo mesto (foto: A. Vovk Korže, 2012) [geografija v šoli] 3·2012 41 Didaktika V nadaljevanju so predstavljeni grajeni sistemi ERM in njihova uporaba za izobraževanje v geografiji. Namreč v čistilnem jarku, protiprašni barieri, rastlinski čistilni napravi in pri ERM-ureditvi akumulacije potekajo fizi- kalno-kemijski procesi na temelju ekosistemskih funkcij, zato je njihovo razumevanje za varovanja okolja in ohranjanja samočistilnih sposobnosti nujno (Vrhovšek, Vovk Korže, 2009). Čistilni jarek je zgrajen ob kompostarni za zbiranje in čiščenje odpadnih voda. V prvem delu je zasajen z vrbovimi vejami na brežini, v drugem delu ima vgrajen peščeni filter in v tretjem delu ima vgrajen prag za razgibanje vode, ki teče po jarku. V čistilnem jarku potekajo fizikalno kemijski in bio- loški procesi čiščenja vode, kar je aktualna vsebina tudi v geografiji. Čistilni jarek za čiščenje gnojnice iz kompostarne Slika 2: Čistilni jarek za čiščenje gnojevke iz kompostarne (foto: A. Vovk Korže, 2012) Preglednica 1: Čistilni jarek kot učni objekt omogoča spremljanje procesov čiščenja vode Vsebine Praktične vaje Aktualizacija razumeti princip čiščenja vode v ERM-jarku meritev količine vode v različnih razdaljah od ERM-jarka čiščenje odpadnih voda razumeti osnovne ekoremediacijske funkcije melioracijskih jarkov ERM popis združbe rastlin v ERM-jarku in primerjava rezultatov s popisom združb rastlin v klasičnem ERM-jarku (primerjalna analiza), ugotavljanje tipov in strukture tal in prsti v melioracijskem jarku ERM delovanje ekosistemov spoznati karakteristike izcednih voda iz kompostarne ugotavljanje parametrov izcedne vode iz kompostarne (merilno mesto na iztoku izcedne vode iz kompostarne ter v samem ERM- jarku): merjenje temperature vode, določanje trdote vode, merjenje v vodi raztopljenega kisika in nasičenosti vode s kisikom, merjenje prevodnosti vode, merjenje pH vode, določanje BPK 5, določanje koncentracije nitritnega, nitratnega in amonijevega dušika, določanje koncentracije ortofosfatnih ionov, določanje sušine, določanje skupne suspendirane snovi (lebdeči material v vodi), določanje skupnih raztopljenih snovi (TDS) (bistrost vode) in ugotavljanje vonja in barve vode; opazovanje in popis združb nevretenčarjev fizikalne, kemijske in biološke lastnosti vode spoznati pristop umeščanja ERM-jarkov v prostor prikaz zaščite jarka pred erozijo; opredelitev finančnih prihrankov na račun učinkovite zaščite načrtovanje v prostoru spoznati pristope urejanja in vzdrževanja ERM-jarkov določitev potencialnega vpliva postavitve ERM-jarka na videz pokrajine upravljanje prostora [geografija v šoli] 3·2012 42 Didaktika Problem gnojevke je v Sloveniji zelo pogost predvsem na podeželju. Z umeščanjem čistilnih jarkov bi lahko bistveno pripomogli k izboljšanju kvalitete vode. Odprte površine brez drevesne in grmovne vegetacije omogočajo prosto širjenje prašnih delcev, pa tudi vonjav ter zvoka. Omenjeni dejavniki, predvsem pa prašni delci, so pogosto moteči ali celo škodljivi za zdravje. Ustrezno oblikovane vegetacijske ovire z izbranimi rastlinskimi vrstami lahko uspešno zadržujejo delce PM2,5 do PM10. Poleg tega tudi zmanj- šujejo hrup ter pozitivno vplivajo na videz pokrajine (Vrhovšek, Vovk Kor- že, 2008). Protiprašne bariere postavljamo bodisi v neposredno bližino vira prahu bodisi ob mestu, kjer se zadržujejo ljudje. Protiprašne vegetacijske bari- ere so tip vegetacijskih pasov. Vegetacijski pasovi so ožji in širši pasovi drevesne, grmovne, travnate in mešane vegetacije. Postavljamo oziroma sadimo jih na naslednjih območjih: – na mejo med posameznimi kmetijskimi zemljišči (mejice), – ob rekah, potokih in jezerih (filtrirni vegetacijski pas), – ob cestah in industrijskih objektih (protiprašne in protihrupne bariere, žive meje, živice), – ob virih pitne vode (zaščitni vegetacijski pas), – kot zelene površine okrog mest ali ob večjih monokulturnih kmetijskih območjih (blažilne cone in koridorji) Učni objekt protiprašna bariera je namenjen spoznavanju principa delova- nja vegetacijske bariere (pasova) kot blažilne cone za preprečevanje pra- šnih učinkov dejavnosti v okolju, npr. prometa, industrije in kmetijstva. Protiprašna bariera Slika 3: Protiprašna bariera za zadrževanje prašnih delcev (foto: A. Vovk Korže, 2012) [geografija v šoli] 3·2012 43 Didaktika Vsebine Praktične vaje Aktualizacija spoznati pomen blažilnih con primerjava učinkovitosti različnih rastlinskih vrst med seboj (glede na listno površino, habitus, sezonskost) podnebne spremembe spoznati in razumeti pomen vegetacije oz. posameznih rastlinskih vrst za zmanjševanje prenosa prašnih delcev v okolju popisi rastlinskih in živalskih vrst posameznih tipov blažilnih con ter izvajanje medsebojnih primerjav prašni delci v zraku spoznati značilnosti in morfologijo posameznih rastlinskih vrst, ki prispevajo k zmanjševanju prenosa prašnih delcev v okolju vrednotenje količine ujetega prahu na listih različnih rastlinskih vrst v barieri prašni delci v zraku, čisti zrak spoznati ekosistemske in ekoremediacijske funkcije protiprašne bariere ugotavljanje vsebnosti vlage v tleh, pH itd. na različnih mestih protiprašne bariere (glede na vrsto, gostoto zasaditve itd.) čiščenje tal, zraka, vode spoznati pristope vzpostavitve blažilnih con ter njihovega vzdrževanja priprava načrta vzpostavitve blažilnih con za različne namene in za protiprašne bariere načrtovanje v prostoru spoznati problematiko umeščanja tujerodnih vrst oz. vnašanje invazivnih vrst v naše okolje ter pomen avtohtonih rastlinskih in živalskih vrst v okolju popisi avtohtonih rastlinskih vrst, popisi morebitnih invazivnih vrst ter spoznavanje načinov in njihovega pristopov odstranjevanja biodiverziteta Preglednica 2: Protiprašna bariera je učno okolje za razumevanje fitoremediacije Rastlinska čistilna naprava za čiščenje odpadnih voda Za mnoga območja bi bila postavitev protiprašnih barier pomemben ukrep za zmanjševanje prašnih delcev. Ker je ukrep vezan na vegetacij- sko dobo, čas rasti rastlin in klimatski pas, je to dolgoročni ukrep. Raziskave in izkušnje kažejo, da je odpadne vode na območjih razpršene poselitve bolj ekonomično in učinkovito čistiti na mestu nastanka, to je v majhnih čistilnih napravah, kot pa graditi dolge kanalizacijske sisteme do velikih centralnih čistilnih naprav. Za čiščenje komunalne odpadne vode iz individualnih hiš in manjših naselij je na voljo več različnih tipov malih komunalnih čistilnih naprav. V naseljih z majhnim številom prebivalcev ali z razpršeno poselitvijo je prevladujoči način tretiranja odpadnih vod greznični sistem, ki je finančno najbolj dostopen lokalnemu prebivalstvu. Poleg tega se vse bolj uveljavljajo tudi individualne čistilne naprave v obli- ki bodisi kompaktnih bioloških sistemov bodisi rastlinskih čistilnih naprav. Rastlinske čistilne naprave (RČN) delujejo po enakih zakonitostih kot na- ravna močvirja, le da lahko razmere veliko bolj kontroliramo. Mokrišča so idealna okolja za kemične pretvorbe zaradi velikega spektra oksidacijskih stanj, ki se običajno pojavlja v takih tleh. Prvi poskusi namenske uporabe grajenih močvirij za čiščenje odpadnih vod segajo v leto 1973 (ZDA), zani- manje pa je naraslo po letu 1980. V Sloveniji je bila prva RČN zgrajena v Ajdovščini leta 1989. RČN so danes razširjene po vsem svetu, predvsem za čiščenje komunalnih odpadnih vod. Njihova prednost je enostavna teh- nologija in princip, zanesljivo delovanje in možnost odstranjevanja skup- nega dušika s sočasnim potekom nitrifikacije in denitrifikacije. Ker so rastlinske čistilne naprave živi sistemi, na procese čiščenja vplivajo zuna- nji dejavniki, kot so temperatura, vlaga, sončno sevanje, je poznavanje geografskih značilnosti pri njihovi postavitvi bistveno. [geografija v šoli] 3·2012 44 Didaktika Pri načrtovanju in izbiri lokacije RČN imajo veliko vlogo geografski faktorji, od prsti, substrata, nakona, vegetacije do klimatskih razmer in stanja poselitve (gostota, obremenitve). Slika 4: Rastlinska čistilna naprava za čiščenje odpadne vode (foto: A. Vovk Korže, 2012) Preglednica 3: Rastlinska čistilna naprava je že uveljavljen učni objekt Vsebine Praktične vaje Aktualizacija učni objekt za proučevanje načina odvajanja in čiščenja odpadnih voda iz individualnih objektov opis zgradbe rastlinske čistilne naprave s pomočjo RČN za zidanico; pomen rastlin na RČN za vezavo CO 2 in primerjava z drugimi sistemi čiščenja odpadne vode podnebne spremembe, vodna direktiva, odpadne vode struktura, funkcija in princip delovanja rastlinske čistilne naprave načini odvajanja in čiščenja odpadnih voda v Sloveniji – primeri – greznice, centralne čistilne naprave, male biološke čistilne naprave, rastlinske čistilne naprave, čiščenje odpadnih voda glavna izhodišča uporabe rastlinskih čistilnih naprav (razpršena poselitev, vodovarstvena območja, manjša naselja, hribovita območja, (za)varovana območja, ne stalno poseljena območja, zidanice, vikendi) izdelava načrta za izgradnjo RČN za individualno hišo (4-članska družina). vodovarstvena območja, Natura 2000 razumeti funkcije in delovanje rastlinskih čistilnih naprav popis rastlin ob mlaki, mokrišču in prenos znanja o določenih rastlinah s pomočjo rastlinskih ključev, da se te lahko uporabljajo za čiščenje odpadne vode na RČN, spoznanje značilnosti vlagoljubnih rastlin ekotehnologije spoznati onesnaževala, ki jih lahko očistimo z rastlinsko čistilno napravo monitoring na vtoku in iztoku iz RČN (odvzemi vzorcev, fizikalno-kemijske meritve, zbiranje rezultatov, interpretacija), KPK, BPK (mejne vrednosti po zakonodaji), spoznati pomen substrata (prepustnost substrata) – laboratorijska naprava za ugotavljanje različne prepustnosti različnih vrst frakcij peska (različni peščeni filtri) naravni čistilni sistemi spoznati potrebo po ustreznem vzdrževanju in upravljanju rastlinskih čistilnih naprav izračun volumna rastlinske čistilne naprave (razmerje med substratom in količino vode v RČN), izdelava modela RČN (utrjevanje znanja), postopek zasaditve rastlin na RČN upravljanje prostora seznaniti se z zakonodajo, ki narekuje ustrezno odvajanje in čiščenje odpadnih voda, izvedeti meritve kakovosti vode na vtoku in iztoku vode iz rastlinske čistilne naprave (obratovalni monitoringi) priprava poslovnika za vzdrževanje rastlinske čistilne naprave; ravnanje z blatom, muljem iz čistilnih naprav (kompostiranje) načrtovanje v prostoru [geografija v šoli] 3·2012 45 Didaktika RČN so zaradi enostavnosti delovanja prihodnost podeželja, edina omeji- tev je razpoložljivo zemljišče, ki pa je v ruralnih okoljih na razpolago. ERM-pristopi za sanacijo stoječih vodnih teles temeljijo predvsem na delovanju rastlin in mikroorganizmov ter posnemajo naravna močvirja in obrežne ekosisteme. Rastline vežejo nitrate, fosfate in pesticide ter tako zmanjšajo količino hranil in strupenih snovi, ki pritekajo v akumulacijo. Mokrišča so vodni ekosistemi z veliko vrstno pestrostjo, ki opravljajo šte- vilne funkcije v korist človeka: zagotavljajo zaloge pitne vode, zadržujejo vodo v pokrajini, čistijo vodo – tudi izcedne in odpadne vode, uravnavajo vodostaj v rekah ter blažijo posledice visokih voda in suše, obenem pa so tudi pomembna območja za rekreacijo. Poleg sanacijskih ukrepov na brežinah, dotoku in iztoku obstajajo tudi revitalizacijski ukrepi, ki so ve- zani na prosto vodno površino. Ti so izvedbeno zahtevnejši, vendar lahko bistveno izboljšajo ekološko stanje vodnega telesa. Razumevanje čiščenja stoječih voda je bistveno za varovanje voda, zato je poznavanje geografskih faktorjev, ki vplivajo na stanje vode, temeljno. Vodna akumulacija Slika 5: Vodna akumulacija za namakanje kmetijskih površin (foto: A. Vovk Korže, 2012) Preglednica 4: Stoječe vode so zelo primerno učno okolje za geografijo Vsebine Praktične vaje Aktualizacija ureditev dotočnega in odtočnega dela z ERM-sistemi meritev ekosistemskih funkcij, predvsem čiščenje vode, pretvorbe hranil in povečevanje biodiverzitete. Večinoma gre pri tem za postavitev trstičnih čistilnih gred na dotoku in iztoku. stoječe vode razgibanje brežin akumulacije. Na podoben princip razgibano oblikujemo tudi morebitne otoke (nizki ali visoki otoki, ki vplivajo na obvodni in vodni habitat). spremljanje raznolikosti habitatov in s tem samočistilne sposobnosti ter biodiverzitete biodiverziteta ukrepi za zmanjšanje evtrofikacije, izberemo jih glede na stopnjo evtrofikacije. V akutnih primerih je možna uporaba železovih in aluminijevih soli ali karbonatov, ki vežejo fosfor, prezračevanje, postavitev plavajočih otokov na naravnih algicidnih materialih ipd. Za preprečevanje evtrofikacije pa so ustrezni vsi ERM-sistemi oz. njihove kombinacije meritev vsebnosti fizikalnih in kemijskih ter bioloških lastnosti vode stanje vode [geografija v šoli] 3·2012 46 Didaktika Vsebine Praktične vaje Aktualizacija zadrževanje mulja na dotoku, za ta namen se na dotoku oblikuje manjši zadrževalnik ali rastlinski filter, ki polovi suspendirane delce. Z zmanjšanjem vnosa suspendiranih snovi v akumulacijo zmanjšamo tudi vnos hranil in organskih snovi v vodno telo meritev debeline mulja, dotoka v akumulacijo, količine snovi. zamuljevanje akumulacij protierozijska zasaditev brežin, stopničasto oblikovanje brežin in zasaditev, protierozijska zaščita z biorogoznico, kokosova vlakna, semenske preproge, vrbovi popleti, fašine spiranje brežin ter s tem dodaten vnos hranil v sistem erozija blažilni vegetacijski pasovi, ki preprečujejo dotok onesnažil iz prispevnih površin v akumulacijo. Blažilni pas je oblikovan iz drevesne in grmovne vegetacije, lahko pa je tudi travnat. Zadnji daje možnost rekreacije ob jezeru in odpira pogled na vodno površino (estetski vidik). meritev dotoka v akumulacijo, spremljanje sestave blažilnega pasu denudacija, biodiverziteta na odprti vodni površini lahko uredimo plavajoče otoke ali mokrišča. Gre za zasaditev močvirskih rastlin na plavajoče nosilce, ki jih namestimo na specifični del vodnega telesa (npr. ob dotoku). Otoki so lahko zasidrani ali privezani na določenem mestu. Zgrajena plavajoča mokrišča najbolj uporabljamo za čiščenje evtrofikacije v stoječih vodah. spremljanje rastlinskih korenin, ki prosto plavajo v vodi, jo filtrirajo in iz nje črpajo hranila. Pomemben delež pri čiščenju imajo tudi mikroorganizmi, ki se razvijejo na koreninah. Spremljanje povečevanja biodiverzitete. Plavajoči otoki ali mokrišča so umetni sistemi, ki so zasnovani za okrepitev procesov in interakcije, ki se pojavljajo v naravnih mokriščih med vodo, rastlinami, mikroorganizmi, tlemi (usedline) in med ozračjem. ekosistemske storitve stoječih voda Okoli nas so pogosto naravni čistilni sistemi, ki opravljajo pomembne funkcije, vendar se jih ne zavedamo. Na učnem poligonu Grm Novo mesto so z učno potjo in učnimi tablami prikazani trije naravni sistemi, in sicer iglasti gozd, gozdni rob in travnik. Vsaka od teh oblik opravlja pomembne ekosistemske funkcije: Iglasti gozd Iglasti gozd opravlja naslednje ekosistemske funkcije: – uravnavanje podnebja (vremenske ujme, ohlajanje ozračja) – kroženje vode in drugih snovi – čiščenje vode – preprečevanje erozije ter blaženje podnebnih sprememb – biotska raznolikost, vir hrane, naravnih snovi, energije Gozdni rob Ekosistemske funkcije gozdnega roba so: – vpliv na spremembo vodne bilance – povečanje evapotranspiracije – zmanjšanje odtoka voda po površini – obogatitev tal z biomaso – večja kapaciteta vsrkavanja vode v pore in manjše izsuševanje Travnik Ekosistemske funkcije travnika so: – transformator sončne energije v kemično vezano energijo organskih pridelkov – traviščne združbe varujejo tla pred izčrpanostjo – življenjski prostor mnogih rastlinskih in živalskih vrst – ohranja aktivnost dekompozitorjev v tleh – naravni ekoremediacijski sistem za ohranitev travniških površin Naravni čistilni sistemi v pokrajini [geografija v šoli] 3·2012 47 Didaktika Za spremljanje teh funkcij smo pripravili delovni zvezek z izkustvenimi nalogami, ki ga lahko uporabljajo ne le geografi, temveč tudi druge stro- ke. Namen je povezati parcialna znanja v problemske celote s ciljem, da z znanjem lahko pomagamo pri reševanju aktualnih problemov v prostoru (Tal, 2009). Programi za praktično izobraževanje na učnem poligonu za ekoremedia- cije v Grmu Novo mesto so namenjeni pridobivanju izkušenj in znanja ob delu s področja ekoremediacij (ERM). Na posestvu Grm Novo mesto so že vzpostavljeni ERM–sistemi, in sicer na vodni akumulaciji (kaskada in plavajoči otok), protiprašna bariera in ERM-jarek. Na Trški gori je zgrajena tudi rastlinska čistilna naprava, vendar na njej ne bodo potekala dodatna dela. Omenjeni ERM-sistemi so odlična priložnost za nadgradnje in doda- tne ERM-ureditve, ki jih kot programe praktičnega izobraževanja ponuja- mo v tem katalogu. ERM v naravi so dokaz delovanja narave, zato jih lahko marsikje samo prenesemo v antropogeno okolje. Na učnem poligonu za ERM Grm Novo mesto so gozd, gozdni rob in travnik trije naravni sistemi, ki pa jih je člo- vek že spremenil. Prav zato jih je treba tudi na učnem poligonu Grm Novo mesto urediti in jih opremiti za namene izobraževanja. Programi so vezani na nove ureditve na učnem poligonu za ERM Grm Novo mesto s ciljem, da bodo udeleženci posameznih programov dobili vpogled in praktične izkušnje vzpostavljanja ERM v naravi. S praktičnim znanjem si bodo lahko reševali probleme v lastnih občinah ali doma. Raz- širiti zanimanje za ERM, dati praktične izkušnje in usposobiti ljudi (zlasti mlade), da bodo znali delati ERM-sisteme, je cilj programov praktičnega izobraževanja. S praktičnim izobraževanjem udeleženci pridobijo: – sposobnost načrtovanja ERM-ureditev na konkretnih primerih; – zmožnost povezovanja vzrokov in posledic pri iskanju rešitev za kon- kretne probleme v okolju; – razumevanje ERM kot naravne čistilne sisteme, s katerimi dosegamo samočistilne sposobnosti narave in jih prenašamo v okolje, kjer je človek posegal in spreminjal delovanje narave; – samozavest, sposobnost, zmožnost lastnega ukrepanja pri degradaci- jah v okolju z uporabo ERM-spoznanj (uporaba vegetacijskih sistemov, naravnih materialov in upoštevanje naravnih zakonitosti). Geografija kot interdisciplinarna stroka ima izjemno priložnost postati po- vezovalka znanj v prostoru z namenom aktivne vključitve v preprečevanje in reševanje okoljske problematike. S ciljem, da se na učnem poligonu v Grmu Novo mesto čim bolj nazorno predstavijo možnosti uporabe ekoremediacij pri zmanjševanju pritiskov iz kmetijstva na okolje, so bili v okviru projekta vzpostavljeni ekoremediacij- ski objekti, in sicer: čistilni jarek, rastlinska čistilna naprava in ekoremedi- acija stoječe vode, med naravnimi ekoremediacijami pa so opisne iglasti gozd, gozdni rob in travnik. Vse oblike ekoremediacij povezuje učna pot z učnimi tablami. Učni poligon je učilnica v naravi za praktično, izkustveno in aktualno izobraževanje o okoljskih problemih predvsem Jugovzhodne Geografske vsebine pri nadgradnji poligona ERM v Grm Novo mesto Sklep [geografija v šoli] 3·2012 48 Didaktika Slovenije. Geografiji daje nove možnosti za poglobitev terenskega dela, raziskav na področju varstva okolja ter vključitvi v načrtovanje in reševan- je aktualnih problemov. Prav z ekoremediacijami se je začel nov razvoj Ju- govzhodne Slovenije, zato je tudi za geografijo velika priložnost, da pripo- more k izobraževanju in ozaveščanju o procesih v naravi in dejavnostih v družbi, ki neposredno vplivajo na stanje okolja. S ciljem, da se geografija aktivno vključi v razvojne premike v Sloveniji, je nov učni poligon zagotovo velika priložnost. 1. Tal, T., Morag, O. 2009: Reflective Practice as a Means for Preparing to Te- ach Outdoors in an Ecological Garden. Journal of Science Teacher Education ,Vol. 20, Num. 3, pp. 245–262. 2. Vrhovšek D., Vovk Korže A, 2008: Ekoremediacije kanaliziranih vodotokov. Ljubljana: Limnos, Filozofska fakulteta, Mednarodni center za ekoremediaci- je. 3. Vrhovšek D., Vovk Korže A., 2009: Ekoremediacije za učinkovito varovanje okolja. Maribor: Univerza v Mariboru, Filozofska fakulteta. 1. Rezultati projekta Ekoremediacije v Jugovzhodni Sloveniji. Nosilec projekta: Razvojni center Novo mesto, sofinancer: Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo, 2011–2012. Literatura Viri Slika 6: Delovni zvezek za spremljanje delovanja ekoremediacij v pokrajini (foto: A. Vovk Korže, 2012)