LETO XXXIV / ŠTEVILKA 10,11, OKTOBER NOVEMBER 2002 / I Vse bolj prevladuje spoznanje, da je gozd več kot le "tovarna" lesa. Ljudje hodimo v gozd z različnimi nameni. Nekaterim je gozd delovno mesto, lastnikom predstavlja vir dohodka, širši javnosti je gozd prostor za sprostitev, rekreacijo in oddih. Zavod za gozdove kot strokovna služba, ki skrbi za vse gozdove v državi ne glede na lastništvo ima poleg ostalih nalog tudi skrb za promocijo gozdov in osveščanje javnosti in različnih interesnih skupin o pomenu in vlogah gozdov.M Vsako leto organiziramo različne tečaje in delavnice za lastnike gozdov, kjer jih seznanjamo o nujnosti in smiselnosti posameznih ukrepov v gozdovih, o varnem delu v gozdu, tako z motorno žago kot tudi o delu s traktorjem v gozdu. V učnih programih osnovnih in nekaterih srednjih šol ima svoj prostor tudi tema "GOZD in življenje v njem". Gozdarje vabijo na šole, da mladi " iz prve roke" izvedo nekaj o vlogah in pomenu gozda za življenje, o naravnih procesih v gozdu, o živalstvu in rastlinstvu,... V skrbi da ne bi zamudili procesa osveščanja o gozdu pri najmlajših, smo gozdarji Zavoda za gozdove večkrat prisotni že v vrtcih. Kdo bo v prihodnje skrbel za izobraževanje lastnikov gozdov in za osveščanje širše javnosti o pomenu in vlogah gozda? Ali bo to Zavod za gozdove ali Kmetijsko gozdarska zbornica, morda še kdo tretji? O tem bodo zagotovo odločili v političnih krogih. Vsekakor lastniki in javnost za to ne smejo biti prikrajšani. Delo bodo (bomo) še naprej opravljali gozdarji pod to ali ono streho. PETER CESAR, inž.gozdarstva ( ; • ,#OVENJGRADEC;.;. ,, * - 't I . .. ...r-■ !k. P&r- f -■ CISTO DRUGAČEN UVODNIK ALI ŠKRATI NA ZAGMAJŠKOVEM VRHU Od vseh škratov je danes najbolj poznan tiskarski škrat. Vse ostale smo že skoraj pozabili. Da temu ne bi bilo več tako, so tretji vikend v oktobru Zagmajškov vrh na skrajnem severnem delu Gmajne obiskali skoraj vsi škrati, kar jih pozna ljudska domišljija. V gozdu, ob stari »holcarski » kolibi, ob toplem ognjišču, so imeli svoje domovanje gozdni škratje, nekoliko naprej so se ob stari, žita polni skrinji prikazovali žitni škratje. V domiselno urejenem rudniškem rovu, je ljudski domišljiji nagajal rudniški škrat - »Perkmandlc«. V hiški, med brezami je imela svoj skriti kotiček strašna čarovnica. Na travniku, nad kmetijo so svoji neizmerni domišljiji dali duška otroci iz sedmih koroških vrtcev. Pri gradnji škratovih domovanj iz naravnih materialov so otrokom pomagali njihovi starši in vzgojiteljice. Iz slame, sena, stelje, vejevja, koruznice in jesenskih plodov so oblikovali pravo pravljično deželo. Otroci so po hribu kotalili buče, jih izrezovali, pekli krompir v žerjavici, peli in se zabavali. Za vse obiskovalce je bilo poskrbljeno ob stojnicah s sveže pečenim kostanjem, pravim domačim kruhom z ocvirki, sladkim moštom, čajem in še s čim. Idejna in organizacijska vodja zanimive, otroške, jesenske prireditve, je bila domačinka Florjana Kragelnik »Zagmajškova«, vzgojiteljica v vrtcu Slovenj Gradec. Pri projektu so ji poleg družinskih članov pomagali Turistično društvo Slovenj Gradec, VVZ Slovenj Gradec, vzgojiteljice in otroci koroških vrtcev, Zavod Republike Slovenije za šolstvo OE Slovenj Gradec, Primestna vaška skupnost Sele-Vrhe, Kulturno društvo Ksaver Meško, Zavod za gozdove OE Slovenj Gradec - Krajevna enota Slovenj Gradec, .... Organizatorji so z obiskom prireditve prav gotovo lahko zadovoljni. Izredno število navdušenih obiskovalcev, tako mlajših kot starejših, pa naj jim bo vzpodbuda, da bi škratje še prihajali na Zagmajškov vrh. TEKST IN FOTO: PETER CESAR, inž.gozdarstva GOZDARSTVO tl UVAJANJE METODE 20 KUUCEV PRI GOZDNEM GOSPODARSTVU SLOVENJ GRADEC BRANE ŠIRNIK, univ.dipl.inž. gozdarstva Organizacija delovnega časa in motiviranje zaposlenih - nove vsebine ključa 10 V podjetjih so nekoč verjeli, da je njihov najdragocenejši vir kapital in da potrebujejo le maloštevilno elito, ki bo razporejala denar in ukazovala delavcem. Henry Ford je nekoč izjavil: "Kako to, da dobim celo človeško bitje, če pa hočem samo par rok?" Danes v podjetjih vedo, da je največje bogastvo znanje. Toda znanje je veliko težje upravljati kakor kapital: ne le da tiči v glavah tečnih delavcev namesto v bančnih trezorjih; zapovrh se še izredno hitro spreminja. Managerji in vodje se morajo naučiti, kako upravljati z znanjem - kako ga pomnožiti in tudi kako ravnati z ljudmi, ki znanje imajo. V tradicionalnem sistemu je šlo predvsem za vprašanje, kaj narediti, da bi zdolgočaseni delavci na delovnih mestih vendarle pazili, kaj delajo. Danes pa so delavci zaradi znanja, ki ga imajo, največja dragocenost podjetja. Če hoče manager vpreči njihovo znanje, ga mora razumeti, umestiti, opredeliti, meriti in spodbujati njegovo rast. Predvsem pa mora biti sposoben narediti iz abstraktnega znanja uspešen izdelek. Dober vodja mora v sodobnem svetu poleg procesov obvladovati tudi uspešno vodenje ljudi. Pri tem je motiviranje zaposlenih v podjetjih nujno, saj ne usmerja posameznika le k doseganju določenega cilja, pač pa tudi določa, v kolikšni meri bo delodajalec lahko izkoristil potenciale svojih delavcev. Motivirati ljudi tako pomeni: razumeti, kaj ljudi žene k dobremu delu in vplivati na dejavnike navdušenja za boljše delo. Motivirani zaposleni so pripravljeni v organizaciji ogromno dati od sebe in to zato, ker to hočejo, in ne zato, ker to morajo. Takšno vedenje zaposlenih je za delodajalca tudi najbolj učinkovito in seveda profitno, saj ne potrebuje stalnega nadzora. Samo uspešen, usposobljen in motiviran kader je resnično varno naložen kapital slehernega podjetja in njegovo jamstvo za obstanek in razvoj. V podjetju, kjer je vodenje na visokem nivoju, je mnogo lažje ustvarjati pozitivno, ustvarjalno in disciplinirano delovno kul- Vodja projekta "20 ključev" Brane Sirnik Delavnica - uvajanje ključa 10 Foto Ida Robnik |f|| 11J M turo. Dobro vodenje pomeni transparentnost, spoštovanje podrejenih in enakovrednost vseh zaposlenih. Dolgoročno konkurenčnost in trajen uspeh podjetja je mogoče doseči s pravim ravnotežjem med pripadnostjo zaposlenih in nadzorom procesov. Glavni namen Ključa 10 je doseči visoko stopnjo pripadnosti zaposlenih in pozitivne atmosfere na delovnem mestu za izgradnjo organizacije, ki bo konkurenčna v najširšem okolju. V najboljših podjetjih se vsi zaposleni držijo postavljenih pravil igre. Naloga vodstva v njih ni kontrola in priganjanje delavcev k delu, temveč spodbujanje zaposlenih k vzpostavitvi pozitivnega vzdušja. Pravila in politika na delovnem mestu pa morajo biti v skladu s strateškimi cilji podjetja, njegovim poslanstvom in filozofijo. Pri GG Slovenj Gradec se bomo v okviru aktivnosti uvajanja 10. ključa v podjetje soočali z vprašanji organizacije delovnega časa, z vzroki za odsotnost z dela in s stopnjo motiviranosti zaposlenih. V okviru uvajanja rednih jutranjih sestankov ne bo poskrbljeno le za uspešno delegiranje delovnih nalog ampak tudi za pravočasno in pravilno informiranost o dogajanju v podjetju. Pozorneje bomo spremljali splošno vzdušje in klimo na delovnih mestih, oblikovanje ugodnih delovnih pogojev in vzdrževanje primerne stopnje motiviranosti za delo. Na utrjevanje notranje motiviranosti vplivajo številni dejavniki kot npr. raznovrstnost znanj in spretnosti zaposlenih, celovitost in pomembnost opravljenih nalog, samostojnost pri delu in pravočasne povratne informacije o opravljenem delu. Nogometno moštvo ne more zrna gati tekme, če nekateri igralci zamudijo, ali če se odločijo, da bodo podaljšali odmor med polčasoma. Najboljša nogometna moštva in tudi najboljša podjetja se podrejajo pravilom ekipe, kar zagotavlja učinkovitost in povečuje konkurenčnost. Želimo si podjetje, kjer bomo srečali prijazne in pozitivno usmerjene ljudi, kjer bodo delavci in njihovi vodje delovali kot uspešna ekipa. A INFORMATIVNI GOZDARSKI STORŽI V OKTOBRU GORAZD MLINSEK, univ.dipl.inž.gozdarstva, Zavod za gozdove Slovenije, Območna enota Slovenj Gradec Po vremenu sodeč je bil oktober bolj moker (predvsem druga polovica meseca) in jesensko zaspan. Kljub vremenski zaspanosti je bilo na gozdarskem področju - predvsem med cjozdarji Območne enote Slovenj Gradec - zelo živahno. Nabiranje javorjevega semena s podrtega semenjaka pri Otišniku. Foto Gorazd Mlinšek 28.septembra 2002 je pričel veljati Pravilnik o spremembah in dopolnitvah odredbe o financiranju in sofinanciranju vlaganj v gozdove iz sredstev proračuna Republike Slovenije. Po tem datumu z odločbo določena in prevzeta gojitvena in varstvena dela bodo revirni gozdarji obračunali po tem pravilniku. •A *A *A #A *A *A *A »A «A #A #A *A *A *A V oktobru je bil v našem območju pravočasno in vzorno izvršen popis objedenosti gozdnega mladja po divjadi. Popisovalci so popisali in analizirali poškodbe na stalnih vzorčnih ploskvah v vseh gozdovih. Jesenski čas je čas nabiranja plodov in semen. Že predhodno smo opravili popis obroda gozdnega drevja listavcev v semenskih sestojih in izločenih površinah semenjakov ( lepa, kvalitetna, vitalna drevesa izven semenskega sestoja). Letošnji obrod listavcev je slab, semenila so posamezna drevesa. Po predhodnem ogledu semenjakov gorskega javorja in pod nadzorom javne gozdarske službe so delavke in delavci drevesnice Omorike nabrali pri Otišniku (k.o.Otiški vrh) 63 kg javorjevega semena. Vzorci tega semena so bili poslani na Gozdarski inštitut Slovenije v Ljubljano, kjer testirajo in analizirajo kvaliteto semena (čistost, kaljivost, delež vlage v semenu, vitalnost, težo 1000 semen v g.) Na podlagi znanih podatkov bodo izdali certifikat o kvaliteti nabranega semena. Seme gozdnega drevja je možno nabirati s stoječega drevesa, z nažaganih s semeni polnih vej (izbrana drevesa), podrtih izbranih dreves ali z grabljenjem (pobiranjem odpadlih plodov) in izločanjem gluhih semen s potapljanjem v vodo (žir, želod). •A*A*A*A*A«A«A*A*A*A*A*A*A*A V KE Črna nadaljujejo raziskavo sušenja vrhov smrek. Ob pomoči ZGS (KE Črna), Gozdarskega inštituta in Gozdarske fakultete bo študentka gozdarstva Katja Žnideršič proučila problem sušenja vrhov s pomočjo zbranih vzorcev s po glivah napadenih vzorčnih dreves. Pri terenskem delu so poleg gozdarjev sodelovali tudi lastniki gozdov, ki so omogočili posek za analizo potrebnih dreves. Namen naloge je ugotoviti, katere vrste gliv so prisotne na poškodovanem drevju in ali so pri nas že prisotne tudi nevarne vrste gliv, katere že omenjajo na severu Evrope kot velike povzročiteljice gospodarske škode. Vzorčna drevesa so bila posekana na pobočju Pece pri Končniku v Topli, pri Ledrovcu in Jeklu v Koprivni. •a*a*a*a*a*a*a*a*a*a*a«a«a*a V Črni je bilo živahno tudi lž.oktobra. Zgornja Mežiška dolina je za en dan gozdarsko zaživela. Več kot 80 gozdarjev javne gozdarske službe (ZGS) iz vse Slovenije se je odzvalo povabilu črnjanskega župana Franca Stakneta na srečanje vodij Območnih enot, oddelkov in krajevnih enot. Kljub slabemu vremenu so stanovski kolegi spoznali del gozdnate Mežiške doline, del časa pa smo izkoristili za strokovno delavnico, seznanili pa smo se tudi z življenjem in delom na kmetijah Plaznik v Bistri in Fajmut v Topli. •A *A *A *A *A »A »A *A *A *A *A *A *A *A V jesenskem času nadaljujemo po letnem planu načrtovano izobraževanje lastnikov gozdov po posameznih krajevnih enotah. Črnjanski in mežiški lastniki gozdov (KE Črna) so se lO.oktobra udeležili dobro strokovno pripravljene ekskurzije v Prekmurje (gozdovi ob Muri, Polanski log, Črni log, Lendavske gorice). Spoznavali so gospodarjenje z listnatimi gozdovi s poudarkom na negi in varstvu gozdov. V krajevnih enotah, kjer še niso izvedli delavnic in predavanj za lastnike gozdov iz gojenja in varstva gozdov, se na te aktivno pripravljajo in jih bodo izvedli v novembru. •A*A*A*A*A*A*A*A*A»A»A*AtA*A Bliža se konec leta in javna gozdarska služba bo podelila na osrednji prireditvi priznanja najskrbnejšim lastnikom gozdov v letu 2002. Prvo je potekala izbira najprizadevnejšega lastnika po krajevnih enotah (KE) po določenih kriterijih. Med vsemi izbranimi naj-prizadevnejšimi lastniki gozdov na KE je bil izbran za najskrb-nejšega lastnika gozdov v OE Slovenj Gradec Rudi Sgerm iz Zgornje Orlice (KE Radlje). O vseh najskrbnejših lastnikih boste še seznanjeni! •A*A0A*A*A*A«A«A*A*A*A«A*A*A 25.oktobra se je sestal Svet OE Slovenj Gradec. Na seji Sveta so izvolili predstavnike organov območnega Sveta javne gozdarske službe. Ponovno izvoljenega vodjo OE Slovenj Gradec spec.Milana Tretjaka in člane novega Sveta bomo predstavili v naslednji številki Viharnika. Svet je določil tudi predlog načrta gozdnogospodarske enote Črna - Smrekovec. Načrt velja za obdobje desetih let od leta 2002 do leta 2011. •A*A*A*A*A*A*A*A*A*A*A*A*A»A Živahno je bilo tudi na gozdnih učnih in drugih gozdnih poteh, po katerih so gozdarji vodili šolarje. Sodelovali in organizirali so naravoslovne ure in dneve po gozdovih KE Slovenj Gradec, KE Prevalje (GUP Navrški vrh), KE Radlje (GUP Stari grad, GUP Pistrov grad), KE Črna (GUP Zelena pot Teber, Peca). Slovenjegraškim gozdarjem so priskočili na pomoč tudi gozdarji KE Mislinja. Posamezni revirni gozdarji so postali že pravi profesionalci za delo z mladimi, v slovenjegraških šolah je veliko povpraševanje po njih. 9AtA*A*AfAfAfA*A*A*AtAtAtA#A Gozdarji in lesarji smo organizirani tudi v Koroškem gozdarskem društvu. Ena izmed oblik delovanja je druženje v obliki strokovnih in športnih srečanj. Deževno vreme ni 18. oktobra pregnalo trmastih gozdarjev. Dobili smo se na športnih obljektih policijskega vad-bišča na Viču. Športno srečanje smo popestrili tudi s strokovnimi razgovori. ▲ 4 inmmm Ul IVAN HAFNER - GOZDAR IZ RADELJ O o. a O Z < it z O Ul z o I- Ivan Hafner Foto Janez Skerlovnik Oče Franc in sin Ivan Hafner, oba gozdarska upokojenca na praznovanju očetovega 91. rojstnega dne. Foto Gorazd Mlinšek Če na začetku povemo, da je Ivan tretji upokojeni gozdar iz iste družine, potem nam je jasno, da je bila Hafnerjeva družina tipično gozdarska. Oče Franc, ki bo kmalu izpolnil 91 let, še v zelo dobri kondiciji živi v upokojenskem domu na Prevaljah, brat Karli, ki je bil revirni gozdar v Lenartu, je prav tako že nekaj let v pokoju - toda še vedno aktiven, Ivan pa se je upokojil pred kratkim. Ivan se je rodil v Koprivni leta 1942, ko je bil tam oče gozdar pri grofu Thurnu. Po drugi svetovni vojni leta 1946 so Hafnerja premestili v Rogatec, kjer bi moral prevzeti gozdno upravo. Vendar so se Hafnerjevi že po enem letu preselili nazaj na Koroško - na Pudgarsko. Tu so ostali vse do leta 1957, ko so se preselili na Marof nad Radljami. Na Marofu so imeli otroci (bilo jih je šest) več možnosti za šolo in zaposlitev. v Ivan je končal osnovno šolo v Črni. Ko se je preselil v Radlje, se je moral odločiti za poklic. Ni veliko premišljeval. Z gozdom in gozdarstvom je bil prepojen že od rane mladosti. Prvi cilj mu je bila nižja gozdarska šola v Idriji. Da bi se lahko vpisal na to šolo je moral imeti nekaj prakse v gozdarstvu. Zato se je zaposlil na kmetijski zadrugi Vuzenica, ki je bila pod okriljem takratne Gozdarske poslovne zveze Dravograd. Prva mentorja sta mu bila pokojna Stanko Hergold in Franc Jelenko. Žal pa je bila takratna nižja gozdarska šola v Idriji ukinjena in je njegov prvi izobraževalni načrt propadel. Zato se je zaposlil na gozdni upravi Radlje, v revirju Marof pri svojem očetu, kjer je delal že tudi brat Karel. Oče ga je razporejal v tiste skupine, kjer so imeli težave z doseganjem norm. Z njegovo pomočjo in disciplino so se skupine hitro popravile v efektu. Na začetku šestdesetih let so se pojavile pri delu prve motorne žage. Ivan je bil med prvimi izbranci, ki so se v posebnem natečaju naučili delati z njimi. Na GG Slovenj Gradec so za uvajanje te nove tehnologije v gozdarstvu skrbeli dr. Franc Pečnik, Franc Vrbnjak in Ivan Valtl. Franc Pečnik je organiziral tečaje tudi na drugih območjih, kjer je Ivan sodeloval kot inštruktor oziroma demonstrator praktičnega dela. Sedaj je imel Ivan že dovolj praktičnih gozdarskih izkušenj in se je lahko leta 1961 vpisal na skrajšani (dveletni) program srednje gozdarske šole v Postojni in jo je leta 1963 tudi zaključil. Prvi del pripravništva je delal v revirju Muta pri takratnem revirnem gozdarju Mihi Repniku. Vojaško obveznost je odslužil na trdi in zahtevni pešadi-jski šoli za rezervne oficirje v Bileči. Po vrnitvi iz JLA je nadaljeval pripravništvo pri očetu v revirju Marof. Leta 1964 je bila že opravljena reorganizacija gozdarstva, združili so gospodarjenje z zasebnimi in državnimi gozdovi. Revirni gozdar je imel pomočnika -delovodjo. To mesto je Ivan prevzel pri očetu. Vendar sta si delo delila "»po pameti"« Ivan je kot šolan delovodja delal gojitvene načrte, revirni gozdar Franc pa je opravil tista praktična dela, za katera je bil izvrsten mojster. V letu 1965 so poskušali s prvo gospodarsko reformo. Za uspešnejše gospodarjenje naj bi zmanjšali število zaposlenih v delovnih organizacijah. Ivan se je pojavil na spisku viškov. Ostal bi sicer na GG, vendar bi moral oditi iz Radelj. Takrat se je oče Franc spomnil, da ima pravzaprav pogoje za upokojitev - 55 let starosti in 35 let delovne dobe. Čeprav zdrav in še poln energije se je odločil, da se umakne v pokoj, če lahko zasede njegovo mesto sin Ivan. In se je zgodilo. Ivan je postal revirni gozdar v revirju Radlje, kjer je 10 let skrbel za zasebne in državne gozdove, po letu 1976, ko so se ustanovile temeljne organizacije kooperantov, pa je skrbel za državne gozdove na celem delu Radeljskega Kozjaka, razen Remšnika. Ves ta čas pa je bil inštruktor pri izobraževalnem centru GG oziroma Lesne, za kar si je pridobil strokovni izpit iz pedagogike in se usposabljal na Švedskem za kleščenje z motorno žago. Po osamosvojitvi Slovenije in ponovnem reorganiziranju gozdarstva pa je spet dobil v - sicer malo drugačno - oskrbo gozdove v revirju Remšnik. Od tu je po več kot 40 letih delovne dobe odšel v pokoj. Ob Ivanovih delovnih postajah smo tako obudili del naše gozdarske preteklosti. Upam, da za bralce Viharnika ni nezanimiva. Do sedaj pa o Ivanu še nismo povedali veliko. Bil je gozdar, kakršnih v Sloveniji nimamo prav veliko. Otroška leta je preživel sredi obsežnih Koroških gozdov. Vsak dan se je srečeval s »hol-carji« in gozdarji vseh rangov. Njihov dom na Pudgarskem in še bolj na Marofu je bil zbirališče in zatočišče vseh vrst gozdarjev - od študentov do profesorjev in udeležencev raznih ekskurzij. Od očeta se je naučil mojstrsko opravljati vsa gozdarska dela, od gojenja do sečnje lesa. Teoretične osnove gozdarstva je dobil v srednji gozdarski šoli »specializacijo« pa je delal ob spremljavi številnih ekskurzij, ki jih je profesor Mlinšek preko 40 let vodil na Marof. Ko je v zadnjih letih službe tudi sam predstavljal svoje gojitvene poglede na učni poti na Marofu ni prav nič zaostajal za profesorjem. Da, znal je združiti teoretično znanje s praktičnim in znal je nabirati izkušnje s praktičnimi ukrepi. Lahko rečemo, da je v veliki meri gozd razumel. Zaupali so mu tudi mlajši - šolani gozdarji, saj so o marsikaterem strokovnem problemu želeli slišati tudi njegovo mnenje, ki je največkrat tudi obveljalo. Priznanje so mu dajali tudi lastniki gozdov, od katerih je bil deležen pohvale. Naj za ilustracijo povemo še to, da ga je že potem, ko je bil Ivan v pokoju, prišel lastnik prosit za sodelovanje pri odkazilu, ko je šlo za večji posek. Nepozaben bo ostal Ivanov vzgled kot vzor vestnega delavca - delavca načrtovalca in izvajalca. Nobene stvari ni prepuščal naključju in vsako delo se je trudil opraviti najbolje. Marsikdo je Ivana poznal kot dobrega sadjarja. Mnogo dobrih nasvetov in znanj je delil svojim pri-jteljem in znancem. Velikokrat nas je razveselil s košaricami najrazličnejših plodov. Ivan pa je poznan tudi kot prenašalec gozdarske tradicije. Na učni poti na Marofu je postavil gozdarsko kolibo, pokrito s skorjo, ob njej pa je že mnogim postregel s tipično gozdarsko hrano - polento s friko in črno kavo. Ivan si je ustvaril dom v Radljah, se poročil in ima dva sinova. Oče mu je zapustil tudi del Marofa; o tem, kaj bo z njim v prihodnje, pa še premišljuje. Na pokoj se še ni navadil. Se vedno nosi v sebi potrebo po ustvarjalnem delu v gozdu. Vsi radeljski gozdarji, sedaj zaposleni in penzionisti mu želimo, da bi tudi v pokoju šel po poteh svojega očeta, ki je 90 let dočakal še v izjemni formi. A DIPLOMIRAL JE NAS KOLEGA JANEZ SKERLOVNIK JERNEJA ČODERL, univ.dipl.inž.gozdarstva, © Zavod za gozdove Slovenije, Območna enota Slovenj Gradec Janez Skerlovnik Foto Jerneja Čoderi Kitajski pregovor pravi: Ko načrtuješ za eno leto naprej, posej pšenico; ko načrtuješ za desetletje, posadi drevesa in, ko načrtuješ za življenje , usposabljaj in izobražuj ljudi. V smislu tega pregovora se izobražujemo tudi v gozdarstvu. Znanja za delo z gozdom, ki je kompleksna združba živega in neživega ,ni nikoli preveč in zmeraj komaj dovolj. Izmed članov kolektiva KE Radlje je 13. 9. zaključil z zago- vorom diplomske naloge svoj višješolski študij Janez Sker-lovnik. Njegovega uspeha smo veseli vsi sodelavci. Vemo, da študij zahteva kar nekaj volje, energije, če pa je obveza dodana še vsakdanjemu delavniku, je toliko zahtevneje in napornejše. Janez je zmogel hkrati uspešno voditi revir in študirati. Preko dela na taksaciji oz. pri urejanju gozdov je Janez Skerlov-nik leta 1978 pričel svojo službeno pot kot revirni gozdar. Do danes si je ob neposrednem delu v gozdu nabral bogate izkušnje. Izkušnje z izobraževanjem lastnikov gozdov v svojem revirju Anton je analiziral v svoji diplomski nalogi z naslovom: "Izobraževanje lastnikov gozdov, izkušnje in perspektive v Radljah". Začetki organiziranega izobraževanja segajo v Radljah v leto 1965. Pozitivne izkušnje prvih izobraževanj so vplivale na to, da so začeli s permanentnim izobraževanjem gozdnih posestnikov. V diplomski nalogi je kolega Janez analiziral oblike, namen, potek, rezultate in perspektive izobraževanja v revirju Anton in za KE Radlje. V revirju Anton je po podatkih iz leta 1999 74 lastnikov oz. solastnikov s povprečno velikostjo posesti 23 ha in povprečnim letnim možnim posekom 80,4 m3 iglavcev. Največ gozdne posesti je v velikostnem razredu 20 do 50 ha. Ker v revirju prevladujejo čiste kmetije, so posestniki odvisni od dohodkov iz gozda. Lastniki gozdov so na osnovi ustnih anketiranj v letu 1993 izražali želje po izobraževanju za naslednja področja: varno delo z motorno žago 56 %, spravilo gozdnih sortimentov 58 %, krojenje lesa 57 %, prodaja lesa 27 %, gojenje gozdov 83 %. Nihče od anketiranih gozdnih posestnikov v revirju Anton ni zanikal potreb po izobraževanju. Rezul- tati anketiranj so vplivali na zaporedje organizacije izobraževanja v revirju Anton. Možne oblike izobraževanja so: tečaj, predavanje, ogled, seminar, inštrukcija. Teh različnih oblik smo se gozdarji pri izobraževanju na primeru revirja Anton tudi posluževali. Sklepne ugotovitve v diplomski nalogi Janeza Skerlovnika so pokazale, da moramo z aktivnostjo izobraževanja gozdnih posestnikov nadaljevati tudi v prihodnje. Sedanja gozdarska zakonodaja nalaga naloge izobraževanja lastnikov gozdov stroki. Zaradi ugodnih odzivov lastnikov gozdov je naloga izobraževanja za gozdarje izziv. Na KE Radlje vidimo tudi v prihodnje velik pomen izobraževanja ob neposrednem stiku lastnika in revirnega gozdarja. Vsa druga izobraževanja so le nadgradnja te osnovne oblike. Ugotovitev podana v diplomski nalogi, da so pozitivni rezultati izobraževanja vidni v gozdnih sestojih, še kako drži. Negovani, stabilni sestoji so skupen cilj stroke, lastnikov gozdov, družbe. Rezultati podani v diplomski nalogi bodo usmerjali naše nadaljne delo na področju izobraževanja, Janez Skerlovnik pa bo z doseženo stopnjo izobrazbe gotovo še uspešnejši vodja revirja in to mu sodelavci tudi želimo. ▲ BORUT SKLEDAR JE ZAKLJUČIL ŠTUDIJ BRANKO GRADIŠNIK, univ.dipl.inž.gozdarstva, © Zavod za gozdove Slovenije, Območna enota Slovenj Gradec Konec meseca avgusta je na Biotehnični fakulteti,oddelku za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire, uspešno zaključil višješolski študij naš dolgoletni sodelavec na "taksaciji" Borut Skledar. V svoji diplomski nalogi z naslovom "Analiza razvoja in stanja prebiralnih gozdov na Sgermovi posesti" je obdelal nadvse aktualno tematiko gospodarjenja s prebiralnimi gozdovi, ki ima na območju severnega Pohorja dolgoletno tradicijo. Ugotovitve diplomske naloge bodo sigurno prispevale k ponovni oživitvi ideje prebiralnega gospodarjenja na primernih rastiščih in strokovnemu obravnavanju teh gozdov. Ob nadvse uspešno opravljenem zagovoru diplomske naloge mu vsi sodelavci še enkrat iskreno čestitamo in mu želimo, da bi med študijem pridobljeno znanje pri svojem delu v revirju čim bolj kreativno uporabljal. A Vodja urejanja na OE Slovenj Gradec Branko Gradišnik (levo) daje koristne napotke Borotu Skledarju (desno) ob končanem študiju. Foto Gorazd Mlinšek 6 mmm ZDRAVKO MIKLAVIČ - KONČAL VISOKOŠOLSKI ŠTUDIJ GOZDARSTVA V UUBUANI MIRKO CEHNER, univ.dipl.inž.gozdarstva, Zavod za gozdove Slovenije, Območna enota Slovenj Gradec Zdravko Miklošič (levo) podaja praktične izkušnje iz gojenja in varstva gozdov češkim gozdarjem, katere je pripeljal v mislin-jake gozdove dr. prof. Jurij Diacci, profesor za gojenje gozdov. ZAVAROVALNICA MARIBOR PE Podružnica SLOVENJ GRADEC tel.: (02) 88 12 700, (02) 88 12 730, fax: (02) 88 12 737 IZBERITE MODRO SVOJO POT V 365 DNEH JE LAHKO SAMO EN DAN NESREČEN. NA PUSTITE SE PRESENETITI. V mesecu septembru je na Oddelku za gozdarstvo in obnovljive naravne vire, Biotehniške fakultete v Ljubljani uspešno zagovarjal diplomsko delo na visokošolskem strokovnem študiju sodelavec Zdravko Miklošič. Pred tem je že končal višješolski študij leta 1996 in je ob ustanovitvi visokošolskega programa nadaljeval s strokovnim izpopolnjevanjem ob delu. Zdravko opravlja delo revirnega gozdarja v revirju Glažuta, kjer se največ srečuje s problematiko smrekovih monokultur, visokim staležem divjadi in s težavnim pomlajevanjem v višinskih gozdovih. Sprememba smrekovih monokultur v naravnejše mešane skupinsko raznodobne gozdove je dolg proces, ki so ga gozdarji v Mislinji začeli že pred petdesetimi leti. V tem času so bili doseženi že številni uspehi pri melioraciji zasmrečenih sestojev na Pohorju. Izboljšanje rastiščnih sposobnosti je najuspešnejše s pomlajevanjem drevesnih vrst listavcev. Rastlinojeda divjad to ogroža, zato je potrebno mladovje listavcev ščititi. Diplomska naloga, s katero je Zdravko Miklošič zaključil študij ima naslov »Skoda, ki jo v gozdu povzroča rastlinojeda parkljasta divjad in zaščita pred njo«. Delo je rezultat lastnega raziskovalnega dela in obravnava nastanek in vrste škode na drevesnih vrstah in ukrepe zaščite. V nalogi so tako predstavljeni biološki in tehnični ukrepi zaščite mladja pred divjadjo. Na podlagi lastnih opazovanj, izkušenj ter z zbiranjem informacij je opisal vrste zaščit, ki se uporabljajo v praksi. Predstavljena je uporabnost in učinkovitost posameznih ukrepov ter prednosti in slabosti posameznih vrst zaščite. Pri vsaki vrsti zaščite mladja so podani tudi stroški za postavitev in vzdrževanje, kar je tudi eden glavnih ciljev naloge. Tematika diplomske naloge je aktualna, saj gozdarje usmerja v racionalno izbiro zaščite pri obnovi gozda. Sodelavcu Zdravku Miklošiču ob zaključku študija iskrene čestitke. A DALJŠI HLODI ZA DOMAČI TRG LUBI SVETUJE BRANE SIRNIK, univ.dipl.inž.gozdarstva Listje že kar pridno rumeni in v gozdovih se že slišijo prvi zagoni motornih žag, ki oznanjajo, da bo še pred zimo potrebno zaslužiti nekaj denarja s prodajo gozdnih sorti-mentov. Človek nikoli ne ve kako prijazna bo zima za takšna in podobna opravila. Med posestniki se spet porajajo vprašanja o načinih in dimenzijah krojenja lesa, da bi v domačo blagajno zažvenketal še kakšen dodatni tolar. Znano je, da domači prekupčevalci za potrebe avstrijskih veletrgovcev favorizirajo na terenu izključno 4-metrsko hlodovino, ki je pač primerna za njihovo tehnologijo primarne predelave. Na mejnih prehodih in špedicijah se vsak dan drenjajo težki kamioni s hlodi iz slovenskih gozdov in komaj čakajo, da se zapornice za zmerom odprejo, da bo odliv našega nacionalnega bogastva lahko še hitrejši. Domača lesna industrija za potrebe konstrukcijskega žaganega lesa danes potrebuje hlodovino daljših dolžin: od 5 do 9 metrov in vsaj 25 cm na tankem koncu. Primerna je zdrava hlodovina smreke B in C kvalitete brez barvnih napak in jo lahko ob teh zahtevah tudi najugodneje plača. S tem prodajnim artiklom trži tudi Gozdno gospodarstvo Slovenj Gradec, ki zavzema vedno pomembnejšo vlogo v primarni predelavi na Koroškem. Krojimo torej daljši les za domačega kupca, da bodo dobre stvari ostale še boljše -predvsem pa doma! ▲ SREČANJE GOZDARJEV ZAVODA ZA GOZDOVE SLOVENIJE V ČRNI NA KOROŠKEM GORAZD MUNŠEK, inž. gozdarstva Zavod za gozdove Slovenije, Območna enota Slovenj Gradec Občina Črna na Koroškem je ena izmed najbolj gozdnatih občin v Sloveniji. Gozdarstvo je bilo poleg rudarstva na območju te občine že od nekdaj tradicionalna gospodarska panoga, katera je dala svojstven pečat gospodarskemu razvoju med Peco, Smrekovcem, Olševo in Uršljo goro. Sodelovanje gozdarske službe z lokalno skupnostjo in lastniki gozdov je bilo in še danes ostaja pristno. Kako nujno je sodelovanje z javno gozdarsko službo - pa tudi z izvajalskim podjetjem - Gozdnim gospodarstvom Slovenj Gradec - je že vrsto let poudarjal župan občine Črna na Koroškem. Francetu Staknetu se je zdelo zelo pomembno sodelovanje gozdarskih strokovnjakov javne gozdarske_službe tudi v obliki srečanja v Črni na Koroškem. 17. oktobra smo se odzvali njegovemu povabilu gozdarjev ZGS iz vse Slovenije. V Črno na Koroškem so bili povabljeni vodje območnih enot, vodje krajevnih enot in oddelkov. Več kot 80 se jih je udeležilo srečanja. Namen srečanja je bil, da spoznamo prečudovito gozdnato območje pod Peco in Smrekovcem, da promoviramo - danes zeleno, nekdaj pa od svinca uničeno dolino - širom po Sloveniji, da si v prijetnem druženju izmenjamo mnenja o delovanju naše službe. To druženje smo izkoristili tudi za delavnico, kjer smo razglabljali o problemih in rešitvah, katere bi pripomogle k boljši učinkovitosti dela v ZGS. Naše srečanje je potekalo po dobro pripravljenem programu. V dopoldanskih urah smo se zbrali pred vhodom v rudnik na Glančniku v Mežici. Za dve uri smo gozdarji zapustili zeleno površje in se pod strokovnim vodstvom podali v notranjost Pece. Spoznali smo zgodovino in razvoj rudarstva, predvsem pa življenje rudarjev v Mežiški dolini. Mnogi med nami so si na tiho priznali, da kljub težavam v gozdarstvu naše delo ni tako slabo. v V dvorani kulturnega doma Črna na Koroškem nas je sprejel in pozdravil župan Franc Stakne. Po pozdravnem govoru smo imeli delavnico, v kateri smo Zeleni gozdarji v podzemlju Pece Gozdarji smo zaključili prijetno srečanje v družbi župana Franca Stakneta in folklorne skupine KD "Gozdar" razglabljali o problemih, ki nas otežujejo pri našem delu, še posebno v krajevnih enotah. Med nami je bil tudi direktor ZGS Andrej Kermavnar, ki je bil pripravljen odgovarjati na zastavljena vprašanja. Problemi, kateri negativno vplivajo na delo gozdarjev javne gozdarske službe, so po skupni oceni nizke plače (v primerjavi z ostalimi panogami), kadrovska zasedenost (zmanjševanje števila zaposlenih, združevanje revirjev,...), birokracija, motivacija in stimulacija in drugo. Obiskali smo tudi dve kmetiji, kjer si poleg gozdarske dejavnosti in živinoreje pomagajo preživeti z dopolnilno dejavnostjo - kmečkim turizmom. Pri Plazniku v Bistri in Fajmutovih v Topli so nas seznanili z njihovim življenjem in delom v gozdu, okusili pa smo tudi njihove dobrote na krožniku. Kljub zelo vetrovnemu in deževnemu vremenu smo zaključili naše srečanje pod Nojevsko lipo na Ludranskem vrhu. Ponovno nas je sprejel župan Franc Stakne, nas seznanil z zgodovi- no in današnjim življenjem v občini. Omenil je tudi, da bi lahko postala takšna srečanja tradicionalna, saj imajo v Črni še veliko zanimivosti. Pod lipo so naš zaključek popestrile plesalke in plesalci folklorne skupine KD »Gozdar« iz Črne na Koroškem. V imenu vseh se zahvaljujem županu Francu Staknetu, da nam je omogočil prijetno druženje v Črni na Koroškem. Kar nekaj med udeleženci se je poslovilo od nas domačih gozdarjev, da se v te zanimive kraje še vrnejo z družino! ▲ um Iv- Korošice in Korošci na Otoku ljubezni. Koroški lastniki gozdov se niso bali Mure. Foto AV Milan Golob Miško Kranjec, plodovit pisec iz rodovitnih ravnic Prekmurja je o svoji ljubljeni deželi napisal: »ti pa popotnik, ko prideš v to našo pokrajino....si vzemi nekaj časa, da se ozreš po tisti lepoti, ki je potrebna za dušno pašo, kjer boš povsod odkril kakšno drobnarijo, kos lepote, ki pojde s teboj na daljno pot.« Nekaj podobnega smo imeli v mislih pri Zavodu za gozdove - KE Črna, ko smo načrtovali po letnem programu predvideno strokovno ekskurzijo. Naši lastniki gozdov živijo predvsem od gozda in prav zaradi tega je potrebno ekskurzijo načrtovati tako, da bo v njej prava mera strokovnosti, nekaj časa pa mora ostati tudi za ogled ostali znamenitosti in za »posedeti« in se z bližnjimi in daljnimi sosedi kaj pogovoriti. Odločili smo se za »Miškovo« Prekmurje, o kateri je pisatelj napisal: »In tu je tista reka po kateri se naša pokrajina imenuje Prekmurje. Bogve, kako se bi imenovala, da ni vmes Mure....Porečje z vrbicami, z močvirskimi stranskimi rokavi z divjimi racami, kokošicami in galebi... In od tod naprej je naša ravan... z vasmi skrito med drevjem.« Reka Mura se je skozi stoletja ob svojem koritu poigrala z naravo in ustvarila naravni otok, ki so ga domačini poimenovali v OTOK LJUBEZNI. Pričakal nas je prijazen gozdar iz Prekmurja Janez Kolenko in ob sreči, da je sedaj tu precej manj komarjev kot poleti nam je povedal marsikaj zanimivega o tem otoku. Da lahko razumeš nastanek današnjega gozda na tem otoku, moraš vsaj nekaj izvedeti o težkem delu burjašev, da so vsaj delno uredili samo na oko mirno strugo reke Mure. Mura in njena okolica so nepogrešljivo povezani, to smo slišali tisti dan še večkrat. Posebna draž je bila vožnja z brodom, ki ne služi samo prevozu turistov, pač pa tudi vsakdanjemu prevozu domačinov. Mura je reka v bližini žitorodnih polj in ljudje so to njeno energijo izkoristili. Na njej so zgradili številne plavajoče mline. Eden takšnih je obnovljen v Ižakovcih (macesni za obnovo tega spomenika dela mlinarjev so bili posekani pred leti na Peci in v Orožji). Najpomembnejša naravna dediščina teh krajev je »Murski krajinski park » s svojimi oplavnimi logi, mrtvicami, močvirnimi travni-i in prodišči. Znamenita »Murska šuma« in »Črni log« sta nam nudila nekaj za nas kar nenavadnega. Jelša, ki nam je pri naši »negi« včasih v napoto, je tu skupaj z velikim jesenom, hrasti in ostalimi vrstami tvorila čudovit gozd z lesnimi zalogami, ki so prav tako visoke, kot v naših smrekovih gozdovih. A še prodati je baje ni prav težko in z njo se da dobro zaslužiti, saj se zanjo iztrži še več kot za smreko ali macesen. Jelševi gozdovi so pomenili tudi konec strokovnega dela ekskurzije in tudi dan se je že prevesil v popoldanski del. Pot smo nadaljevali skozi Lendavo, po ozki cesti v Odrance, do kapele Svete trojice. Tu je bila v času turških vpadov vojaška utrdba, ki so jo tu zgradili zaradi odličnega razgleda. Tu so bivali vojaki, ki so varovali lendavski grad. Odličen razgled je omogočil hitro pripravljenost vojakov in ta trdnjava in grad nista bila nikoli zavzeta. Prav grad je bil središče življenja v Lendavi. Zgrajen je bil leta 1192, po naročilu rodbine Hahold, ki se je kasneje preimenovala v bolj znano rodbino Banffy. Tudi Korošci imamo nekaj povezave s tem gradom, v »turških« časih je v njem večkrat prenočil naš speči junak Kralj Matjaž (Matija Korvin). Današnjo podobo in obliko črke L ima iz druge polovice 18. stoletja, ko so bili lastniki znani Esterhazyji. Z močnimi podporniki, zanimivo mansardno streho in izstopajočim stolpom deluje ele- gantno, pa vendar »ves mogočen« še danes bdj nad mestom. Skoda, da se grad trenutno precej obnavlja, tako da smo ga gledali le od daleč, vendar nam je prijazen in vešč vodič LTO Lendava o njem doživeto pripovedoval. Hadik, to pa je ime, ki smo ga tisti dan slišali kar večkrat. Razstavljena mumija v kapelici Svete trojice je vojaški kapitan iz znamenite bitke s Turki iz leta 1603 Mihail Hadik. Hadik pa je tudi ime enega izmed mnogih vinotočev ob »Vinski cesti«, kjer nas je čakalo kot v pravljici »Mizica pogrni se« dobro kosilo in dobra kapljica rujnega ( kar precej prostora smo v kleti naredili za novo, letošnje vino). Sproščen pogovor, harmonika in prijetna družba sta kar klicala po tem, da še ne gremo. Pa vendar - saj drugo leto se spet vidimo in gremo odkrivat nove lepote naše prelepe Slovenije. A OBISK PREKMURJA GOZDOVI IN GOZDARSTVO ŠVEDSKE V juniju 2002 je skupina strokovnih delavcev Zavoda za gozdove Slovenije obiskala Švedsko ter se seznanila s tamkajšnjimi gozdovi in gozdarstvom. Ekskurzije smo se udeležili: mag. Živan Veselič, pomočnik direktorja za strokovne zadeve, Niko Rainer, pomočnik direktorja za splošne zadeve, Jošt Jakša, vodja službe za varstvo gozdov in narave v gozdnem prostoru, Damjan Oražem, vodja Območne enote Ljubljana, Andrej Pečavar, vodja Območne enote Novo mesto in avtor članka. Obsežno organizacijsko delo na pripravi ekskurzije je vzorno opravil Niko Rainer, za kar mu gre priznanje in zahvala. Ekskurzija je bila strokovno zelo široko oziroma pestro zastavljena, saj smo se želeli kar najceloviteje seznaniti z organizacijo gozdarstva na Švedskem in načini reševanja nalog švedskih gozdarjev na različnih področjih dela z gozdovi ter tudi sodelovanja z lastniki gozdov in javnostjo. Pot nas je vodila preko Nemčije, kjer smo si ogledali zgodovinsko zanimivo mesto Berlin. Mesto je eno samo gradbišče, saj poizkušajo nadomestiti stagnacijo gradnje bivše Vzhodne Nemčije. Sodobna arhitektura se slikovito vključuje v mogočne zgodovinske zgradbe Berlina. Tipičen primer je parlament, ki je bil po obnovi restavriran s sodobnimi steklenimi kupolami. Berlinskega zidu je le še za vzorec. Vidne meje med vzhodnim in zahodnim Berlinom še nekaj časa ne bo mogoče izbrisati, saj je nastala kot posledica gospodarskega in kulturnega razvoja dveh različnih sistemov, vendar istih civilizacij. Pravi biser na severu je glavno mesto Danske Kobenhavn. Stari del mesta je zaradi načrtnih prizadevanj ohranil prvotno podobo. Mestno pristanišče z obalo je center turizma in ga zaznamuje zelo pestra kulturna dediščina. Sodobni del mesta se razvija na jugu, zato za Kobenhavn ni značilno prepletanje sodobne in klasične arhitekture, temveč gre za etnološko ohranjanje starega mestnega jedra in Udeleženci ekskurzije od leve proti desni: Damjan Oražem, Milan Tretjak, Andrej Pečavar, Živan Veselič, Jošt Jakša, Niko Rainer. Foto H. Henning sodobnega razvoja mesta na različnih prostorskih lokacijah. Z Danske na Švedsko smo se peljali z luksuzno opremljenim trajektom, katerega hitrost je bila zaradi vodnih brizgalnih šob 70 km/uro, kar je za tako »železno grdosijo« spoštovanja vredna hitrost. Luksuzno opremljena notranjost ima svoj namen, saj je to brezcarinsko območje, na katerem so bistveno cenejše alkoholne pijače, ki so na Švedskem za naše razmere izjemno drage. Veliko Švedov vikende preživlja na teh trajektih, kjer »se nalivajo« z alkoholnimi pijačami. »Nalivanje« (ne pijančevanje) pomeni značilno mešanje žganih pijač in piva, učinki kombinacije so hitrejši kot pri slovenskem vinu. Gozdovi na Švedskem pokrivajo 27 milijonov hektarov oziroma 60 % njene površine. Državnih gozdov je 17 % (predvsem na severu Švedske) drugih javnih gozdov je še 7 %, zasebnih gozdov v lastništvu kmetov je 51 % (predvsem na jugu Švedske), zasebnih gozdov v lastništvu družb pa 25 % vseh gozdov (prevladujejo v osrednji Švedski). Povprečna velikost zasebne posesti je 45 ha, zato je število vseh lastnikov gozdov, kljub veliko večji površini gozdov, le nekaj večje kot v Sloveni-jj. Leta 1860 so v večjem delu Švedske zaokrožili posesti, zato zasebni gozdovi večinoma tudi niso še nadalje razdeljeni na posamezne površinsko ločene parcele. Z različnimi ukrepi poskušajo ohranjevati približno polovični delež gozdov v lastništvu kmetov. Lesna zaloga gozdov že dolgo narašča in se je od leta 1925 podvojila. Prevladujeta smreka in bor, tudi na jugu, kjer bi po naravi lahko bil delež listavcev večji. Gozd je za Švedsko najpomembnejši naravni vir. Dobrine iz gozda in proizvodnja lesa dajejo Švedski 20 % vrednosti njenega izvoza^ Po dolgi vožnji na Švedsko smo strokovni del ekskurzije pričeli z obiskom 1000 ha velikega ograjenega posestva Eriksberg v bližini kraja Soelvesborg, ki je od leta 1976 naravni rezervat. Posestvo je v lasti neprofitne družbe (fundacije), osnovane že leta 1912 z namenom ohranjanja narave. S posestvom gospodari firma Skog-ssallskapet, ki deluje v okviru fundacije, ima 28.000 ha lastnih gozdov, predvsem pa izdeluje gozdarske načrte zg številne lastnike gozdov po vsej Švedski. Rezervat bi po naših merilih lahko označili kot oboro za gojitev divjadi, saj je glavna dejavnost gojitev divjadi z intenzivnim krmljenjem. Poudariti je potrebno, da gre za krajinsko zelo privlačno okolje in da posvečajo res veliko skrbi vzgoji čim naravnejših gozdov in ohranitvi naravnega okolja in njegove biotske pestrosti. Na posestvu gozd po površini močno prevladuje. Prevladujejo listnati gozdovi, intenzivnost sečnje je zelo nizka. V naravnem rezervatu je tudi nekaj sladkovodnih jezer s slikovitimi večbarvnimi lokvanji. Posestvo se vzdržuje predvsem z lovom. Ker leži ob morju, nekaj zaslužijo tudi z dovolilnicami za ribolov, nekaj pa tudi z vstopnino, saj posestvo ob koncu tedna obiskujejo številni obiskovalci, ki se po gozdnih cestah vozijo z avtomobili. Na kratki panoramski vožnji smo videli divje prašiče, jelene in evropske bizone. Drugi dan bivanja na Švedskem smo obiskali Državno direkcijo za gozdove (National Board of Forestry) v Jonkopingu, večjem kraju v osrednjem delu južne Švedske. Več predstavnikov direkcije nam je zelo temeljito predstavilo organizacijo in delo švedske državne gozdarske službe ter značilnosti švedskih gozdov in gozdarstva. Državna direkcija za gozdove ima približno 1200 zaposlenih, od tega na državnem sedežu v Jonkopingu 100. Organizacijsko jo tvorijo državni sedež, 10 regionalnih enot in 100 gozdnih distrik-tov. Deluje v okviru Ministrstva za industrijo, zaposlovanje in komunikacije in je neodvisna strokovna služba. V letu 1993 je Švedska dobila nov zakon o gozdovih. Liberalni zakon je pod vplivom vrha v Riu (1992) in sodobnih teženj pri ravnanju z naravo in gozdovi poudaril pomen ohranjanja narave pri delu z gozdovi, vendar je v smis- < lu določanja gospodarjenja z gozdovi znatno ohlapnejši kot prejšnji. V tem smislu je manj tudi podzakonskih predpisov, ukinjena je bila tudi večina spodbud v gozdarstvu (gojitvene in vse druge spodbude za proizvodnjo v gozdovih), zadržali so samo spodbude, namenjene ohranitvi oziroma varovanju narave. Analize dogodkov v gozdovih po sprejetju zakona ne kažejo dobre slike. Zmanjšujejo se intenzivnost sečnje, obseg umetne in še posebej naravne obnove ter potrebnih redčenj mlajših sestojev. Direkcija za gozdove je več mesecev namenila izobraževanju terenskih gozdarjev za določevanje ključnih habitatov, ki so jih v preteklih letih tudi določili po vsej Švedski. Najslabše proizvodni gozdovi (z letnim prirastkom pod 1 m3/ha) so zavarovani kot varovalni gozdovi in v njih ne sekajo niti pogozdujejo. Gozdnogospodarsko načrtovanje postavlja le okvire gospodarjenja in varovanja. Na ravni države izvedejo inventuro, na podlagi modelov določijo maksimalni posek, sicer pa niti na ravni države niti na ravni pokrajin ne izdelajo nobenega načrta ali strategije. Izdelujejo gozdnogospodarske načrte za posamezne posesti. Ti načrti bodo po 1.1.2003 obvezni za vse posesti, večje od 20 ha. Načrte izdeluje Državna direkcija za gozdove pa tudi številna gozdarska podjetja. Izdelovalci načrtov naj bi upoštevali izdelane karte ključnih habitatov, vendar je s tem v primerih, ko načrtov ne izdela Direkcija, nekaj težav. Iz pogovora zadnji dan smo izvedeli, da si strokovni delavci Državne direkcije za upoštevanje njihovih strokovnih podlag prizadevajo na terenu v pogovorih z lastniki gozdov in izdelovalci načrtov. Pri posebej pomembnih habitatih oziroma gozdnih predelih ima država v primeru nepripravljenosti lastnika gozda, da skupaj poiščejo sprejemljivo rešitev, pravico gozd tudi podržaviti - z odkupom ali zamenjavo. Načrti so izdelani tako, da zadostijo kriterijem certificiranja. Cena načrta za lastnika gozda znaša približno 100 kron (ca. 2500 SIT) po hektarju. Usmerjanje dela z gozdom je šibko in okvirno, kot samo načrtovanje. Še največ možnosti za to ima Državna direkcija tedaj, ko se lastnik gozda odloča za končni posek. Predpisana je minimalna starost gozda, pri kateri se lahko izvede končni posek, lastnik gozda pa mora namero o končnem poseku pisno sporočiti Direk- ciji najmanj šest tednov v naprej. Ob končnem poseku je lastnik gozda omejen tudi s tem, da na svoji posesti ne sme imeti več kot 50 % gozda, mlajšega od 20 let. Direkcija svetuje lastniku gozda v zvezi s posekom in načinom obnove. Končni posek površine, ki je manjša od pol hektarja, lahko iastnik izvede brez opisanega postopka. Vse napovedane končne poseke na Direkciji Leta 1789 je Švedski kralj lastnikom zemljišč dovolil lov na njihovih zemljiščih. Lovska pravica na Švedskem izhaja od tedaj iz lastništva zemljišča. Glavna vrsta divjadi je los (ca. 100.000 uplenjenih letno), pomembna je tudi srnjad (ca. 300.000 uplenjenih letno), precej manj pa jelenjad, divja svinja, zajec, divji petelin, idr. Imajo 1000-2000 medvedov, volkove so v preteklosti iztrebili, vendar HHf Mehanizirana sečnja Foto AT Milan Tretjak Kobenhavn - staro mestno jedro. zabeležijo v računalniško sliko in jo primerjajo s satelitsko sliko. Ugotovljena odstopanja so podlaga za kaznovanje lastnikov gozdov. Državna direkcija za gozdove je torej poleg tega, da svetuje lastnikom gozdov, pristojna tudi za morebitno kaznovanje. Državna direkcija za gozdove svetuje tudi na področju gradnje gozdnih prometnic, čeprav lastniku gozda o gradnji ni potrebno obvestiti Direkcije in se lahko glede tega odloča samostojno. Na področju varstva gozdov jim večje težave povzroča marsikje prevelika številčnost rastlinojede divjadi, zlasti losa, od insektov pa predvsem rilčkarji (Hyllo-bius sp.). se zdaj iz Finske ponovno naseljujejo. Lovskih načrtov ne izdelujejo, višino odstrela po vrstah divjadi določa Agencija za varstvo narave v Stockholmu. Za losa in velike zveri posreduje nato državni organ na regijski ravni lastnikom gozdov dovoljenja za odstrel. Tretji dan strokovnega programa smo v kraju Mora, ki je znan po cilju znamenitega vsakoletnega teka na smučeh Vassa Lopet, obiskali lokalni sedež velikega podjetja za proizvodnjo celuloze in papirja Stora-Enso, ki je v švedskem in finskem lastništvu. Podjetje ima 43.000 zaposlenih v različnih državah sveta. Letno predela 15 milijonov m3, od tega pridobi v baltiških državah 1,7 mili- jona m3, od drugih količin pridobi 5,3 milijonov m3 iz Rusije in 5,0 milijonov m3 iz srednje Evrope. Podjetje ima tudi svoje gozdove, na Švedskem ima 1,9 milijona hektarov gozdov. Pokazali so nam razvoj učinkov pri sečnji in spravilu lesa v zadnjih 40 letih ter nekaj drugih podatkov o podjetju in njegovem delu. Skrbno imajo izdelane analize škod po losu v svojih gozdovih. Škode so posledica nizkega odstrela in želje lovcev po visoki populaciji losov, kar je tipični problem zakupniškega sistema lova. Pokazali so nam tudi primer restavriranja tradicionalne krajine s ponovno uvedbo nekdaj opuščene paše. Del gozda so po sečnji namenili kmetijski rabi, predvsem paši goveje živine. Projekt izvajajo ob pomoči državnih subvencij. Sledil je ogled »harvesterja« na delu pri redčenju v drogovnjaku rdečega bora. Stroj je deloval zelo učinkovito, čeprav je bil tudi po mnenju gostiteljev za dani sestoj nekoliko prevelik. Teren je bil sicer zahteven, saj so bili po njem posejani tudi večji skalni balvani, ki se jim je moral voznik izogibati. Sestoj za sečnjo v naprej ni bil pripravljen, drevje za posek ni bilo označeno, prav tako niso bile označene vlake. Voznik je smer gibanja stroja določal sproti in sproti je tudi izbiral drevje za posek (30-40 % drevja). Izdelane sortimente je zlagal na manjše kupe levo in desno od trase gibanja stroja in jih pripravil za traktorski odvoz. Učinki »harvesterja« so zelo visoki, zaradi zelo intenzivnega dela pa se na stroju prek dneva izmenjujeta dva voznika v časovnih razmikih po tri ure. Stroj obratuje najmanj 12 ur na dan. Ker je Mora tudi rojstno mesto najpomembnejšega švedskega slikarja Andersa Zorna, ki je v tem kraju tudi živel in ustvarjal, smo si v kratkem ogledali njegovo rojstno hišo in moderni muzej z obsežno zbirko njegovih del v neposredni bližini rojstne hiše. Naslednji dan nas je pot spet vodila k morski obali, tokrat severno od Stockholma, kjer smo obiskali zasebno posest ter se seznanili z dejavnostjo in pogledi zasebnega lastnika na delo v gozdu. Informacij in vtisov je bilo toliko, da lahko v kratkem strnemo le najpomembnejše. Najprej je treba poudariti, da posestnik ne živi stalno na posestvu, ker kot ekonomist dela v Stockholmu. Vendar ne gre za netipičnega lastnika gozda, saj na Švedskem kar približno 50 % lastnikov gozdov ne živi več na deželi ampak v mestih. Z dušo pa je posestnik, ki smo ga obiskali, vsekakor pri posesti, saj se ob koncu tedna redno vrača na posest, in tudi pozornost, katero posveča vsem podrobnostim na svojem posestvu, kaže na to. Posest ima 357 ha gozda. Ker je gozd rastiščno in tudi sestojno z okoljevarstvenega vidika zelo zanimiv, so strokovni delavci Državne direkcije za gozdove želeli na posesti zavarovati oziroma izločiti iz gospodarjenja zelo velik del gozdov. »Pogajanja« so se zaključila tako, da je od navedene površine gozdov danes kot rezervat izločenih 23 ha, 7 ha je zavarovanih biotopov, 8 ha je gozdov, pri katerih je potrebno ob gospodarjenju upoštevati določene omejitve, na 9 ha gozdov (na otočkih) pa se je posestnik sam odločil, da ne bo sekal. Posestnik je ostal lastnik vseh zemljišč, za opustitev gospodarjenja z gozdom oziroma omejitve pri gospodarjenju pa dobi od države nadomestilo. Kmetijsko gozdarske zbornice ali podobne institucije z obveznim članstvom nimajo. Posestnik je vključen v prostovoljno združenje lastnikov gozdov, ki zanj pripravi gozdnogospodarski načrt, organizira posek, združenju pa posestnik tudi proda les. Slednje sicer ni obvezno, vendar pa združenje to pričakuje. Združenje ima zaposlenega gozdarskega strokovnjaka, ki lastnikom svetuje na področju dela z gozdom. Posestnik je poudaril korektno sodelovanje tudi s strokovnjaki Državne direkcije za gozdove, čeprav Direkcija pri posestnikih ni prav priljubljena, kar je razumljivo, saj z vidika javnega pomena gozdov predlaga določene omejitve, delo z gozdovi nadzoruje in ima v primeru nepravilnosti tudi pristojnost kaznovanja. Dan smo zaključili s kratkim kulturnim vložkom. Na poti s posesti smo si na kratko ogledali pravkar opuščen rudnik železa. Z dnevnim kopom so začeli železovo rudo na tem mestu izkoriščali že v 15. stoletju. Pri rudniku je bila tudi zelo znana kovnica. Železo so prodajali zlasti v Anglijo in drugod po Evropi. Nekateri objekti, še posebej kovnica, so danes muzejsko restavrirani. Dolg dan nam je tudi omogočil, da smo malo pred polnočjo v Uppsali obiskali še grobnice vikinških kraljev. Grobnice so v vrsti ležeči manjši travnati griči, v katerih so pokopani vikinški kralji. Skupaj z njimi so pokopali tudi izdelke, ki so jih uporabljali, domačo živino in služinčad. Strokovni program na Švedskem smo zaključili z obiskom gozdarskega inštituta Skog Forst v Uppsali, ki po naročilu države ali pa s pridobitvijo projektov na trgu izdeluje različne projekte gozdarske vsebine. Prikazali so nam projekt priprave računalniškega programa, izdelanega na podlagi prirastoslovnih modelov. Program je dosegljiv prek Interneta. Z vnosom podatkov o sestojih pomagajo pri odločitvah o primernem času sečnje sestojev. Ob tem je pomemben podatek, da Internet uporablja že okrog 40 % lastnikov gozdov. Projekt je izdelan po naročilu Državne direkcije za gozdove in je za uporabnike brezplačen. Program dajo na voljo tudi drugim organizacijam, ki sodelujejo z lastniki gozdov. Pripravljajo še vrsto drugih informacij za lastnike gozdov, tako da bo Internet prevzel vlogo gozdarskega učbenika, ki ga bodo lahko sproti dopolnjevali. Čeprav so številne rešitve švedskih gozdarjev pri opravljanju nalog nedvomno prilagojene njihovim rastiščnim in sestojnim razmeram, nas je podrobna seznanitev z njihovim delom obogatila s številnimi spoznanji, ki jih bomo lahko uporabili pri iskanju odgovorov na organizacijska in strokovna vprašanja pri delu v naših razmerah. Spoznanja s področja stikov z lastniki gozdov in javnostmi je mogoče koristno uporabiti pri našem delu. Specifiko gozdov Skandinavije pa bi bilo škodljivo, če že ne pregrešno, prenašati v naš gozdni prostor. ▲ SPREMEMBE IN DOPOLNITVE ODREDBE O FINANCIRANJU IN SOFINANCIRANJU VLAGANJ V GOZDOVE IZ SREDSTEV PRORAČUNA REPUBLIKE SLOVENIJE GORAZD MUNŠEK, univ.dipl.inž.gozdarstva,