MITOV. GLASILO KMETIJSKE DRUŽBE D LJUBLJANI registrovana zadruga z omejeno zavezo Poštnina plačana v gotovini — Postgebiihi' bar bezahlt II TCP I NI. Regulacija selišč — Vedro in odločno na delo! — Poskusno sajenje krompirja na Selu pri Št. Vidu na Dolenjskem — V uLD I II A. Sejmo oljnate rastline! — Skušnje z novimi sortami krompirja — Plug z brano — Pridelujmo grah skupaj s krompirjem — Koristi domačega vrta — Ureditev in obdelovanje domačega vrta — O pededovanju telesnih znakov in lastnosti pri naših domačih živalih — Praktična streha za silos — Kako si pomagamo, če se krava ne pusti molzti — Krava spušča mleko> — Ne nastiljajte svinjam s sesekljanim vejevjem in smrečjem — Kako nastane jajce —• Dajte kokošim pozimi skaljenega žita! — Zakaj počrni krompir — Naš kmet in kmetijstvo na Kranjskem v dobi po Napoleonovih vojnah — Čiščenje odvodnih jarkov na ljubljanskem barju — t Ing. Josip Zidanšek — Vabilo Naročnikom i To številke pošiljamo vsem starim in novim naročnikom. Prilagamo položnice in prosimo" one, ki še naročnine >;a leto 1944 niso poravnali, da to nemudoma store. Prihcdnjo številko bomo razposlali samo onim, ki so naročnino že poravnali. Naročnina stane letno Lir 24.— in se plačuje celoletno v naprej. UPRAVA 0&MV.O. Regulacija selišč Ing. Bogdan Ferlinc Obnova naših porušenih domačij mera biti načrtno urejena; oslanjati se mora na regulaciji celokupnega selišča. V preteklosti naših vasi niso gradili po načrtu; izbira prostora .in zidave stanovanjskih in gospodarskih poslopij je bila prepuščena samovolji posameznikov. Interesi poedincev pa se, kot vemo, močno razlikujejo od skupnih interesov. O načrtni graditvi naših vasi v preteklosti torej ne more biti govora. Redki primeri naselij pa, ki so se takrat smatrali načrtni, danes ne odgovarjajo sodobnim gospodarskim potrebam in zato tudi niso več načrtni. Potreba regulacije selišč, na kateri naj temelji načrtna obnova, je torej obča, splošna in neminovno zahteva izdan je naredbe, po kateri bo: 1. zaforanjena ne-načrtna obnova naselij in 2. omogočena tudi razlastitev gradbenih prostorov (stav-bišč) v prid zasebnikom, ako to regulacijski načrt predvideva. Obenem pa naj ta naredba vsebuje tudi olajšave trdot gradbenega zakona, posebno onih določb, ki so do sedaj otežavale hitro (ekspedi-tivno) izdavanje gradbenih dovoljenj. Na drugi strani pa naj ta naredba ne prinese zasebnikom samo olajšav, temveč tudi obveznosti in celo prisilne mere glede zidave objektov, ki so utemeljeni iz gospodarskih ali drugih uvaževanja vrednih razlogov. V ta namen naj naredba vsebuje pooblastila, na podlagi katerih bo nadzorna oblast mogla predpisati pogoje, ki jih mora graditelj izpolniti, predno se mu izda gradbeno dovoljenje. Ker so porušena predvsem kmečka naselja, ki so tudi, v kolikor so nedotaknjena, potrebna prilagoditve zahtevam sodobnega kmetijskega gospodarjenja, so v naslednjem obravnavane in poudarjene one koristi in pridobitve, ki jih naj regulacija selišč kmetijstvu prinese in naredba upošteva, da bo res času in potrebam ustrezajoča. Kmečke naselbine naj se grade v za-. vetnih in proti jugu obrnjenih legah .in vedno le v neposredni bližini močnih izvirov studenčnice. Če vode ni v bližini, naj bo vsaj izvedba vodovoda zagotovljena. Načelo, da naj ima vsaka kmečka hiša in vsak hlev uveden vodovod, je gospodarsko vsestransko utemeljeno in, ni nobena novodobna kaprica. Seveda bo mogoče to načelo 100%-no zadovoljiti le v redkih primerih, kar pa ne sme biti razlog, da se sploh ne bi upoštevalo. Po tem načelu bo kazalo zabraniti obnovo porušenih selišč na vrhovih bregov, kjer ni vode in tudi napeljava vodovoda ni mogoča. Varnostni razlog, ki je v davnini narekoval gradbo strnjenih selišč na vrhovih, je danes neutemeljen. Vedno se bo v bližini našlo bolj pripravno mesto, kot je bilo starov bodisi za celo naselje, bodisi za posamezne domačije. Slično naj se iz zdravstvenih razlogov zaforani obnova popolnoma in v posebnih primerih le deloma porušenih selišč, ki stoje na močvirnatih, odnosno preveč vlažnih in senčnih severnih legah. Presoditi treba, ali ne kaže posameznih domačij preseliti iz strnjenega selišča, kjer jim primanjkuje za obratovanje neobhodno potrebnega prostora, v sredino njihove obdelovalne zemlje (polj, njiv, travnikov). Gospodarji se bodo morda v prvem" trenotku protivili takšni preselitvi, toda s primernimi gospodarskimi razlogi in poukom jih bo mogoče pridobiti za to. V poedinih primerih pa, kjer primanjkuje prostora za zadostno razširitev vaških dvorišč, se bo takšna preselitev morala prisilno izvesti. Z ozirom na glavne prometne ceste naj velja načelo;, da hiš ne gradimo tik ob glavni cesti, temveč v stranskih cestah, ki jih povežemo z glavno cesto. Zato se naj glavna cesta, kjer je le mogoče, preloži iz sredine starih selišč na rob naselja. Tako bodo vaške domačije bolj mirne, manj zaprašene in bolj varne pred prometnimi nezgodami, promet na glavni cesti pa bo neoviran. Iz istega razloga se mora izvršiti preselitev kmečkih domačij v poseben kmečki okraj v onih naseljih, ki so gospodarsko središče okolice in v katerih se nahajajo pomešani med kmetije uradi, trgovine, obrtna in stanovanjska poslopja. S takšno ločitvijo bo ugodeno vsem slojem, zelo bo olajšana izvedba regulacije, a predvsem bo zadoščeno gospodarskim zahtevam kmetijstva. Gradnja podeželskih naselij se mora prilagoditi značaju in sliki pokrajine. Samo oni domovi, ki harmonirajo s pokrajinsko sliko, ne puščajo v duši kmečkega čioveka neskladnosti, ki je v veliki meri kriva bega z rodne grude, in ne bodejo obisko-valca-turista v oči. Zaradi raznolikosti pokrajinskih slik je nemogoče določiti enoten, občeveljaven tip naselij ali posameznh zgradb. V vsakem naselju naj se najprej ugotove njegove značilnosti in šele potem na njihovi podlagi določi tip zgradb, ki se bo posebno priporočal. Morda bo potrebno predpisati; kako se v kakšnem naselju graditi ne sme, da se ne pokvari pokrajinska slika in tipičnost zgradb. Samo ob sebi je umevno, da mora biti slovenski značaj poudarjen in merodajen pr:i oblikovanju zgradb. Ko bo ugotovljen v posameznih naseljih tip zgradb, ki pa mora biti primerno ši-rokegruden in ne šablonski, bo mogoče za porušena naselja racionalno in najceneje izdelovati tipizirane osnovne gradbene dele (okna, vrata, materijal za tla, krov, izolacijo in slično) v večjih industrijskih obratih, kar je za uspešno izvedbo otonove nujno potrebno. Predpisati je treba minimalno površino dvorišča skupno z zelenjadnim vrtom, ki jo mora imeti vsako gospodarstvo. Za posestva do 3 ha hi v ta namen zadostovalo štev. 1 in 2 Leto 61. V Ljubljani, dne 29. februarja 1'■■'& "ii, '•■,: Drugo vprašanje, ki ga naj naredba reši, pa hi bilo, kako tehnično izvesti regulacijo selišč. Z ozirom na veliko število obnove potrebnih selišč se dosedanji tehnični oddelki, s katerimi razpolagajo okrajna glavarstva in pokrajinska uprava, nezadostni. Zato naj za izdelavo osnutkov (načrtov oziroma skic) in vseh pripravljalnih del, ki jih regulacija zahteva, naredba predvidi ustanovitev posebnega »Zavoda za ureditev selišč« in njegovih terenskih tehničnih, sekcij. Zavod se naj ustanavlja za nedoločeno dobo, dokler obnova traja, rta kar naj njegove funkcije prevzamejo zopet tehnični oddelki pri pokrajinski upravi; odnosno pri .okrajnih glavarstvih. •'-i. - ■; ■ Poedine domačije, premeščeno iz stisnjene vasi na sredo njiv in travnikov, lahko svobodno dihajo: prostora za zidavo vseh gospodarskih poslopij je okoli domačije na izbiro, — dolga vsakodnevna pot z doma na delb in nazaj je prikrajšana. glede števila in razporeda prostorov, dimenzij gradbenega materijala in raznih tipiziranih sestavnih delov (okna,- vrata itd.) neobhodnih gospodarskih zgradb in naprav itd. Takšno normiranje bi olajšalo hc samo izdelavo načrtov, temveč tudi delo nadzornih oblasti. Enaka gradnja hiš, enak krov, bujno drevje, ki ščiti domač in sosedov dom, sonce in mraz, svoboden zrak, vse to sc vtisne kot enotna slika rojstne vasi V kmečko dušo in vzbudi v njej pravo, večno ljubezen do rodne grude. Število terenskih tehničnih sekcij naj se ravna po številu selišč,. ki so potrebna obsežne obnovo. V poedinih primerih, zlasti , ob manjšem obsegu obnovitvenih del, naj se izdelava regulacijskih osnutkov dovoli tudi samim občinam, ki to želijo in ki imajo možnost, da izdelavo regulacijskih'osnutkov poverijo pooblaščenim inženjerjem. Začasen značaj omenjenega zavoda in njegovih terenskih sekcij omogoča, da se najamejo novi strokovnjaki le pogodbeno m v majhnem številu, večina uradnikov in strokovnjakov pa delegira iz uradov, ki sedaj poslujejo v zelo zmanjšanem obsegu in ki bi se po izvršeni regulaciji vrnili na svoja redna mesta. Tako bi n. pr. strokovnjaki sedanje Komisije za agrarne operacije, zlasti kulturni tehniki, lahko zelo koristno sodelovali pri regulaciji selišč. Slič-no bi Zavod pritegnil k regulaciji tudi upravne uradnike iz oblasti komasacij in melioracij, ki imajo že primerno izkustvo v občevanju s kmečkim prebivalstvom. Nadalje bi Zavod lahko sprejel strokovnjake mestnega tehničnega urada v Ljubljani, saj je stavbena delavnost v mestu skoraj prenehala. Ljubljana pa je tudi dolžna priskočiti podeželju v pomoč. Z delegiranjem strokovnjakov iz naštetih uradov in še vseh drugih javnih ali pol javnih, zadružnih ustanov k Zavodu bi pokrajinska uprava brez večjih stroškov stvorila potreben kader strokovnih moči za regulacijo selišč, S centralizacijo delovnih sil v enem Zavodu bi se dosegla enotnost regulacijskih postopkov. Zanimiv je predlog v nemških strokovnih listih, po katerem obiskujejo gradbeniki pred obnovo porušenih naselij kratke praktične tečaje. Enotne direktive naj bi Zavod izdal tudi oblastvom, občinam, projektantom in zasebnikom,, tako da bi bilo jasno, za. kakšne zgradbe še bodo v bodoče dajala gradbena dovoljenja.. Ne smemo namreč prezreti, da večino zgradb na vasi projektirajo razni zidarski mojstri, ki nimajo potrebne strokovne izobrazbe. Tem ljudem se projektiranja ne bo moglo zabraniti in zato je treba izdati, jim potrebna navodila, oziroma predpise Kakšen naj bi bil v glavnih potezah postopek pri regulaciji selišč po ndvi na-redbi? Zavod za regulacijo selišč bi po svojih terenskih sekcijah po ugotovitvi dejanskega stanja izdelal regulacijski načrt seli-šča. V poedinih primerih bi to izvršile same občine preko pooblaščenih inženjerjev. Ko Zavod načrt odobri, razpiše okrajna komisija obravnavo na mestu samem ih izpostavi skozi 15 dni v občinski pisarni načrt na ogled. Ugovore lahko stavlja vsak prebivalec naselja najpozneje ustmeno na obravnavi. Nato izda okrajna komisija svojo odločbo, proti kateri se lahko vsakdo pritoži na pokrajinsko komisijo, ki po-tem dokončno odloča. Opisani postopek je kratek in izključuje možnost, da bi se odločitev mogla zavlačevati ali izigravati. Pravno obliko in načrte regulacije selišč bi pokrajinska uprava — ob upoštevanju obrazloženih dejstev z izdanjem in izvajanjem nove naredbe — kljub obsežnosti dela lahko v kratkem roku izgotovila. Kako in kje najti sredstva, da se pristopi k gradnji zasebnih in javnih (občinskih) objektov, ki jih regulacija predvideva, oziroma dovoljuje, je obširno vprašanje, lci ga v tem članku ne nameravamo razpravljati. Ugotavljamo samo, da bodo — zaradi uničenja številnih zasebnih in javnih dobrin v Vojni — selišča in njihovi prebivalci potrebni izdatne pomoči, ki jo bodo morali preko pokrajinske uprave prispevati vsi sloji naroda. Zdrava in produktivna obnovljena selišča so namreč za obstoj -in razvoj vsega naroda prvi in najvažnejši pogoj, ki ga je treba izpolniti. In kakšno nasprotje gornje vasi je šablonska, kapitalistična, moderna vas, katere graditelji se niso ozirali na pokrajinsko harmonijo in duševnost kmečkega življa! Vedro in odločno na delo Ing. J. Zaplotnik Nekoč sem bral pripovedko: Dva zakonca sta imela v najemu hišo, njivo in travnik,'da sta redila kravo; pa sta si mislila: »Ko bi imela še to in to njivo,, da bi redila lahko dve kravi,, potem bi pa bila srečna.« Gospodar, ki sta mu to skrb potožila, jima je takoj, ustregel. Naslednje leto sta zakonca prišla z novimi željami, in vsako leto je bilo teh želj & več. Gospodar, ki je bil dober človek, jima je vselej ustregel, kajti ni bil odvisen baš od tiste zemlje. Ze so se pogodili, da lahko delata na celem gruntu, kot da bi bil njuna last Naslednje leto sta si zakonca želela še so« Leto 61. KMETOVALEC sednji grunt. Pa pravi gospodar: »Draga moja, vidva ne bosta nikoli srečna. Vidva iščeta sreče v predmetih, toda vedita: ni sreče v predmetih, v človeku samem je sreča!« . Službeni opravki so me zanesli v različne kraje naše domovine. Tako sem nekje prišel v vas, kjer so z banovinsko podporo delali cesto. Vas je dotedaj imela vso zvezoi s svetom po skromnem, klan-častem kolovozu. Delo je dospelo tik do vasi, ko je bila podpora izčrpana. Ljudje so sklenili, da ne bodo več delali, če ne dobijo nove podpore. In cesta je obtičala tik pred vasjo, naprej v vas in po vasi pa je obdržal svojo veljavo stari kolovoz, poln skal, luž in kotanj. Bil sem v drugem, kraju. Svoje delo sem končal že dopoldne, vlak proti Ljubljani pa je vozil šele zvečer. Sklenil sem razgledali si Okolico. Pridružil sem se skupini mož, ki so se vračali iz občine v svojo vasico daleč gori v hribih, pot nas je vodila po dolini sprva po lepi cesti, ki se je pozneje zožila, na zadnje, v sam hrib pa je peljala samo skromna, toda dobro oskrbovana pot. In eden od možakov je pripovedoval zgodovino te poti: »Ko smo bili mi še mladi, je tod vodila slaba stezica, ki je bila uporabna samo ob lepem in suhem vremenu, ob deževju in pozimi pa smo morali hoditi v cerkev, na Občino, v trgovino in po drugih opravkih daleč na okrog. Pa smo sklenili, da si bomo tod napravili pot, ki bo uporabna ob vsakem vremenu. Res ni šlo naenkrat, toda zdaj jo imamo in našim otrokom ni treba hoditi naokrog, oni že lahko gredo naravnost, ob vsakem vremenu in v vsakem letnem čas«.« Spet drugje. Vas leži na hribčkih, daleč od prometa, še dalje od fare in šole. Otroci morajo v šoloi Ljudje se zavedajo, da je to ne samo potrebno, temveč tudi koristno; ko otroci odrastejo, ne morejo ostati vsi doma; gredo po svetu, v službe; tam pa zahtevajo znanje, povsod, v vsaki zaposlitvi, in vedno več. Zato brez šole ne gre. Toda poldrugo uro tja in poldrugo uro nazaj je daleč. Ob lepem vremenu še gre, toda v dežju in snegu! In so sklenili, da bodo postavili šolo doma. Star mož, ki, ima, že odrasle otroke, je dal zemljo. Ko sem bil jaz tam, je bila šola napol dograjena. Bog vedi, kaj je zdaj s tisto šolo? Pa še en primer! Tik dobro oskrbovanega posestva javne ustanove stoji mož, ki" zavistno gleda lepo obdelane njive in ' čiste posevke tega posestva, češ, oni lahko, ki dobivajo denar iz proračuna, mi, ki ne dobimo podpor, pa tega ne moremo. Pa ga povprašam, kje je njegovo in je pokazal. Med cesto in hlevom ima dvorišče, kjer je tudi gnojišče. Ker teče cesta višje od njegovega dvorišča, se ob deževju voda steka tja. Da ne bo ob nalivih luža prevelika, jo spelje preko gnojišča v potok, ki teče za hlevom. Potem pa vozi na njivo izprano steljo ter se jezi: oni lahko, ki dobivajo, jaz pa ne morem, ker ne dobim podpore. Kaj hočem reči s tem naštevanjem? Iz teh primerov vidimo, kako različno se ljudje usmerjajo napram temu, kar je okrog njih, kako različno se človek peha za srečo. Vidimo pa tudi, kako vsakemu razpoloženju, gledanju in nehanju končno sledi ustrezajoč uspeh. Mrkemu za-vistnežu je porastla zavist; toda zaprtost, zagrenjenost in zavist ni podlaga, za uspeh, ni sredstvo za napredek in ne vzpodbuda za posnemanje. Od zavisti se njegovo življenje ni izboljšalo in ne pre- | moženje povečalo. Neodločni in nergavi | vasi ni cesta, sama od sebe zrastla iz bla-i ta in luž, kajti neodločnost in nergavost ni produkcijski faktor, ne na vasi in, ne v mestu, ne pri grajenju in končno niti pri podiranju ne. Preudarni in vztrajni gospodarji so si napravili boljšo zvezo s svetom, prav tako kakor so si razumni in požrtvovalni vaščani postavili šolo. Kajti preudarnost, vztrajnost in požrtvovalnost, pa volja in veselje do dela rodijo vidne, koristne in trajne uspehe. Zato si bomo razumno in preudarno postavili cilje, šli vedrega čela in z veseljem na delo in požrtvovalno vztrajali, da dosežemo postavljene cilje. Razume se, da si bomo cilje zastavili tako, da bodo dosegljivi, da bodo človeka vredni, da ne bodo šli na ro-vaš poštenega bližnjega. Zavedati se moramo, da, posameznik ni edini smoter na tem božjem svetu. Da je človek družabno bitje, in da je nad posameznikom še vedno nekaj višjega, kot pa je on sam. Da je tu družina, stan, ob- Okolioo Št. Vida in Trebnjega lahko prištevamo med najboljše kmetijske predele Dolenjske. Razmeroma dobra, zemlja v iposamezmih dolinah in na gosto razčlenjenemu gričevju ter ugodno podnebje nudijo rastlinstvu, temeljne pogoje za njihove vjsoike pridelke. Dobro vrstni red spec. teža rt • -O O > suha. .. snov % - ■ . • O u >C/i surov 1 proteln % Bintje 22.500 91 9 103/, VI. 1,0724 81,07 18,93 12,85 2,14 Bohmov rani 26.800 94 6 15% IV. 1,0753 80,35 19,65 13,44 1,95 Alma 26.000 92 8 13 V. 1,0915 77,86 22,14 16,36 1,94 Swalof birgittta 29.000 93 7 14 I. 1,0912 77,91 22,09 15,82 2,07 Broenderslev 27.600 92 8 13 III. 1,1149 72.K5; 27,15 20,88 1,82 Up to date 15.000 85 15 71/, VII. 1,0900 78,17 21,83 15,03 2,18 Ackersegen 28.300 71 29 is1/:, II. 1,0876 78.67 21,33 15.19 2,22 Oneida 1,0748 81,42 18,58 12.66 2,49 Sejmo oljnate rastline! Ing. P. Simonič Pri nas sejemo mnogo premalo rastlin za pridelovanje olja. To ne velja samo za sedanji vojni čas, ampak tudi za mirno dobo. Neposredna posledica tega je, da uživajo ljudje na deželi premalo olja in da dobi naša molzna in plemenska živina premalo tečnih krmil. Izmed vseh maščob je olje za človeka naj-prikladnejša zabela, ker je najlaže prebavljivo in v tem daleč prekaša ne samo loj, ampak tudi svinjsko mast, ki je mnogo ljudi ne prenaša. Posebnega vpoštevanja vredna pa je še sledeča okolnost: če bi imeli dobro domače olje, bi uživali po kmetih mnogo več surove rastlinske hrane, ki je bogata na vitaminih in rudninskih snoveh in zato človeškemu telesu, posebno mlademu, ki še raste, neobhodno potrebna za pravilen razvoj. Za pravilno, zdravju primerno prehrano, bi morali v vseh letnih časih, tudi pozimi, umivati poleg druge kuhane hrane tudi dosti surove hrane v obliki različnih solat: zeljnato solato, endivijo, radič, motovileč, stročji fižol, papriko, paradižnik, rdečo peso, kumare. Ker je bilo olje, ki smo ga kupovali, drago, je bil to eden izmed poglavitnih vzrokov, da so ljudje uživali tako malo zelenjave. Zato so se po kmetih tudi premalo brigali, da bi poleg solate sejali še drugo zelenjad in tako so nekatere zelenjadne rastline, ki dajo izvrstno in za prehrano odlično, na vitaminih bogato hrano, n. pr. paprika, skoro popolnoma neznane. Olje pa ni samo človeku najprikladnejša maščoba, ampak je za nekatere bolezni naravnost zdrav'lno. To velja med drugim zlasti za žolčne kamne in za vsa obolenja žolčnega mehurja, ki so posebno razširjena med ženskim spolom. Pa tudi mnogi moški, posebno bolj debeli, bolehajo za temi boleznimi. Ako uživamo olje, jetra močneje izločajo žolč, da le-ta ne zastaja v žolč-nih vod'h in ne tvori žolčnih kamnov. Zato bi se morali čimbolj posluževati rastlinske maščobe, in sicer ne samo za solate, ampak tudi za tople jedi, razen v onih izjemnih slučajih, kjer je zaradi posebne kakovost; in finoče okusa potrebno salo ali maslo. Rastlinska mast ali olje pa ni priporočljivo samo iz zdravstvenih razlogov, ampak tudi iz gospodarskih, ker pride 1 kg doma pridelanega olja znatno cenejši, kakor 1 kg svinjske masti- Vsakdo namreč ve, kako drago je pitanje prašičev, ki jih moramo izdatno krmiti s krepko hrano (koruzo, ječmenom), ako hočemo, da se ode-bele. Je pa še en zelO važen gospodarski razlog, ki nas sili k temu, da sejemo več oljnatih rastlin, to je namreč pridelek oljnih tropin, ki so najboljše in najizdatnejše tečno krmilo za molzne krave. Pri krmljenju molzne živine kakor tudi mlade, rastoče ž!vine, gre namreč za to, da dobijo živali dovolj beljakovin, ako hočemo dobiti dosti mleka, oziroma ako hočemo pospešiti rast. Ako molzne živali ne .dobijo v krmi zadostne količine beljakovin, ne morejo dajati mleka, ker se le 'z beljakovin krme tvorijo beljakovine mleka, če se zadovoljimo s skromno množino mleka, potem zadostu-ie dobro, mlado pokošeno ter lepo posušeno, sladko seno in dodatek detelje. Vendar bo ostala molznost krav ob samem senu in detelji skromna, če ne dodajamo nobenega tečnega krmila, še mnogo slabše je z molznostjo krav, ako mešamo senu slamo. kar se pri nas redno dogaja. Zelo malo beljakovin je tudi v pesi, korenju in repi. Ako hočemo torej molznost količkaj zv:-šati ,je neobhodno potrebno, da dodaiamo kako tečno krmilo, ki ima veliko beljakovin. Izmed dobrih, doma pridelanih tečnih krmil, ima kmet na razpolago le pšenične otrobe, ki pa jih je mnogo premalo za vso zimsko dobo. Poleg tega imajo pšehičn' otrobi le 14—15% beljakovin ter 15 ) a razmeroma le malo (9—10%) beljakovin. Zato se krave po koruzi in ječmenu nač odebele, ne dajO pa skoro nič več mleka. Otrobi so v tem pogledu nekoliko boljši; vendar le malo prekašajo prav dobro seno, oljnih tropin pa še zdaleka ne -l.ose-gujo. i ' Pokladanie oljnih tropin pa je ne samo za dvig molže -'zdatneiše, ampak tudi mnogo cehftiše, kakor pokladanie otrobov, kajti cena Oljnih tropin je le za kakih 30 % višja od cene otrobov, medtem ko je vsebina beljakovin in maščob za 100 aH tudi za več odstotkov višia. Kar napravi oljne trOpine posebne prikladne za molzno ž'vino, je pa okolnost, da so njihove beljakovine prav lahko prebavljive, znatno bolj kakor v otrobih. Točni krmilni poskusi kažejo, da se poveča molznost, če dodamo osnovni krmi 1 kg oljnih tropin, za okroglo 4 1, če je se- veda osnovna, krma zadostna in kakovostno neoporečna in če vsebuje zadostno množine drug'h redilnih snovi, predvsem ogljikovih vodanov (škrob). Iz 1 kg oljnih tropin dobimo pod temi pogoji 4 1 več mleka, 1 kg pšeničnih otrobov pa zviša množino mleka le za 2 1. Iz vsega navedenega sledi, da mora naš kmet sejati znatno večje površine oljnih rastlin, da bo na ta način cene je pr delal potrebno maščobo za svojo družino, ki bo tako pravilneje in bolje prehranjena in pa. da ho pridelal obenem poceni in dobro tečno krmo za svojo molzno ž>vino, ki bo Ostala zdrava ter dobre reje in mu dajala zato mnogo več mleka. Za nas sta najvažnejši oljnati- rastlini Sončnica in buča. Sončnica pri nas razen v visokih legah povsod dobro uspeva, če je te zemlja dosti globoka in ji ne manjka apna. Najboljša je srednie težka in rahla zemlja. Sejmo jo ne samo ob rObu niiv in med koruzo, kakor je do sedai navada, ampa ktudi v čistem nasadu. Setev v čistem nasadu ima celo gotove prednosti, zlasti, da sončnico laže oskrbujemo (trganje stranskih poganjkov!) in spravljamo in da imamo pri delu manj hoje, kakor pa, če je sončnica n^se.jana rael koruzo. V zo1o vetrovnih legah pa se bomo kljub temu raje odločili za mešan nasad. Ako pridelamo na 1 ha povprečno 800 kg senčnčneera semena in . če ima seme 40 c/c cilja, pridelamo na 1 ha 320 kg olja. Ako računamo na osebo 5 kg olja na leto, ga porabi n. Pr. &članska drnž!na 40 kg in bi morali v ta namen poseiati vsaj 1lx ha ali 12.5 a. Razen tega pa dobimo nazaj še oline tropine, ki jih porabimo za tečno krmilo v prvi, vrsti za krave. » Poleg sončnic bomo sadili tudi buče. in sicer mnogo več, kakor do šedai. Tu orde-'amo olino seme tako rekeč zast^ni. ker «mo sadili buče do sedaj samo zaradi krme. dragoceno oljno seme pa kar pokrmili. Buč no sadimo samo toliko, kolikor jih lahko porabimo do mraza, kakor je bilo na Do-leniskem do sedaj navada, amnak dosti več. 'n sicer toliko, koFkor iih lahko pokrmimo do konca zime. One buče. ki nam ostanejo za zimsko krmljenie- spravimo na suh. zračen a zaveten prostor, da se še potem nekoliko posuše in da ne gmMejo. Ko nastopi mraz, jih je treba dobro založiti s slamo ali s senom, da ne zmrznejo; ako je hud mraz, pa j'h spravimo v klet ali kak drug suh prostor, kier ne žmrzufe', Jeseni pa lahko večje množine buč tudi okisamo v sitosnih jamah. Ako iih razrežemo in '•.mešamo z drugo, boli suho krmo, n. pr. koruznioo. dob;mo odlično kislo krmo. Surovih buč, pokladamo odraslemu govedu 10 kg na dan, prašiču pa do 5 kg. Ako pokladamo buče, kakor smo zsrorai rekli, tudi še pozimi, t. j. skuono kakih 1S0 dni. jih norPtvmo za 1 odraslo govedo 1500 kfr, za nra4'Ča pa 750 kg. Da pridelamo 1K00' kg buč. moramo posaditi približno 40 dkg semena. Pri nas izdeluie olje iz sončn'c in bučnic tovarna; olja Hrovat & Co. v Liubliani, palača Kreditne banke, ki preskrbi kmetovalcem tudi potrebno seme. Pridelano olino seme lahko torei ieseni oddaste tei tovarni. da vam napravi iz ntega rafinirano olje. Poleg olia na dob'te tudi odgovarjajočo množino oljnih tropin. Naibolje je. da se glede vseh podrobnosti obrnete že sedaj na imenovano tvrdko in se z njo vse potrebno dogovorite. Ponovno bod!. povdarieno, da bi bilo za nS,še kmetijstvo zelo koristno, če bi se gojitev sončnic in buč. za pridelovanje olja čim bolj razširila. Skušnje z novimi sortami krompirja Ing. J. Zaplotnik . Naša. »krompirjeva dežela« že dalj časa trpi zaradi slabih krompirjevih pridelkov. Naš domači beli ; krompir, oneidovec ali družbar, ne da toliko, kolikor od njega pričakujemo, in he toliko, kolikor mi skoraj vedno potrebuejmo. Nič ne pomaga. r sredstvi, kakor .smo delali do zdaj, ne moremo našega krompirja resnično zboljšati; ta sredstva in načini s—, pa naj odmeri vrtu za kritje potreb svoje družine večjo površino (približno 5 arov). 2. Razdelitev vrta se ravna po zahtevah, ki jih rastline stavljajo na gnojenje. Rastline, ki zahtevajo izdatno gnojenje s hlevskim gnojem v predhodni jeseni, uvrščamo v prvo skupino, vse druge pa v drugo skupino. V prvo vrsto spadajo: a) vse kapusnice I (razne vrste zelja, ohrovt, karfiola, glavi-: časti kapus, listnati kapus, koleraba) razen ] podzemeljske kolerabe; b) listnata zelenjad | (razne vrste solate, motovileč, špinača, j mangold); c) bučnice (kumare, užitne | buče); č) paradižnik, paprika, jajčevec, j por in zelena (gojena radi listov). V drugo skupino uvrščamo: a) korena-| sto zelenjad (vrtno korenje, peteršilj, repa, I rdeča pesa, redkev, redkvica, črni koren in zelena, gojena radi korena); b) čebulnice (čebula, česen, šaletka, drobnjak) razen pora; c) krompir zgodnji in podzemeljsko kolerabo; č) stročnice (grah, nizek fižol, natAški fižol, bob), ki jih nekateri smatrajo kot 'samostojno, tretjo skupino, ker imajo najmanjšo potrebo po hlevskem gnoju. Vrt torej razdelimo z 1.20 do 1.60 m široko potjo v dve polovici. Na prvi polovici gojimo rastline, ki smo jih izbral iz prve skupine, na drugi polovici pa rastline iz druge skupine. Pred to razdelitvijo še določimo poseben stalen, manjši prostor dišavnemu zelišču (začimbam) in. svrhi primeren prostor večletnim rastlinam (špargelj, hren, rabarbara), če jih nameravamo gojiti. Posamezne rastline sadimo ali sejemo na 1.20 m šireke gredice, med katerimi je za stepalo širok prehod. 3. Gnojenje. Vsa.ko jesen gnojimo s hlevskim gnojem samo eno polovico vrta, ki smo jo za prihodnje leto namenili prvi skupini rastlin. En ar potrebuje 200 do 300 kg uležanega hlevskega gnoja, bodisi govejega, konjskega ali njihove mešanice. Vsestransko povoljen učinek hlevskega gnoja nam je v glavnem znan; zadovoljimo se ob tej priliki z ugotovitvijo, da je hlev- ski. gnoj domačemu vrtu neobhodno potreben in nenadomestljiv. S povrtnino črpamo iz zemlje poleg dušika, ki g& nadomeščamo pretežno s hlevskim gnojem, zlasti mnogo kalija in apna ter nekaj manj fosforne kisline. Točno tehtanje in merjenje nam pove, da vrtni pridelki odvzamejo zemlji 2—3-krat več hranil kot njivski. Vsa ta hranila moramo zemlji nadoknaditi in še nekaj dodati; računati moramo z izpiranjem hranil v nižje, rastlinam nedosegljive zemljine sloje in z nepopolnim izkoriščanjem hranil. Najprikladnejše nudimo vsa hranila po-vrtnini z umetnimi gnojili. Splošnega merita za količino umetnih gnojil, ki jih posamezne rastline potrebujejo1, ne moremo postaviti, ker pač ta zavisi od trenutne zaloge hranil v zemlji in še od mnogo drugih činiteljev. Približno gnojimo vsako leto 1 ar vrta. z: a) 1—2 kg dušičnastih umetnih gnojil; (amon'jev sulfat ali mešanica am. sulfata in apnenega solitra); b) 3 do j 4 kg kalijeve 40%-ne soli; c) 4—6 kg superfosfata ali 5—8 kg Tomasove žlindre oziroma kostne meke. Razen tega raztrosimo vsako 3. ali 4. leto na 1 »r 20—40 kg pr edhodno ugašenega živega apna. Težje topljiva umetna gnojila (apneni dušik, Tomasovo žlindro,- kostno moko, apno) trosimo v pozni jeseni, pozimi, ali zelo zgodaj spomladi, lahko topljiva pa spomladi 2—3 tedne pred setvijo in v posebnih slučajih še med rastoče rastline. Še eno gnojilo imamo za domači vrt kot | nalašč ustvarjeno, ki stoji po svojem učinku ! na sredi med hlevsk;m gnojem in umetnimi I gnojili. To je kompost. Pravilno pripravljen kompost nadomešča danes primanjkujoča i umeltn,a gnojila!. (Kot sraecšielnio domače gao-; jilo smatramo kurjek. Ta gnoj vsebuje dosti fosforne kisline. in ga uporabljamo pa-edvsem za gnojenje stročnic in sljčnpga.) Vsi kuhinjski in vrtni odpadki, cestno tla,to, lesni pepel in apno, np-daltje ku.ji gnoj, gnojnica in straniščnik, pomešani z zemljo, služijo za pripravo komposta. Kompost mora dozoreti, preden je primeren za uporabo. V ta namen kup, kjer smo zbrali vsa naštete cdipoidke, 2 do: 3 krat na leto premečemo, češee zali jemo z gnonico in vsakikrat stlačimo ter prekrijemo s prstjo. Po 1, najdalje 2 letih je kompost dozorel. Pred uporabo ga presejemO', ter nepreperele dele in nove odpadke mečemo na nov kup. Na vsakem vrtu imamo tako 2—3 kupe: enega za pomladansko uporabo, druge pa v obdelavi. Gnojnica dovaja zemlji dušik in kalij; njena uporaba na vrtu zahteva previdnosti. Najprimernejše je, da jo polijemo po vrtu jeseni ali po zimi na nezmrznjeno in neobdelano zemljo. Med rastom dodana kvari izgled, okus, duh in trpežnost zelenjadi. Isto velja tudi za straniščnik. Pravo mesto gnojnice in straniščnika pa je kompost. 4. Obdelovanje zemlje. Vrt jeseni globoko prelopatamo. Ako nameravamo spremen ti nov kos zemlje v vrt, ga moramo najprej zrigolati 60—80 cm globoko. Obenem z lepatanjem gnojimo pol. vrta s hlevskim gnojem, čez zimo .pustimo zemljo grobo obdelano, tako da imajo v njo dostop voda, zrak in mraz, ki zboljšujejo njene fizikalne lastnosti. Pomladi lopatajo in s hlevsk'm gnojem gnoje zemljo le slabi gospodarji zamudniki. Vsi drugi zemljo spomladi samo zrahljajo (okopljejo), da jo prirede za setev. Tekom leta vrt često oplejemo in okop-ljemo, da zmrvimo gornjo skorjo zemlje, ki jo je stvorilo pogosto zalivanje. Okopa-vanje drži zemljo vlažno in je koristnejše kot čezmerno zalivanje. . 5. Setev obayljamo- v vrtu največ pomladi, v manjšem obsegu pa skozi vse leto do konca septembra. Setev bo uspešna le, če na pravilno obdelano in pognojeno zemljo posejemo zdrave; kaljivo,. čisto primesi in pr: vcvrsfri-v ,Seme, Pri nakupu semena snio odvisni od vestnosti in poštenosti trgovca; ne moremo namreč po izgledu semena sklepati o njegovi kakovosti. Pravilo »kakršna setev, takšna žetev«, velja kot'za njivo, tako tui!i za domači vrt. Zato kupujemo semena samo pri priznanih semenarskih trgovcih ali v zadrugah, ki jamčijo za kakovost, čistočo in pristnost sorto. Z ozirom na različna zahteve, ki jih ob setvi in prvem razvoju imajo posamezno rastlino na nego m v zemljo, pokrit čez dan z okni, po noči še z lesenim ali slamnatim pokrovom). Topla greda.se razlikuje od mrzle po tem, da ima na dnu okoli 30 cm debelo plast stlačenega/svežega konjskega gnoja, kije proizvajalec toplote, zgoraj pa 20 cm debel , sloj dobre, s kompostom pomešane vrthe 1 • zemlje. J Teplo ali mrzlo gredo si pripravimo od I srede .februarja do' konca marca, ,.■'.' Ko seme skali, moramo toplo ali mrzlo j gredo vsak dan vetriti. Zadnje tedhe pred I presaditvijo sadik na stalno .mesto,' odstra- i njamo okna in . pokrov tudi- ponoči in- tako 1 utrjujemo sadike, | Razume' se, da moramo sejalnice pleti, -. okopavati in redno zalivati. * Nekatere rastline presajamo po 2 do 3 krat že . v sejalhici, da se ' jim korenine močnejše razvijejo. ' ••-.- /." •' i '•■;. ' '". .-'■; Presajevanje sadik iz sejalnice na. stalno mesto obavimo najuspešnejše ob vlažnem in oblačnem vremenu. Ako je zemlja preveč vlažna,, počakamo, da se primerno osuši, če je pa preveč suha, jo nekaj ur pred presajanjem zalijemo. Presajamo s kljukastim klinom ob napeti; vrvici. 6. Zalivanje je poleg okopavanja :n plev-. ljenja najpogostejše vrtno opravilo. Povrt-nina porabi Izredno, .mnogo vode. Zalivamo" zgodaj zjutraj ali v poznejših večernih urah tako izdatno,-da voda ne ovlaži Same zgornje površine, temveč globoko prodre v zemljo. Ob sušnem vremenu zalivamo vsak dan, drugače pa po potrebi vsak drug' ali tretji dan. Skorjo, ki se je na površin' stvorila vsled zalivanja, moramo vsakikrat prekopati, da pretrgamo kapilarno vez z. nižjimi sloj: zemlje in tako preprečimo izhlapevanje. Voda, ki jo uporabljamo za zalivanje, mora biti postana. Sveža voda iz vodnjaka, črpalke ali vodovoda je. premrzla in rastlinam škoduje. Zato. vodo napeljemo v rezer-varje, stare sode,. itd,, kjer se ogreje//Po/ možnosti postavimo rezervar na Vzvišen prostor, od koder dovajamo z gumijasto cevjo ali lesenim žlebom vodo posameznim gredicam. S tem si prihranimo težavno; zajemanje vod6 iz vkopanih rezervarjev. Veličina rezervat ja se ravna po .velikost' vrta. Na 1 ar računamo 1.3 do 1.5 mf (1300 -1500 1.) prostora za enkratno izdatno zalivanje površine 1 ara. 7. picJoml. Pri razdolitvi vrta smo-že,' omenili, da delimo vse rastline v glavnem na dve skupini ki jih izmenoma gojimo eno leto na prvi, naslednje teto pa,na drugi polovici vrta. Treba je še rešiti vprašanje, kako bomo razporedili in medsebojno gojiti posamezne rastline ene skupine, da bo vsak košček vrta skozi celo leto zasajen in izkoriščen.- To lahko dosežemo z večkratnim pravilnim zaporedjem kultur. Posamezne vrtne rastline uvrščamo z ozirom na njihovo trajanje razvoja in način obdelovanja v tri kategorije: glavno kulturo, predkulturo in naknadno kulturo. Kot predkultnra nam služijo one rastline, ki se hitro razvijajo in ki jih lahko rano pomladi posejemo, oziroma posadimo, n.pr. redkvica, špinača, solata berivka, glavata solata, zgodnji korenček in druge.. Vse te rastline že -najkasneje junija pospravimo Kot glavna kultura, na katero se pri odmerjanju gredic edino oz ramfl, slede rastline daljše razvojne dobe, kot: . razne vrste zelja, zelena, fižol, čebula, črni koren, pa-rad/žnik itd. Ako, glavne. kulture bolj na redko posadimo in ako razpolagamo z. umetnimi gnojili, lahko med nje uvrstimo vmesne posevke. Razumljivo je', da morajo vmesni posevki zavzeti čim manj- prostora, da ne zasenčijo glavnih kultur. Prikladni medposevki so redkvica, špinača, koleraba •in solata/ ki jih gojimo zlasti med zeljem, krfmarami in zeleno. Kot naknadna kultura slede v jeseni odgovarjajočim glavnim kulturam tele rastline: motovileč, špinača, zimska koleraba in druge. Ob koncu navajamo v razpredelnici ner-. kaj praktičnih primerov zaporedja pred -kultur, glavnih in naknadnih kultur, ki se jih na domačem vrtu lahko pošlužimo. Pri nakupu in izbiri semena in sadik po-edinih sort povrtnine smo danes navezani na ozke krajevne prilike. Vendar skušajmo-čim bolj upoštevati zelenjadni izbor, objavljen v št. 1 leta 1041 »Kmetovalca«. predkultura glavna kultura naknadna kultura Mesec ; setve ali . sajenja Mesec žetve Mesec setve ali sajenja Mesec žetve Mesec • setve ali •sajenja Mesec žetve špinača-(zimska) motovileč viii . do . X -.111 -do IV zelje (navadno ali rdeče) ohrovt, zelena V do VI IX do P •/vi: Z- '/ V.-vV--: e. - y . "- špinača (zgodnja) grah. (zgodnji) III ■ V do VI kumare paradižnik, por, kof-enjček VI IX od X motovileč IX ' do. X - :-. 11 do IV žpinača motovileč, solata, zimska viri do X 1 dolu repa ali rdeča pesa nizki in visoki fižol, čebula IV VII do VIII listnati "kapus koleraba, korenjček, glavata solata VIII do IX XI ■ do. IV nizek fižol korenjček III do -IV. ■v; do . VI glavata/splata, endivija, čebula, paradižnik "v. VI IX do XI zimska, solata .-„:". spinaca IX do X IV do .V zgodnje Zelje lil VII nizek fižol . vii IX •-- do , X q p0cjecj0vanju telesnih znakov lastnosti pri naših domačih živalih ing. T. m. in , Vsak živinorejec dobr-0 ve, da mu vse živali ne uspevajo enako. Tako se iieka- . teri,-prašiči hitreje rede in dosežejo večjo težo cd. drugih, krave ene pasme dajejo več j mleka, druge so pa bolj krepkega zdrav-j ja, kokoši zopet/nesejo različno število jajc jtd. Vse naštet« razlike še pojavljajo,, čeprav-- redimo, samo po eno ■ pasmo prašičev, goveda ali kokoši, v 'enem in istem hlevu z enako krino in ob enaki negi, z drugimi besedami — pod enakimi zunanjimi pogoji. • ■';■- :./-.' • , ;. -■'. / /. Znano je, da je pravilna prehrana in nega za uspešen razvoj domačih živali silno važna/Vsa-tozadevna izkustva., strokovne knjige in navodila-.so vsakemu živinorejcu inkmetu lahko razumljiva in ostvat-Ijiva,'če, so gmotna sredstva na razpolago,. Predaleč bi nas odvedlo, ako bi želeli navesti, kako vsi ti zunanji činitelji, kot so n. pr. hrana pozimi in poleti, gibanje na . paši, zmernb delo, higijenični hlevi, podnebne krajevne prilike itd., delujejo na razvoj organizma, to je na njegove zunanje telesne znake in ha njegove notranje lastnosti (mlečnost, plodnost, delovno sposobnost. debelenje). Omenjamo jih le zato, ker hočemo poudariti, da ne vplivajo enako na vse živali, čeprav so ene in iste pasme. Z drugimi besedami glasi naša prva ugotovitev takole: posamezne živali ne reagirajo na zunanje činitelje v enaki ' meri • - ''".-''■' Sedaj se pa vprašajmo, ali so spremembe, ki jih na živalskem telesu povzročajo t: zunanji činitelji, dedne? Da bi" si olajšali odgovor, poskusimo sledeče. Nabavimo si pujske dveh pa,sem, polovico pleme-nitih, polovico navadnih, in jih redimo popolnoma enako. Razlika v teži se bo kmalu pokazala, in. sicer v dveh smereh: pujski plemenite pasme bodo v splošnem težji od domačih, toda posamezne živali niti ene niti druge pasme ne bodo med seboj popolnoma enake. Opažene razlike med obema pasmama se bodo ponavljale vedno, če ponovimo poskus z nadaljnimi potomstvi. Iz tega sklepamo, da -so razlike med obema pasmama stalno ali dedno osnovane. Tudi manjše razlike med posameznimi pujski ene oasme se prav tako skoraj vedno zopet pojavljajo, čeorav niso dedno osnovane. V takih primerih pravimo. da se ta ali ona žival več ali manj razlikuje od povprečnega pasemskesra tipa. Vsakdo ve, da svinja, reiena pod ugodnimi zunanjimi činitelji, bolje napreduje. Prav tako tudi vemo, da je nieno potomstvo ne more prekositi v teži. Zunanji vplivi torej ne ustvarjajo novih pasem, povzročajo le manjše zunanje telesne razlike, ki niso dedrte in ki jih znanstveno imenujemo modifikacije. Za živinorejca pojem modifikacije ni tolike važnosti, kot za semenogojca. ki ima opraviti z mnogimi samooplodnimi rastlinami. Pri dvospolnih živalih namreč modifikacija vedno nastopa združeno s kombinacijo, ki jo bomo pozneje razložili. Znan je pregovor, da videz često vara. Žival; ki je na Zunaj leoo razvita, ne nuet nekateri, čeprav maloštevilni, prevladalo slabotneiše. Tako je skoraj Vedno, genetska konstitucija potomstva zaradi- številnih možnih kombinacij genov različna', Seveda bo potomstvo na zunaj tem- enot-neiše. čim sta roditelja po svoji genetski konstituciji bolj enotna, Priroda, sama je s svoiimi Činitelji. odločno posegla v razvoi domač;h živali; V izredno hiidih zimah ali slabih letinah ie: izločita. vse. dne živali: .ki s-Svoio genetsko konstitucijo-niso uspele'.prilagoditi se težkim prilikam. Ker ie ta' izbor ali sei.ek-fiMa -traiala dolea tisočletja, so se v=e če-Šče -izločale, živali, -ki nis-o odgovarjale zu-nani'm živlieriiokim činitelpem-in ohranile i«, take-s prikladno genetsko konstitucijo. .Tako so se stvoriTe skupine živali, pasme, več ali manj enotne gradhie, ki pa nišp vpHno zadovoljevale človekove želje in pričakovanja. . ■'■;■'.'"■ - '.'-. . -. . ■ '.'.' V ta prirodni izbor ie posebno v, zadrt i'h sto lefih učinkovito posegel človek. S /cVrbneišo hrano in nceo ie goii-1- »amo.one Živali, ki so no svoi.^h-gospodarskih last--.'nipst.ih nrekašal.e svoje vrstnike. Obenem., ie preprečil, da iih priroda zaradi niihove maniše odoornosfi no-ff-ojstva in'o pomenu ter potrebi delovanja (iomači-h živinogoiskih ustanpV, ki so ediiio '■strokovno usposobljene dajati nasvete in navodila, oziroma preko • oblasti- izdajati tozadevne predpise, smo dosegli .svoj namen. . - f Praktična streha za silos Streha, kakor jo kaže slika, je pripravna zato, ker jo lahko odstranimo, kadar jamo polnimo, lahko pa jo tudi samo odpremo, kadar nagrabimo silaže. Silos naj bo vedno pokrit, bodisi, ker želimo, da ostane vrhnji ilovnati sloj vlažen in zaščiten pred soncem, oziroma vetrovi, ki sušijo, bodisi da preprečimo, da ne pada dež ali sneg v silos. Kako je streha grajena, je razvidno iz slike. Lesena podloga je obita s pločevino ali pa samo s trpežnejšo strešno lepenko. V steno silosa vzidamo ali zabetoniramo 4 železne obročke (premer 15 cm), skozi katere lahko vtaknemo 2 okrogla, dosti močna kola. Na te kole pribijemo potem lemeze (šperovce) strehe, a na nje deske. Kot sleme služi pravokotno zaupognjena pločevina ene polovice strehe, ki prekriva drugo. Da strehe ne bi odkrival veter, zve-žemo obe polovici s kaveljem, ki ga pritrdimo na vrhu sprednjega ali zadnjega le-meza. Kadar zapade dcsti snega, podpremo streho v slemenu s primerno podporo, da se ne b; pod težo snega udrla. Tako streho si lahko vsak sam napravi. Driska Driska. Nekatero govedo dobi vedno drisko, ako ga preveč hranimo s svežo ali ckisano, sočno krmo. Druge živali, ki jih i sto tako hranimo, pa brez vsak;h težav prenašajo takšno hrano. V takšnem slučaju dajemo občutljivi živali, pomešano z zdrobom ali otrobi 5—10 tkg v prah zdrobljenega lesnega oglja in sicer vedno pred hranjenjem s sočno hrano. Lesni prah koristi tudi manj občutljivim živalim, če jih obilno hranimo z listjem sladkorne ali kravje pese, s svežimi odpadki raznih industrij, melaso in sploh s takšno hrano, ki povzroča, kot iz izkušnje vemo, rada drisko. Lesno oglje ne bi smelo. nikoli manjkati v domači apoteki, ker je popolnoma neškodljivo sredstvo; uporabljajo naj ga ljudje kot tudi živali, kadar nastopijo črevesni katari. S tem sredstvom zelo olajšamo odstavljanje telet in drugih sesa-jočih mladičev, ker preprečimo črevesne ka.tare, ki ob takih prilikah radi nastopijo. Perutnini in mladim pujskom pa sploh kaže lesno oglje redno nuditi, ker pospešuje prebavo ter ugodno vpliva na razvoj živali. Kako si pomagamo, če se krava ne pusti molzti Najprej poglejmo, če ima krava vime zdravo. Šele ko se o tem prepričamo in ko ozdravimo morebitno obolenje vimena, ki povzroča pri molži bolečine, posežemo po naslednjih pripomočkih. Nemirni kravi vržemo v jasli nekaj hrane, ki jo ima najrajši. Včasih zadostuje, da jo pomočnik med molžo drži pri glavi, jo gladi in miri. Košček kruha ali prgišče soli morda zaleže več kot besede. Ce to ne pomaga, dvignemo kravi desno prednjo nogo, ki jo privežemo ali pa med molžo držimo zapognjeno. Dostikrat umirimo kravo s tem, da ji okoli trupa ovijemo in zategnemo prst debelo vrv. Nek iznajdljiv kmet si je napravil za molzenje nemirnih krav posebno klop, ki ima na eni strani pregrado iz desk. Pregrada je tako visoka, da seže kravi zadaj za vimenom do trebuha. Klep postavimo tako, da stoji pregrada med vimenom in zadnj;mi nogami. Pregrada prestreže vse brce in. marsikateri udarec repa. Najbolj radikalen postopek, s katerim prisilimo kravo, da stoji mirno, je naslednji. Postavimo se ob strani zadnjih nog in primemo z eno roko rep za dlan oddaljeno od njegovega korena, z drugo roko pa drugi kraj repa. Nato zapognemo rep navpično ter ga vlečemo in obenem pritiskamo v smeri proti glavi. Pri kravah, ki imajo po prvem teletu še občutljivo vime in se upirajo molzenju, zadostuje navadno ta postopek. V nasprotnem primeru pa prpivežemo kravo za roge prav na kratko- k jaslim; drug pomočnik j prime naitct kravo med nosnicami in ji i dviga glavo poševno navzgor. Istočasno zapogiba prvi pomočnik rep tem silneje proti glavi, čim bolj se žival upira. Poskusimo najprej z blagimi pripomočki in šele, če ti nič re zaležejo, posežimo po bolj učinkovitih. Bodimo potrpežljivi, pa bomo gotovo uspeli. Krava spušča mleko Pri nekaterih kravah opazimo, da se jim iz vimena cedi mleko, čeprav jih redno mclzemo. Vzrok je oslabelost mišic, ki zapirajo izhod iz seska. Ta napaka že da težko ozdraviti. Zato nam ne preostane drugega, kot da kravo večkrat dnevno mclzemo. Praktiki priporočajo izpiranje seskov z ocedkom, v katerem smo kuhali hrastovo skorjo. V začetku pojave bolezni baje to sredstvo učinkovito pomaga. Poskusimo z njim; če ne bo pomagalo, vsaj škodilo Odločno pa odsvetujemo uporabo gumijastih obročkov, ker povzročajo huda vnetja vimena. Krava s to napako, četudi jo ozdravimo, ni za pleme, ker se ji napaka lahko ponovi. Razen tega se lahko tudi podeduje in zato od takšne krave ne bomo vzgajali teleta. Ko krava preneha z molžo, jo pitamo za zakolj. Prodati takšno kravo drugemu kmetu za pleme, ne bi bilo pošteno. Razen tega je to napaka, radi katere nas kupec lahko toži za odškodnino, pa bi imeli razen škode še sitnosti in stroške. Ne nastiljajte svinjam s sesekljanim vejevjem in smrečjem ker ga svinje v svoji požrešnosti pričnejo jesti. Svinjski želodec pa za razliko od prežvekovalskega ni v stanju omehčati in še manj prebaviti trdih lesnih vlaken (celuloze, lignina). Zato se svinjam dračje in smrečje v črevesju zatakne in povzroči nevarne poškodbe, ki so lahko smrtonosne. p.e\utHuui,Kih/x>. Kako nastane jajce Jajce sestoji iz zametka, rumenjaka, beljaka, dveh kožnih open in apnene lupine. Kokoš ima v trebušni votlini razvito le levo spolno žlezo, ki ji pravimo jajčnik, desno pa zakržljano in neplodno, sterilno. Jajčnik ima obliko grozda. Proizvaja v svojem korenu veliko število prostemu očesu nevidnih jajčec, ki po oploditvi s semenom predstavljajo tako zvani zametek. Proti koncu jajčnika jajčeca vedno bolj dozorevajo s tem, da se obdajajo z rumenjakom. Od drobnih, komaj vidnih kroglic, se povečajo do velikosti lešnika. Dozorelo jajčece zdrsne iz svoje tanke kožice, ki ga je obdajala in hranila, v ustje jajcevoda. Jajčnik in jajcevod Ko petelin zaskoči kokoš, potujejo njegovi spermiji — semena — iz zadnjice — kloake — po jajcevodu proti jajčniku. Pot I traja približno dve uri. Tu prvo seme I oplodi jajčece, ki se takoj nato obda z j nežno opno. Dostop drugim semenom je tako onemogočen. Vsa preostala semena j čakaj o ob ustju jajcevoda na prihod na-i slednjih rumenjakov z jajčeci še okoli 21 j do 24 dni, nakar odmrejo. Rumenjak z neoplojenim ali pa oploje-I nim jajčecem — zametkom — potuje proti | izlivu jajcevoda v kloaki. Na svoji poti, : ki traja nekaj ur manj kot en dan, se i cbdaja v začetnem delu jajcevoda z beljakom, v srednjem delu z dvema tankima kožicama in v sklepnem delu s trdo apne-no lupino. Na dan pride jajce s topim , delom. Dajte kokošim pozimi skaljenega žita! Kokošim primanjkuje pozimi predvsem zelene hrane, ki je bogata na vitaminih. Prav nič nas ne stane, če jim polovico dnevnega obroka v zrnu nudimo v okus-nejši in koristnejši obliki — žitnih klicah. Posodo za klitje si pripravimo iz deščic, na dnu razmaknjenih, s 5 cm visokim robom. Uporabna je tudi kakšna stara, preluknjana skleda. Dno pregrnemo s starimi žaklj: ali drugimi krpami. Na te natresemo žito — ječmen, oves ali koruzo. Posodo postavimo v toplejši prostor. Ako vsak dan parkrat zalivamo z mlačno vodo, bo žito vzklilo že po 4—5 dneh. Vskaljeno žito damo Kokošim zjutraj (po komadu 50 gr, kar odgovarja 30 gr suhega zrnja). Paziti mo- j ra,mi>, da nam klice ne zrastejo čez do j največ 1 cm. Daljše klice izgube na hran- | ljivosci, ker porabijo preveč hrane za di- j hanje. žitne klice zbeljšajo prebavo tudi ostale hrane, povečajo nesnost in koristijo zdravju kokoši. Kdor ima mnogo kokoši, si lahko napravi za kaljenje žita posebno ogrodje s predali, kakor je razvidno iz slike. Predali imajo dno iz žakljevine ali iz letvic s prav ozkimi medprostori. Klitje pospešimo, če žito namakamo 24 ur v mlačni vodi. V ta namen stresemo dnevni obrok žita v vrečico, ki jo potopimo 1 Q.ocpo.dwjstvo. Ako shranjujemo krompir čez zimo v pretoplih kleteh v preveč visokih kupih, postane v notranjosti črn. Temu niso vzrok glivične bolezni, ampak nezadosten dostop zraka. Gomolji preko zime ne mirujejo; v njihovih celicah se le zmanjšajo življenjski procesi — dihanje in presna vi jan je. Za hrano služi celicam škrob, ki ga s pomočjo fermentov (enzimov) pretvorijo najprej v sladkor. Ako imajo celice na razpolago zračni kisik, raztvorijo sladkor še v enostavnejše sestavne dele, končni proizvod — ogljikovo kislina in vodo — pa izločijo. Dihanje, t. j. poraba zračnega kisika, je ! pri višji toploti močnejše, živahnejše ali, • kakor pravimo, intenzivnejše. Zato je tudi .izguba na teži večja. Kaj se pa zgodi z gomolji v notranjosti kupa, ki nimajo na razpolago dovolj zrač- Z&odavina kmetijstva Na razvoj kmetijstva vpliva v vsaki dobi več činiteljev, izmed katerih so nekateri več ali manj stalni, drugi pa izpre-menljivi. Med stalne činitelje prištevamo predvsem kakovost zemlje, njen geološki sestav, nadalje podnebje, med izpremen-ljive činitelje pa pravni položaj kmeta, njegovo izobrazbo ter večjo ali manjšo marljivost, povprečno površino zemlje, ki jo ima na razpolago, obdelovalne načine, poljedelsko orodje, razmerje med orno zemljo, gozdovi ter travniki ali pašniki, končno večjo ali manjšo potrebo po poljskih pridelkih na domačem trgu in tujih tržiščih. Vse te činitelje si moramo ogle- v sod z mlačno vodo. Da preprečimo ples-nenje žita, dodamo na liter vode kapljico formalina. žito, ki se je en dan namakalo, razgrnemo v spoden predal in ga dnevno 1—2-krat zalijemo z mlačno vodo. Predal prestavimo vsak dan za eno stopnjo višje. Ko so vsi predali v prometu, se v zgornjem predalu nahaja za hranjenje že pripravljeno, v dolnjem pa šele namočeno Žito. Prostor, kjer stoji ogrodje, naj bo svetel in primerno topel (15—20° C.). Prazne predale in prav tako sod razkužimo pred novim polnjenjem z vrelo vodo. nega kisika? Tudi njihove celice morajo presnavljati, ako se hočejo obdržati pri življenju. Potreben kisik pa so primorane iskati drugod. Črpajo ga iz svojega lastnega škroba, oziroma sladkorja, v katerem se nahaja v vezani obliki. V celicah pa preostane od škroba in sladkorja ogljik, ki pobarva krompir črno. To dihanje imenujemo medcelično ali intramolekularno. Združeno je, kot smo omenili, s samoraz-krajanjem, ki povzroča počrnitev gomoljev v notranjosti. Enako intramolekularno dihanje in si tem počrni te v nastane tudi na zunanjih delih gomoljai, ki smo jih s pritiskom ali udarci poškodovali. Počrneli krompir, ki je drugače zdrav, lahko uporabimo za saditev. Pridelek po količini in kakovosti ne bo zaostajal za pridelkom normalnih gomoljev. B. T. dati, če hočemo dognati, na kakšni stopnji je bilo naše kmetijstvo v označeni dobi. Preden bomo govorili o posameznih panogah kmetijstva ter o njihovem razvoju (o poljedelstvu v ožjem pomenu, travnikih in pašnikih, živinoreji, gozdarstvu, vinogradništvu, čebelarstvu in deloma o gojitvi sviloprejk), se moramo torej najprej seznaniti s splošnim stanjem našega kmečkega ljudstva. To stanje pa je bilo v dobi, ki jo hočemo obravnavati, označeno v dveh smereh. Naš kmet je bil tedaj še podložnik zemljiškega gospostva, ki je predstavljalo neposredno oblast nad njim, kot podložnik deželnega kneza in kot davkoplačevalec pa je bil odvisen tudi cd države. Obe ti odvisnosti si moramo torej ogledati, da bomo mogli docela razumeti njegov položaj. 1. KMET IN ZEMLJIŠKO GOSPOSTVO Omenili smo že, da kmet v dobi, ki smo jo označili v naslovu, ni bil še svoboden državljan, kakor je danes, nego je bil podložnik zemljiškega gospoda. Vendar pa je prav za to in predidočo dobo, t, j. za drugo polovico 18. stoletja značilno že propadanje podložništva, kakor se je izoblikovalo v srednjem veku; za vso to dobo so značilne reforme, ki pripravljajo pot zemljiški odvezi, t. j. popolni osvoboditvi kmeta, ki ga je prineslo leto 1848. Napak je namreč mnenje, da je kmeta osvobodilo zgolj leto 1848, nego je bila ta osvoboditev samo zaključno dejanje dolgotrajnega zgodovinskega razvoja, trajajočega skoraj sto let, razvoja., ki ga je započela pri nas prosvetljena vladarica Marija Terezija (1740—1780), nadaljeval pa njen sin cesar Jožef II. (1780—1790). Sredi 18. stoletja naš kmet ni bil samo podložnik, nego prav za prav še nevoljnik (rob), ki tudi osebne svobode ni imel. Živel in delal je na zemlji, ki jo je imel od svojega zemljiškega gospoda ali v zakupu ali v kupu. V prvem primeru je dal zemljiški gospod kmetijo podložmku nekako v najem, in sicer samo do njegove smrti ali eventualno še do smrti podiož-nikove žene, za kar pa je moral plačati kmet ob prevzemu zemlje posebno denarno dajatev, tako zvano pnmščino, ki je znašala navadno 15% vrednosti kmetije; ko je zakupnik ali za njim njegova žena umrla, je pripadla kmetija zopet zemljiškemu gospodu, podložnikovi otroci pa so lahko odšli po svetu, če jim gospod ni dal zemlje zopet v zakup — kajpak proti plačilu primšcine. Bistvo zakupnih kmetij je torej v tem, da niso bile dedne. Drugače pa je bilo s kupnimi kmetijami; tako kmetijo je dobil podložnik proti dogovorjeni kupnini zase in za svoje potomce, bila je torej dedna, smel pa jo je tudi prodati — seveda samo takemu podložniku, ki je bil všeč zemljiškemu gospodu. Pri tem naj omenimo, da imamo kupne kmetije predvsem na Gorenjskem, zakupne pa na Dolenjskem. Podložnik se ni srnei brez dovoljenja zemljiškega gospoda ne ženiti, svojih sinov ni smel dati učit rokodelstva ne jih poslati v mestne šole, a tudi sam se ni smel odseliti kam drugam. Nad podložnikom je neposredno vladal zemijiŠKi gospod. Ta je; bil njegov sodnik (patrimonialno sodstvo), razen tega pa mu je bila nad njegovim ozemljem poverjena tudi državna uprava s pobiranjem dežeino-knežjih davkov vred; zemljiški gospod je torej opravljal ista dela, kakor jih danes opravljajo sodišča, okrajna glavarstva m davkarije obenem. Za vsa ta dela je moral vzdrževati iz svojega sposobne uradnike. Za to varstvo pa je bil vsak podložnik — kakor tudi zaradi tega, ker je živel na podložnem zemljišču — dolžan opravljati svojemu zemljiškemu gospodu po urbarju in drugih pogodbah tlako, obenem mu pa od svojih pridelkov dajati še desetino, ki je obstajala navadno iz žita, vina, piščancev, kozličev, jajc, svinjskih pleč itd. Namesto teh dajatev mu je lahko plačeval tudi denar, če sta se tako pogodila. Najbolj obsovražena je bila med pod-ložniki pač tlaka, ki se je delila v odmerjeno in neodmerjeno, potem pa v ročno in vozno ter tudi peš tlako (če je n. pr. gospod poslal podložnika kam kot sla). Odmerjena, v urbarju določena tlaka, še Zakaj počrni krompir Naš kmet in kmetijstvo na Kranjskem v dobi po Napoleonovih vojnah (1814—1848) ..ni bila tako težko znosijiva,-težka pd-je . bila neodmerjena tlaka, naikatero je ;zem-"ijiški gospod pokiieal ktjteta, kadar se mu je. pač zdelo potrebno: pogostp .se je zgodilo, da je kmet. mnogo - v-eč dni V- letu' prebil na graščinski, kakor pa- na svoji njivi. Zlasti, Kranjska je bila znana kot; tipična dežela tlake — mnogo bolj kakor Koroška, Štajerska ali tia Goriška. Take so'bile torej razmere, ko je zasedla avstrijski prestol Marija Terezija. Kmalu po nastopu vlade se je zapletla v ..vojne, ki so izpraznile državne .blagajne. Č£ jih je h-etela zopet napolniti, je morala v denarno močno izčrpani državi nujno uvesti reforme, da bi se dvignila . davčna moč. Na.. njene reforme je vplival predvsem fiziokratizern, struja, ki ..je gledala v kmetu temelj države, vplivale'pa so tudi gbupne razmere'med kmeti na Češkem, ki 1 so zahtevale nujne odpomoči; tam j.e kmet ■stalno obuboževal, ker . si je zemljiška gospoda začela prisvajati kmečka (rust.ikal-: na) zemljišča. Značilna! za reformatorsko delo Marije Terezije je previdnost' in. pre-mišljenost —' vladarica se, ni marala nikjer prehiteti; Šlo. ji je predvsem za to,, da zavaruje kmeta pred izkoriščanjem, ■ ne da bi pri tem še kaj odškrnila od plemiških predpravic. Namen svojega reformatorske-, ga dela v tem pravcu je ■najbolje sama označila v nekem svojem odloku s sledečimi besedami: »Kmetski stah. kot najštevilnejši sloj tvori temelj, torej največjo moč drŽave; zato ga je treba , ohraniti v takem stanju, da bo . mogel preživljati kmet-sebe injsvojo družino in v mirnih' ter-vojnih časih plačevati splošne, davke.« Za •".podložnika je pomenilo že precej, ko je dala z odloki jz leta 1747. in 1748. popisati zemljo z namenom, da se doseže pravilna odmera- davkov, pri čemer j6 bilo natančno ugotovljeno, katera zemlja je gosposka •in katera kmetova, obenem pa so bile tudi popisahe dajatve., podložnikov. Ze samo "tO dejstvo je dajalo kmetu močno oporo proti izkoriščanju. UVedla je nadalje v Vsaki deželi okrožne urade —ljudstvo jih je po nemškem izrazu Kreisamt imenovalo »kre-. sije« — ki niso -nadzirali, samo izvedbe vladarjevih Odlokov, delovanja županov,, skrbeli za javni rčd in mir. in ja-vno naprave (ceste), nego so bili to tudi uradi za kmečke podlozhikie, .ki bi jih naj var- ' rovali pred vsakršnim izkoriščanjem. Na Kranjskem.so bile ustanovljene tri »kresi je«: ljubljanska za Gorenjsko, novomeška za Dolenjsko in postojnska za Notranjsko. — Največjega pomena pa je bil robotni patent, ki ga je izdala 5. decembra 1778 in ki je določal, da ne sme noben podložnik. opravljati na teden več kot tri dni tlake, na leto torej največ 156 dni. Čeprav je to razmeroma visoko število, je vendar ta patent prinesel veliko olajšanje. Določbe tega patenta je v glavnem prevzel' Jožef II. v svoj robotni patent, Zato bomo govorili o njem pri obravnavi Jožefovih reform. Jožef II, spada med največje reformatorje, kar jih je sedelo kdaj rta avstrijskem prestolu. Ze kmalu po nastopu svoje vlade j.e izdal 1. septembra 1781 dva važna patenta glede podložnikov, in .sicer: patent o podložniških pritožbah in patent o kaznovanju podložnikov. Oglejmo si ju nekoliko pobliže — že zato, ker sta ostala v ' veljavi tudi v dobi, ki jo hočemo obrav--navMi. V .; . :' !/';'; ■';■■ Prvi- patent določa sledeče! Če stori zemljiški gospod ali njegov uradnik podlož-niku kako krivičo, se sme ta pritožiti najprej pri zemljiškem gospodu vpričo župana in dveh prič; če je pri tožba upravičena, mora zemljiški gospod odpomoči, po- praviti krivico in spisati o tem zapisnik-Če se pritožba gospodu ni zdela Utemeljena, je moral o tem podložnika pismeno obvestiti; ta je imel potem odprto pot -najprej fta okrožni urad, ki je zade.vO pre-iskal, zasljšal priče in bil obvezan, da skuša obe stranki poravnati Če pOdložnik tudi Z razsodbo okrožnega urada ni bil. zadovoljenemu je bila odprta pot še na deželo .in končno celo do cesarja. Drugi patent določa najprej, da je podložni'.! dolžan poslušati zemljiškega gospoda, sicer je kazjliv. Kazni,, ki j.ih sme slednji — seveda po zaslišanju podložnika — izreči nad njim, pa so: a) zapor v ječi, b.) -kazensko delo, o) poostritev zapora ali kazenskega dela z železnimi okovi, d) odprava z zemljišča (Abstiftung). Ostrejše kazni se smejo izrekati sSmo podložnikorn, ki niso bolni ne prestari in pri katerih nižje-kazni niso zalegle; vendar pa gospo-' stvo podložnika z ječo ali kazenskim delom preko 8 dni in pa z odpravo z zemljišča -ni smelo kaznovati brez dovoljenja .oktožnega urada. Z denarnimi kaznimi podložnik ni smel biti kaznovan, pač pa je moral poravnati škodo, če jo je napravil., : Podložnik. je . imel pravico, da se je proti odmerjeni kazni pritožil na okrožni urad. — Patent sicer zahteva od podložnika poslušnost, prav tako pa tudi od zemljiškega gospoda^ da nič protizakonitega ne napravi; za vsako protizak-onitošt. mora dati podložniku zadoščenje in odškodnino, razen tega pa se pokliče tudi na odgovornost in se kaznuje. - ■ . ■ ■ '... Oba patenta sta močno omejila samovoljnost graščakov. Toda Jožef II. je šel .še dalje. S patentom z dne 1. novembra 1781 je odpravil nevoljništvo. Kmet se je smel odslej svobodno ženiti, smel je pošiljati otroke v šole ali -v obrt, smel je tudi sam' poiskati drugod zaslužka, vendar slednje samo z dovoljenjem gospostva. Odpravljena , pa je bila tudi osebna služnost na graščini, ki so ji bile odslej obvezane samo še sirote brez staršev od 14. leta starosti dalje, vendar pa največ za . tri leta.. ■' Prav tako je ostal do leta 1848. v veljavi Jožefov robotni patent, ki je izšel za. Kranjsko 16. avgusta 1782. S tem patentom je bila tlaka takole določena: Tlaka j.e ali. ročna jali. vozna ali, pa obojna. Kdor ima celo kmetijo (hubo), je obvezan opraviti rta teden največ dva dni ročne in dva dni vozne tlake, na leto torej 208 dni, seveda, če .je že prej-opravljal obojno tlako', oni »celi« podložnik, ki je opravljal dotlej samo ročno tlako, je. bil obvezan tudi odtlej delati na leto 208 dni samo z roko. Kdor ima tri četrtine kmetije, je dolžan opraviti na teden 1 dan vozne in dva dni ročne tlake, skupaj na leto 156 dni; to velja-seveda zopet za primer, če je že prej opravljal obojno tlako, sicer je bil obvezan . opraviti 156 dni na leto samo ročne tlake. Kmet, s polovične kme-' tije je bil obvezan opraviti na teden en dan ročne .in 1 dan vozne tlake, skupaj na leto 104 dni; tudi zanj velja glede vozne tlake isto, kar smo omenili pri »celem« kmetu in pri polkmetu. Podložnik s četr-tiriske kmetije opravi na teden en dan in pol samo ročne tlake (na leto 78 dni), oni, ki ima , ošminko kmetije, 1 dan na teden ročnfe tlake (na leto 52 dni), oni pa,, ki ima eno šestnajstin ko kmetije, pa.na. leto 26 dni ročne tlake. Ta časovna izmera se ni smela na -noben način zvišali. Tlaka se- je morala najaviti Za vsak teden .naprej vsaj V nedeljo. Kdor po svoji krivdi ni prišel na tlako, jo je moral nadoknaditi, vendar je smel delati na teden samo en dan preko odmerjenega-.časa. Patent pričakuje od ! zemljiške; gosposke, da ljudi in ;živine ne bo preobremenjevala z- delom. Ni pa bilo dovoljeno določiti podložniku tlako tako, da bi moral n. pr. zOrati določeno število njiv ali požeti določeno izmerjeni prostor. Od sv. Jurija do sv.' Mihaela traja tlaka .10 ur na dan, od sv. Mihaela pa do sv. Jurija od sončnega, vzhoda do zahoda. Vendar pa se poleti in pozimi odštejeta od celotne tlake dve uri za odpočitek, kosilo in nakrmljenje živine, prav tako pa se tudi pot na tlako in domov vračuna v čas opravljanja tlake. Od dne 1. oktobra do 31. marca se računajo pri vozni tlaki s konjem ali pri peš tlaki — če je bil podložnik poslan kam s sporočilom — tri milje kot celodnevna tlaka, pri volovski vozni tlaki pa dve milji. Poleti pa se računajo pri konjski vozni tlaki štiri milje, pri volovski pa tri kot celodnevna tlaka. Če je bil podložnik poslan z vozom kam dalje, se je taka tlaka imenovala daljnja vožnja; k takim vožnjam pa se podložnik v dobi nujnega poljskega dela ni smel siliti. Ob nedeljah in praznikih je bila tlaka prepovedana, izvzemši v izrednih okoliščinah. Pri daljnjih vožnjah je moral zemljiški gospod podložniku pred odhodom na roko izplačati pristojbine za cestnino,, mostnino ali prevoz z brodom, nadalje mu je moral dati ža vsako glavo vprežene živine merico ovsa ali 8 funtov sena, 1 krajcar za hlev in za vsako osebo po 7 krajcarjev. Slu je moral plačati za vsako noč, ki jo je prebil izven doma, po 6 krajcarjev za prenočnino. Tlako podložnik lahko odkupi za določeno dobo ali za vselej, vendar pa se :k odkupu ni smel siliti. Ce je moral podložnik opravljati tlako dvema ali več gospodom (n. pr. poleg zemljiškemu go-■ spodu še župniku), ni smela biti zgoraj omenjena izmera. tlake prekoračena. — Nadzorstvo nad izvajanjem teh določb je bilo poverjeno okrožnim uradom. Jožef II. se je močno trudil, da bi še na drug način dvignil kmeta. Hotel ga je napraviti za- pravega gospodarja njegove zemlje, zato je skušal odpraviti zakupne kmetije in jih izpremeniti v kupne. Take poizkuse imamo že v dobi Marije Terezije (leta 1770., 1771. in 1774.), vendar niso prav uspeli. Dne 2. avgusta 1782 je izšel, za Kranjsko patent, ki je nudil podložnikorn, sedečim na kupnih kmetijah, razne ugodnosti: tako kmetijo je smel podložnik prodati, zastaviti,, zamenjati, nanjo se je smel tudi zadolžiti, vendar pa ne preko dve tretjini vrednosti svojega nepremičnega premoženja. — Patent z dne 3. julija 1Y88 v uvodu naglasa prednosti kupnih kmetij in določa nadalje način, kako se naj zakupne kmetije izpremene v kupne: pri tej izpremembi piača kmet zemljiškemu gospodu ob prevzemu 20% vrednosti -kmetije, potem pa vsako leto po 10°/o, tako. da postane kmetija v devetih letih pOdloižnikova. Novi sta določbi, da se sme podložnik na tako kmetijo docela zadolžiti, in pa, da se sme po ugasnitvi zakupne pogodbe skleniti s podložnikorn samo -še kupna pogodba. Leta 1783. je bilo od 26.037 podložnih kmetij na Kranjskem še 16.036 zakupnih (teh največ na Dolenjskem). Leta 1786. je bilo 2675 kmetij izpremenjenih iz zakupnih v kupne. Ker se kmetije po ugasnitvi zakupne pogodbe niso smele dajati več v zakup, bi človek mislil, da so zakupne kmetije na Kranjskem v prvi polovici 19. stoletja že docela izginile. Vendar pa temu ni bilo tako, kajti kmet je imel večinoma premalo kapitala, da bi mogel kmetijo izplačati, razen tega pa tudi še ni imel toliko smisla, da bi svo- i'm potomcem zagotovil dedno zemljo. tFjf-'. ko. oba patenta nista . bila velikega gospodarskega pomena, važna pa sta, ker sta ustvarila prehodno stopnjo ž'a prehod žemV 1 je v.popolno kmetovo, last. Malo pred smrtjo je izdal Jožef II. ruij-. ' daljnosežnejši patent. Iti pa. se; .žai, vprav aaradi' njegove smrti, ni izvedel. Izšel je 10.. februarja 1789,' v veljavo-pa bi .moral stopiti 1. novembra 1790. Ta patent je dolpčtil, haj:.jse;.V£0 dajatve' in-tlaka ocer nijo v denarju, .oboje pa. rie' sme znašati več kakor 17. in sedem .devetih kosmatih dohodkov, kmetije. Na' ta. način bi še n. PT. ;tlalia na Kranjskem, zmanjšala za polovj-bo, če ne celo za. dve tretjini. Pa tudi, kar ostane še domiriijem, naj. se ne daje .'v na tur:, nego naj se izpremeni v denarno • dajatev.; ,' ... - j"* ;.-! .č; ' (Dalje prihodnjič.) VLKOAM. Cf&javA Čiščenje odvodnih jarkov na Ljubljanskem barju Od okrajnega glavarstva v Ljubljeni smo prejeli pod št. 1160/1 od 23. II. 1944 sledeči razglas, ki ga v interesu, gospodar--jev-posestnikov ljubljanskega' barja vce--loti priobčujemo: ' - »Glavni odbor za obdelovanje Ljubljanskega barja v Ljubljani je v poslednjih 3 letih izvršil /večja urejevalna dela na '.glavnih odvodnikih in pododborevih jar- • kih na Ljubljanskem barju, ki ŠO stala ogromno javnega denarja. Vsa ta dela, in tudi bodoče urejevanje bo pa ostalo, brez vsakega baska,' če. barjani,'bodisi lastniki zemljišč, ali pa prebivalstvo na Ljubljanskem bar j tr ne bo s svojim ravnanjem pokazalo pravega smisla z? ta izredno važna urejevalna dela. ' Zato j« Glavni odbor, na svoji plenarni seji dne 22. . decembra 1943, opirajoč se na določila dež. vodopravnega zakona iz leta 1872, dež. zak. št. 16, zakona o ob^ delovanju Ljubljanskega barja' iz 1. 1877, dež. zak. št. 14, ter naredbe bivše b'anske Uprave (§ 4 Si. list št. U7/19;-1931), kako je postopati, da se preprečijo poplave in njih' kvarne. posledice, sklenil, ponovno razglasiti naslednje: ■ 1. Posestniki - obrežnih zemljišč ob na novo urejenih glavnih odvodnikih' in pod-cdborbvih jarkih, kakor tudi ob 'onih, kise bodo v bodoče uredili,' se pozivajo, da tekom 4 tednov, po objavi tega razglasa posekajo drevje in grmovje na brežinnh in na svojem zemljišču, in sicer do razdalje 2 m od vrhhega roba glavnih od-vodnikov," oziroma pododbprovih jarkov. V tem. zaščitnem pasu je. tud; prepovedano saditi nove mladike.. Če prizadeti posestniki ne izvrše tega y določenem roku. bo Glavni odbor posekal na brežinah sam, neizvršeno posekanje na njih zem- ■'.ljiščih pa prijavil v nadaljnji postopek Okrajnemu, oziroma Mestnemu poglavarstvu . v Ljubljani. Vsak pričetek sekanja morajo prizadeti posestniki javiti Glavnemu odboru, ki bo po svojih organih pazil na t d, da se posekanje izvrši temeljito, to je: da se poseka drevje in grmičevje s koreninami vred. 2. Pri izkopu glavnih odvodpiikov in pododborovih jarkov pridobljeni material mora vsak obrežni posestnik izrav4 nati-tako, da del zemljišča ob,jarku ni višji kot ostalo zemljišče in sicer v roku do naslednje pomladi. 3. Prepovedano je vsako samblastno vlaganje cementnih ali lesenih cevi v glavne iHlvodnike in pedodborove jarke. Vse položene cevi se morajo odstraniti najdalje.v 4 tednih po objavi tega razglasa. Za zgradnjo mostov in prepustov čez glavne od vodnike -in- pododborove jarke je potrebno predhodno odObrenje Glavnega odbora, k}' določi pretočni profil in višino nosilne .konstrukcije po navodilih, ki šo odobrena z odločbo bivše banske uprave Z' dne 13. decembra 1934, V. št 6477.' Načrti za te zasebne mostove so na razpolago pri Glavnem odboru. ' .i, 4, Ni dopustno napajanje živine razen. ,na napajaiiščih, dalje. samolaStna napra-.va parišč, zajezanje vode, odmetavanje smeti, odpadkov in. nerabnega materiala, v potoke in jarke na Ljubljanskem barju. 5. Glede trebl.jenja in vzdrževanja privatnih jarkov, ki obstojajo ali o katerih so . dokaže, .da so nekdaj • obstojali, * in • i