i m noviee, Iz Štajerskega. V nemškem Gradcu na Štajerskein je dražba miloserčnih gospa, ki pomagajo Ijudem, kteri bi imeli na kant priti; ta verla družba je že rešila 32. ubogih družin; denaijev je izdala do sedaj 236 g\. 14 kr. Nedavno bi tudi mogla prodana biti hiša nekemu postarnemu učitelja. Kdor ve, kako učitelj mora stiskati, da si kupi hišico, in koliko po navadi učitelji na stare dni dobivajo, — lahko pozna njegovo tugo, ko ima zgubiti kotiček na stare dni. Hisa je bila že v tretje na prodaj; miloserčna družba to zve, in reši učitelju hišo in dom. Iz Žallne. Vein, da mi nihče ne bo očital, če tndi jaz enkrat apregovorim o (ukajšnji soli, ktera je bila vstanovljena to šolnko leto. Z veliko radosljo povem, da prav marljivo horiijo v šolo nkaželjni otročiči, in se prav radi uče. Hodi jih v vsakdanjo šolo 156, gotovo lepo število za našo lokalijo, za kar smo pa hvaležni našemu blagemu prečaetit. župniku M. V., kteremu je izreja domače mladosti res zeto pri sercn. Po več krajih se pritožujejo, da jim av. Juri šolo sprazni, ali, hvala Bogn! pri nas ne čulimo tega, ker pri nas bodo otroci pervo sv. spoved in sveto obbajilo še le konec .šolskega leta opravili, in bodo tedaj radi celo leto v šolo hodili. Tudi ti povem, ljubi nTovaršu, da smo dobili prav pripraven prostor blizo šole za šolski vert, kterega so nam tudi preskerbeli prečastit. gosp. župnik. Nasadili smo vanj že preteklo pomlad čez 200 drevemc in divjakov, in cepili smo jih že čez 30; iu res naš trud ni bil zastonj, ker sino že letos z velikim veseljem šolske otročiče opa/.ovali, kako marljivo že doma po vertih divjake sade in jih žlahtne. Z Bogom. J. Zalinski. Iz PredoselJ. Tičje pismo do našega ^Tovaiša mnogim zelo dopada. Namenil sem se o sedanjem veselem pomladnera času nekaj povedati o tici seniei. Senic je več verst; naj večja je pri nas velika eenica ali jesenica. Nekaj manji so meniščikl ali plava senica , in tudi senica mtakarica; naj manjša od teh je pa gojzdna senica ali pogojzdnica. Vse te senice potrebujejo drevesne dapljine za valjenje in spanje; dolgorepka pa si nareja svoj4 umetno gnjezdo prosto na drevesih in germih. Senice žive več ali raanj celo leto v na.ših krajih; se združijo v jeseni in po zimi v trope, ter iščejo hrane povsod, kjer je je kaj. Hrana imenovanih senic pa je le nekaj iz jagod in eemen; naj več se jih živi ud zaželk, červov, gosenic in njih jajčic; senice so tadi zelo požrešne, potrebujejo veliko hrane, in dvakrat v letu mlade zgodnjajo, ter ležejo ali zneso 6— 10 jajčic, ter svoje mlade preživljajo le z zaželkami in njihno zalego. Iz tega se vidi, koliko zaželk pokončajo te koristne tice; so pa tudi posebno zato koristne, ker zaželkiua jajčica so jim naj bolj okusua jed. Mi naj še tako pridno in čieto drevesa snažiino, vendar prav malo moremo škodovati drobnim zaželkam, ker te svoja komaj vidljiva jajčica zastavijo na mladike prav blizo cveta, kterega potem mala mlada goHenčica. knmaj iz jajčica zlezajoča poškoduje ali ccld požre. Ako se prešteje in zvc, da teh zaželkinih jajčic 50.000 — 100.000 en lot tehta, da pa senica vsaki dan toliko teh požre, kolikor sama tehta, se lahko misli in tudi vidi, koliko teh škodljivih merčesov senice nničijo, in kako škoda je za eno samo senico, ako raora pred svojira čaeom poginiti. Akoravno se senice zelo hitru množijo, jih vendar veliko pogine, posebno po zitni, pa ne zavoljo mraza, ampak zato, ker so drevesa močno s snegom pokrite, posebno pa z ivjem ali poledico, ker ne morejo do hrane, in tako inorajo glada poginiti. Na (a način ostane čez zimo komaj deseti del senic, ki so v jeseni živele. Imamu gotovi vzrok, da senice kol naše naj boljše pomočnice skerbno varujemo, in da jih na vse mogoče načine podpiramo. Pred vsem sknšajmo z besedo in djanjem otroke podačevati, da ne bodo Ijubim živalicam pobirali jajčic, da jim ne bodo jeraali mladičev in jih terpinčili. Ne pustiino tako korislnih tičkov, posebno senic, jeseni loviti. Delajmu z vso močjo, da mladost in odrasčeni ne bodo senic lovili, in jih v kletko ali med okna zapirali, ter tako po nepotrebnim manjšali te tako zelu korislne živalice. Komur je sadno drevjc le količkaj pri sercu, naj nc le sanio dobro redi in snaži drevesa, temuč naj privabi tadi koristnih tic na svoj vert. Če je po zimi veliko snega, da si tički okoli hiš iščejo hrane in varstva, posiplji jim živeža, za senice bučnih pešek in seinena od solnčnih rož, in ta majhna hrana, ti bo donesla veliko dubička. Treba je pa tudi otroke vaditi in podučevati, da tičev ne preganjajo ne iz iievednosti, ue iz neusmiljenja. — Naj ti k sklepu, dragi ,,Tovarš", še povem, koliko se stori, ako otroci radi vbogajo in so pridni. Ker je letos kebiovo leto, smo pri nas s šolarji napovedovali kebrom vojsko. Vsaki dan mi mora vsak otrok vsaj nekaj (eh živalic prinesti, ter jih v eoli sošlejemo za vsako klop posebej, dcklcta skup, dečki skup. Izg-ledni učenci imajo zapisnik, ter na tanko zapisujejo, koliko jih je kdo vsaki dan sabo prinesel. Potein jih vsaki dan drugi na tabli sosteje, in kakšno ve.selje je, ko vidijo, koliko so jih ta dan, koliko drugi dan vjeli, in kteri več. To je živo! Učencev iraamo 170 dopoldanskih in popoldanskih, in glej, kakor se vidi iz zapisnika, smo v 8 dneh vjeli 195.636 kebrov. Meril jih še nisim; vem, da jih je blizo 4 do 5 mernikov, ktere vse pomorjene v zemljo pokopljemo. Ko bi vedili šolarji, da bi kaj zanje dobili, bi jih gotovo v Pariz k razstavi poslali. Da si mi zdrav, ljubi ,,Tovars!'' jan. Saje. Z pod Zelenega verba. Človek sedaj ne ve, pri čem da je. Nekteri pri nas pravijo: ^Cemu bi sedaj otroci hodili po 4 ali celo 6 let v šolo, ker se ne uče drugega, kakor po d o m a č e brati, pisati, nekaj številiti in po verhu še nekaj moliti, drugega pa nič. Včasi smo ee pa tudi učili nemški; smo po nemški brali, pisali, govorili in tudi po neniški molili; takrat smo imeli v soli saj kaj opraviti, sedaj pa" — Drugi nočejo nič slišati o nemškem jeziku, ter le hočejo vse po slovenski; krajnjščina, saj kakor mi govorimo, jim še ni po volji. Dragi nTovarš, povej vendar, kaj je pravo! *) R. Iz LJublJane. jVjih Veličansfvo, presvetli cesar so našega vikšega šolskega oglednika, prečastitega gospoda Jurja Zavašnika, poslavili z redom Franc-Jožefovim. — Prečastiti gospod dr. Jan. Semen, profesor bogoslovja, je imenovan konsistorni svetovavec. — M. M. Pred nekterimi dnevi so dunajski listi in za njimi tndi graška wTagesposta", zdihovali, da to, kar opovira šolstvo po drngih deželah, zaderževalo bo tadi njeno napredovanje na Ogerskem. Vsak bo mielil, to je gotovo slaba učiteljska plača! 0 kaj še ? To je vse kaj drngega! Ali je mar vnemarnost ljudstva do šole, ali prepičlo izobraževanje učiteljev? — Vse to ne, ampak, dokler bo šola v cerkvenih verigah, nebo se svobodno gibala in ljudstva do blažene otnike vodila. Vsaj tako beremo dan na dan po časnikih, kterih geslo je omika in svoboda, zakaj bi jim li ne verjeli? Kaj pa je takega, da so kavrani ta stran in uno etran Litve tako enoglasno začeli peti? Ogerski minister za poduk in bogoeaetje, baron Jožef Eotvos, je dopisal milostljivemu gospodu Janezu Simor-u, pervnstohiiku ogerskemu, in mu je naznanjal, da je nastopil svojo službo, ter reče k sklepu, da 86 nadja, da ga bo milostljivi nadškof, kot pervostolnik rimske katoliške cerkve na Ogerekem, domoljubno podpiral s svojim svetom, s ekušnjo in veljavo, da se pospešuje to, kar je veri in šoli v koriet in blagor. Iz odgovora milostljivega nadškofa povzamemo nektere čertice, ktere so dan danes za cerkveno in politično stanje v Avstriji in tudi drugod zel6 pomenljive in važne: jjMislim, da Vi, prevzvišeni gospod, kot zvesti sin katoliške cerkve, s ktero se je začela ogerska vstava in omika, ne bote nikdar dovolili, da bi Vaši vradniki pozabili pravic, ktere cerkvi zagotovljajo neodvisnost, ker ta je bistveno združena z cerkveno namostalnostjo. Vi ne bote nikdar dopustili, da bi Ijudje, kteri katoliske cerkve ne poznajo, šolo, ktera pripravlja versko življenje cerkvi, iz ktere je izšla, iz naročja, tergali — sicer bi bilo večini Ijudstva, ki želi prave omike, nemogoče pridobiti si veiske in katoliške zavesti. Vi ne bote dopuščali, da bi se lepa zastopnost med cerkvijo in deželno oblastnijo s presego le količkaj motila, ker le tam, kjer ona kialjuje, je mngoče da Ijudstvo v miru vživa omiko, svobodo in materialno blagostanje; posebno pa ona pripomore, da si serce, ki koperni po višjih duševnih dobrotah, zadobiva lepih čednosti in verskega prepričanja. Katolisko ljudstvo gleda zaupljivo na me; vedoma ga nočem nikdar motiti, ker le tako se zavaruje blagor nase ljube donoovine; vera in domovina mi dolžnost nalagate, da v zvezi z vami skerbim za domovino". Te pervostolnikove besede, ktere na tanko povedo, kaj nadškof žele, narareč samoslaliiost in pravice za katoliško vero in cerkveno nadzornišlvo v šoli, niso bili svobodljuboin ta stran in unstran Litve po godn, očitali bo mu nesterpnost, ošabnost, še celo upor zoper deželsko oblast. — Kavrani so si po vseh deželah podobni, in njih petje je povsod lepo doueči nkra, kral" — Gospod Anton Kuusič, učitelj v Nemški Loki na Kočevskem, je dal na svetlo zvezek čveteroglaenih cerkvenih peaetn, — hčerice mladega očeta, pa vendar že precej zale in čverete. Dobivajo se v Ljubljani v Egerčini tiskarnici in tudi pri skladatelji v Nemški Loki. — Po nekem visjem ukazn je v erednjih šolah (v gimnaziji in realki) za šolska spricala vstanovljena ta le lestvica, ki ne po nemški tako le glam: za nravuost (Sitten): musterhaft, lobenswer(h, entsprechend, rainder enteprechend, nicht entaprechend; za pridnost (Fleies) : ausdauernd, befriedigend, hinreichend, ungleichmassig, gering; za napredovanje (Vortgang): ausgezeichnet, vorziiglich, lobensvverlh, befriedigend, genugend, nicht genugend, ganz ungeniigend. — Šolski in drugi časopisi pišejo, da bodo o ietosnjih šolskih praznikih imeli nemški učitelji veliki zbor na Dunaji in tudi v Hildesheiinu na Hanoverskem, kainor se bo sošlo sila veliko nemških učiteljev in kamor bo tudi dunajsko mestno svetovavstvo poslalo 3 ucitelje. Toje prav; kaj pa, ko bi tudi mi sloveneki učitelji imeli enkrat enako zborovanje ! Kar tekne unim, bi morda teknilo tudi nam. — V Ameriki je prepovedano v šolo hoditi otrokom, ki se niso spolnili 7. leta; pravijo, da prezgodnji šolski poduk škoduje mladini na telesu; inorda imajo prav. *) Take in enake vprašanja je nTov." ie večkrat prav na drobno pretresoval in povedal kaj je pravo. Zdi se nam, da ne berete preradi ne nTov.", pa tudi ne drugih doraačih listov, in da je to vaše vprašanje za nTov." le nekaka limanica, na ktero pa se nTov.u ne ueede. Pa vse bre« zamerel vr.dn.