fSVOBODNA SLOVENIJA LETO (ANO) LVIII (52) • ŠTEV. (N°) 26 ESLOVENIA LIBRE BUENOS AIRES • 1 de julio - 1. julija 1999 Božidar fink Država - domovina - narod Govor na proslavi Dneva državnosti; Slovenska hiša, 26. junija 1999 V slavnostnem razpoloženju obhajamo sPomin na rojstvo slovenske države pred osmimi leti. Slovenija, ki je bila dotlej dolgo pod skupno streho z drugimi narodi 111 tujimi kulturami, je tedaj sama stopila Pred svet, potem ko se je ločila od prejšnje državne skupnosti in se tudi otresla komunističnega samodrštva. Postala je neposreden člen meddržavnih ustanov ter je na znotraj odprla vrata svobode in možnosti ^posrednega udeleževanja vseh pri ure-janju javnih zadev. Ob spominjanju tega zgodovinskega dogodka je današnja priložnost svečana in je prav, da jo s prepričanjem obhajamo na tak način. Ko proslavljamo slovensko državo, pa upam, da ne bo motilo slovesnega razpolo-2eHja, če se pomudimo v premisleku o tem, N sploh je država in kaj nam pomeni slovenska država. Na pojem država lahko gledamo z dveh strani. Z enega vidika je država politična družba, vseobsežna in popolna, v katero se Povezujejo družine in vmesne skupine, ter Je njena naloga, da vsem svojim ljudem zagotavlja vse, česar jim je treba za skladno in polno življenje. Država ni samo varuhinja reda in miru v vsakdanjem pomenu, temveč je po namenu pospeševateljica vsega, kar v svetnem redu pomaga človeku pri fizičnem, umskem in moralnem izpopolrye-yai\ju. V taki funkciji je država popolna družba, ker ni odvisna od nikogar ne za obstoj ne pri dejavnostih in ima vsa potrebna sredstva za izpolnjevanje nalog. Država Je po svoji naravi nujna družba, organsko Povezana in funkcionalno urejena. Tako pojmovano državo, namreč kot Politično družbo, imamo v mislih, kadar rečemo, da mora človek sprejemati žrtve za dobro svoje države. Drugi pogled na državo je usmerjen v to, kakšen je njen ustroj, kako so organizi-rane njene oblasti in kako oblast izvajajo. ^ako razumevamo državo, kadar na primer °d rye zahtevamo, da skrbi za javni red, Ureja preskrbo ali varuje svobodo, čast in druge pravice ljudi na rejenem območju. Oba vidika je treba razlikovati, saj se ne smemo predajati zmoti, da bi istovetili državo kot bitje z njeno ureditvijo in še 'nanj z vsakokratno oblastjo. Vlade in nosil-Cl drugih organov oblasti se menjavajo. ^daj so po volji ti, zdaj drugi, z i\jimi se sPrfiniinjajo programi in družbene naprave, država kot vrhovna ustanova pa stoji nad tern, kot taka je vsem ljudem svetinja in ^en splošni blagor mora biti vsem drag. Na tej proslavi in ob drugih priložnostih “nanio v mislih ta vidik pojma države, slovensko državo samo v sebi, ne glede na to, *ako so zasedeni r\jeni oblastni organi in Po kakšni poti jo vodijo. Kadar dvigamo zastavo in pojemo državno himno, mislimo na državo v tem vzvišenem pomenu. V ta- trenutkih izražamo spoštovanje visoki 1(feji, z občutjem privrženosti in zvestobe. Pod podobo države namreč vidimo polteno domovino. Domovino občutimo °t telesno in duševno mater hraniteljico, r°jstni dom in zadnje prebivališče pred-^•kov. Zato rečemo, da domovino nosimo v rcu. Na slovensko domovino se lahko l|p privezane tudi tisti, ki se niso rodili v prevzemajo domoljubje od staršev in Sestanek s Clintonom drugih prednikov ter se hranijo z duhovnimi dobrinami njihove rodne domovine. Domovina pa nima začrtanih meja, nima preštetih svojih sinov in hčera in tudi nima organov, ki bi jo predstavljali. To dobi šele z državo, če državni sestav ozemeljsko in interesno zadovoljivo zajema njeno območje. Ko govorimo, da ljubimo domovino, je naše ljubezni vključno deležna država, ki domovino predstavlja Če kdaj upravičeno nismo zadovoljni z razmerami in osebami, pa bi se zato zavestno odvračali od zavzetosti za ugled in blagor države, potem niti naše domoljubje ne bi bilo pristno, če bi ga še tako vneto razkazovali. Ko pravimo, da država določuje domovino, se pa pojavljajo negotovosti, kje in kaj nam je domovina. Govorimo o stari, rodni, in novi, krušni ali adoptivni domovini. Kčy je Slovenija rojenim zunaj nje? Morda jo občutijo vsaj kot duhovno domovino. Ob ideji domovine ostajamo morda v negotovosti, kadar jo hočemo navezovati na slovensko državo. Zato se v izseljenstvu z večjo trdnostjo oprijemamo pojma narodnosti. Kadar se Nad. na 2. str. Na novinarski konferenci v četrtek, 24. junija sta predsednika SKD in SDS Lojze Peterle in Janez Janša med drugim govorila tudi o obisku ameriškega predsednika Billa Clintona ter zapletih v zvezi z njegovim srečanjem z opozicijo. Poudarila sta, da predsednik države Milan Kučan ni govoril resnice, ko je trdil, da ameriška stran ni izrazila želje po Clintonovem sestanku z opozicijo. Prvaka obeh strank sta povedala, da naj bi se predstavniki SDS, SKD in ZLSD že aprila z ameriško veleposlanico dogovorili o Clintonovem srečanju z opozicijo med njegovim obiskom v Sloveniji. Peterleta je motilo tudi to, da je ob slavnostni večerji pri mizi sedelo obilo državnih uradnikov, ni pa bilo prostora za predsednika Svetovnega slovenskega kongresa, predstavnika koroških Slovencev, predstavnika madžarske in italijanske narodnostne skupnosti v Sloveniji in predstavnika katoliške ter protestantske cerkve. Janša je najbolj motilo to, da je iz protokola izginil nagovor visokega gosta državnemu zboru. Kot je naš list izvedel, je bil povabljen na večerjo samo Peterle, ki pa je izjavil, da če ni povabljen še Janša, tudi njega ne bo na večerjo. Končno sta šla oba. Dan za tem je urad predsednika izjavil, da so te trditve, da je bil že prej domenjen sestanek Clintona z opozicijo, čista izmišljotina ter da se je predsednik SDS žal po-služil neresnice na račun predsednika republike tudi ob tem, za Slovenijo zelo velikem dogodku. Trditev urada predsednika Kučana, da so izjave predsednika SDS Janeza Janše na novinarski konferenci izmišljotina, je Janša označil kot „žaljivo, še posebej zato, ker urad v svojem odgovoru poleg žaljivke ne navaja nikakršnih argumentov za svojo trditev”. Nesporno in preverljivo dejstvo je, daje bilo srečanje ameriškega predsednika Billa Clintona s slovenskimi opozicijskimi strankami predvideno že od 20. aprila naprej! Vse do konca obiska je bilo srečanje predvideno tudi v programu obiska, ki gaje javnosti posredovala Bela hiša in ki ga je še vedno mogoče preveriti na domačih straneh Bele hiše na internetu, piše Janez Janša. Prav tako nesporno „in na lastni koži občuteno dejstvo pa je, da so se ljuc^je iz državnega aparata in urada predsednika po njegovem izrecnem naročilu na vse kriplje trudili, da ne bi prišlo do srečanja med ameriškim predsednikom in slovensko opozicijo”, tudi piše Janša. Prav tako ni prišlo do nagovora ameriškega predsednika v slovenskem parlamentu, niti do snemanja kratkega obiska predsednika Clintona v državnem zboru. Za to „menda ni bilo časa”, pravi Janša in dodaja, da pa so slovenski oblastniki našli čas, da so Clintonu predstavili črnogorskega kolego in celo psa predsednika vlade. Janša je ocenil, da se je tudi v tem primeru jasno pokazalo, da v Sloveniji vlada politika, ki jo vodi in navdihuje Milan Kučan in katere temeljno vodilo je še vedno izključevanje drugače mislečih. V Ljubljani odkrili spomenik generalu Maistru Na osrednji ljubljanski slovesnosti ob Dnevu državnosti so 24. junija v parku nasproti železniške postaje odkrili spomenik generalu Rudolfu Maistru na bronastem kor\ju - delo kiparja Jakova Brdarja. Ob tej priložnosti je Državna založba Slovenije izdala tudi monografijo z naslovom Rudolf Maister, general in pesnik, avtorja Bruna Hartmana. V monografiji, ki jo odlikuje množica fotografij in Maistrovih razglasov, so podrobno opisani razorožitev Na 70 metrih je 1179 pobitih Končano je bilo uradno izkopavanje posmrtnih ostankov žrtev povojnega poboja vojnih ujetnikov v Bohovskem gozdu, ki je pokazalo, da se je na robu Maribora pripetil eden hujših vojnih zločinov po 2. svetovni vojni. V izpraznjenem jarku so opravili izkopavanje in s tem sprostili gradnjo avtocestne obvoznice na odseku Dobrava. Na 70 dolžinskih metrih tega nekdanjega protitankovskega jarka so izkopali ostanke kar 1179 trupel ljudi, pobitih v rmyu in juniju 1945. Vse najdeno so skrbno dokumentirali, a ni bila možna nikakršna identifikacija žrtev, saj so našli zelo malo predmetov, ki bi omogočali identifikacijo pobitih; našli so le neksy gumbov, nekaj ustaških značk, prstanov ipd. Tudi tega niso mogli ugotoviti patologi, ki so vodili delo, ali je bila med žrtvami katera ženska. Sedaj bodo pripravili kostnico pri spo- meniku povojnih žrtev na pokopališču v Dobravi, v katero bodo položili izkopane posmrtne ostanke. To grozljivo dejstvo vsiljuje še vprašanje, kaj se bo zgodilo s preostalim delom prizorišča zločina. Po izjavah nekateri prič je bil nekdanji protitankovski jarek v dolžini dveh kilometrov zapolnjen s trupli — podobno na gosto kot na izkopanem delu jarka! Civiliziran odnos do teh žrtev bi terjal kulturno obeležitev tega velegrobišča in primemo ureditev zdaj skrajno zanemarjenega gozdnega predela. Po Dnevniku, 26. junija 1999 mariborske zelene garde in zasedba narodnostne meje ter Maistrova zmagovita ofenziva na Koroško po 1. svetovni vojni. Obširen del monografije pa je posvečen Maistrovi poeziji ter njegovemu slikarstvu. Malo je znano, da je imel general Maister eno največjih in najlepših zasebnih knjižnic na Slovenskem. Zgodba generala Maistra je ostajala dolga desetletja spravljena v učbenike o slovenski poeziji, njegov človeški pogum in vojaška odločnost pa potisnjena v ozadje in zabrisana. K temu naj pripomnimo, da v Ljubljani dosedaj ni bilo nobenega spomenika kakemu vojaku, še manj Pa na konju. Pred leti sta stala spomenika kraljema Petru I in Aleksandru, a so ju okupatorji razbili. STRAN 4: Cinizem oblastnikov temametsxmmmm* Iz življenja v Argentini Zgodilo se je v Sloveniji... KDAJ BO ZDRUŽITEV? Predsednik krščanskih demokratov (SKD) Lojze Peterle je pred napovedanim sprejemom skupne izjave o združevanju z ljudsko stranko (SLS) ocenil, da bi bil po i\jegovem prepričanju skrajni čas združitve obeh strank zgodnja pomlad prihodnjega leta - verjetno pa bi bilo bolje, če bi do tega prišlo že prej. VETO NA PRIVILEGIJE POSLANCEV Državni svet (DS) je soglasno, s 33 glasovi, izglasoval odložilni veto na novelo zakona o poslancih, s katero je DZ po oceni državnih svetnikov izigral dogovor socialnih partnerjev o pokojninski reformi, saj uzakonja možnost predčasnega upokojevanja poslancev. V primeru, da bi državni zbor ob ponovnem glasovanju zakonsko novelo potrdil, pa naj bi državni svet zahteval razpis naknadnega referenduma. O zahtevi za razpis referenduma bo DS v skladu s to odločitvijo odločal na seji, ki bo potekala isti dan kot ponovno odločanje državnega zbora o zakonski noveli. SPREJEM V PARLAMENTU Predsednik komisije DZ za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu Marijan Schiffrer ter člani so sprejeli delegacijo Svetovnega slovenskega kongresa (SSK) pod vodstvom predsednika kongresa Jožeta Bernika. Pozornost so namenili načinu Tone Mizerit financiranja organizacij, ki skrbijo za Slovence po svetu. Ugotavljali pa so tudi potrebo po spremembi zakona o volitvah na način, ki bo omogočal udeležbo na volitvah slovenskim državljanom po svetu, ter po sistematičnem urejanju odnosov med slovenskimi izseljenci in državo. SKUPNI NASTOP Predsednik SLS Marjan Podobnik je skladno z začetimi, a še nedokončanimi pogovori o združevanju strank predsedniku SKD Lojzetu Peterletu predlagal, da bi obe stranki s hkratno organizacijo svojih tradicionalnih taborov skupno obeležili 130-let-nico Vižmarskega tabora. S tem bi ponovno izrazili priznanje taborom, ki so v preteklem stoletju krepili narodno zavest in množično povezovali Slovence. Skupna obeležitev obletnice Vižmarskega tabora pa bi bila tudi pomemben simbolni in dejanski korak v procesu povezovanja SLS in SKD v enotno stranko. SEMINAR ZA PORABJE V organizaciji ministrstva za šolstvo poteka seminar slovenskega jezika in kulture 1999 za slovenske učiteije iz Porabja na Madžarskem. Letošnja vsebina seminarja je razširjena na področje slovenske glasbene in likovne ustvarjalnosti ter naravoslovja, udeleženci pa bodo poglobili tudi svoje poznavanje slovenske nacionalne zgodovine. Država-domovina... Nad. s 1. str. človek hote ali prisiijeno loči od domovine, vsekakor lahko ohranja zavest o pripadnosti narodu, in te zavesti mu nihče ne more vzeti, tako kot ga more oropati domovine. V tem pogledu mi nismo izgubili ničesar. Domovina nam je bila nekdaj odvzeta, a narodnost nam je ostala, se krepila in -lahko rečemo - celo bogatela ter jo predajamo tudi novim rodovom. Iz skupka slovenskih narodnih vrednot se vsi vsaj delno hranimo s tem, kar bi po pravici smeli prejemati v domovini Sloveniji. Tako kot domovina pa tudi narod nima ozemeljske in družbene oblike. Narodu je mogoče izrisati njegovo duhovno podobo, nima pa sociološke pojave in ne politične teže. Ko se plemenske skupnosti zlivajo v enotno ljudstvo in se to potem prebuja v narod, raste tudi zavedanje, da si mora z močjo oblasti organizirati enotno upravo in obrambne sile, če si hoče zagotoviti obstoj in napredek. Po naravni poti zraste potem tudi težnja po državnosti in enakovredni udeležbi v družbi z drugimi samostojnimi narodi. Tako se razvije državni narod ali nacija. Do te stopnje je zdaj razvoj pripekal slovenski narod. Danes se sicer ne bomo ustavljali ob različnih pomenih pojma nacije in ne ob ideji narodne države, ki je tudi sicer vprašljiva. Kolektivna narodna zavest vsekakor sama v sebi kaže težnjo po neodvisnosti in razmeram primerni samostojnosti ali suverenosti. Zrelemu narodu je to naravno. Slovenski narod je torej prehodil naravno pot in dosegel sociološki razvojni vrh. V slovenski državi si je narod nadel pravno in organizacijsko opremo ter kot enakovreden člen stopil ob stran drugim silam sveta, med katerimi se pomembno uveljavlja Ko visoko vrednotimo ta dosežek, smemo imeti ponosno zavest, da je misel o slovenski državni samostojnosti nastajala in se glasno uveljavljala prav v politični emigraciji. Stoletni sen je bil v glavnini do zadnjega samo v podzavesti. V emigraciji pa smo ga že davno klicali v zavest, včasih sicer tudi z negotovostjo in v strahu pred tveganjem. K zavzemanju za uveljavljanje slovenske državne misli nas je nagibalo domoljubje, ki ga je hranil spomin na junaštvo in žrtve iz krvavih časov, ko je bilo treba pogumno prenašati trdote tuje okupacije in se obenem upirati grozotam revolucije, ki se je razdivjala po tudi tujih naklepih. Hoteli smo nadaljevati tisto, v kar je bilo usmerjeno domobranstvo, v gradnjo slovenske samobitnosti. Verovali pa smo tudi v duhovno moč, ki jo je klicala in jo še kliče nedolžno prelita kri. Navidezno preveč drzne misli so se potem uresničile in zahteve izpolnile. Tudi v tem je politično zdomstvo, čeprav odrivano in zatajevano, odigralo vlogo osveščanja, najbrž ne samo v svojem krogu, in to mu bo slovensko osredje nekoč moralo javno priznati. Ob poveličevanju slovenske države pa se moramo vendar tudi varovati pred absolutiziranem in pretiranim idealiziranjem človeških naredb in ustanov. Država ni nekaj svojega, sebi namenjenega, kot da bi bila po vrednosti nad človekom, a je sredstvo v službi človeka in vmesnih skupin. Zato smo v času, ko je bilo treba utemeljevati potrebo po državni samostojnosti, naglašali celo pridržek, da bi se zato, ker nam je človek s pravicami višja vrednota, odpovedovali državi, dokler bi trajno teptala človekove pravice in temeljne svoboščine. S prav tako zavzetostjo, s katero po prepričanju slavimo obletnico slovenske države, tudi spremljamo, kako država kot upravljavka skupnih zadev v okviru pristojnosti opravlja naloge za skupno blaginjo. Danes ni priložnost, da bi si klicali v spomin vse, kar nas morda ne zadovoljuje pri vodenju državnih poslov. Pomislimo na to, da je politika menjava, pa tudi na to, da nanjo lahko mi nekaj vplivamo. Navdušenje za državo je smiselno, če zavzeto spremljamo njene domače razmere in njen položaj v svetu ter sodelujemo pri izbiranju njenih vodstvenih organov in usmerjanju njihove politike. To je naša pravica in to naj bi čutili tudi kot klic vesti. Nai torej živi naša Slovenija, v miru in varnosti, spoštovana v mednarodni skup- Ta teden smo doživeli novo poglavje predvolitev in prehodnih volitev, ki so postale že tradicija v tem volilnem letu. Vendar se prvotno zanimanje za te izraze demokratičnega kaosa že potega in volici sami so vedno manj navdušeni. Navdaja jih občutek, da se s pričakovanimi volitvami in poznejšo zamenjavo oblasti dejansko nič ne spremeni. PREVEČ VOLITEV Glavni vzrok zanimanja za te volitve v najvišjih državnih krogih je poizkus, da bi odkrili smer, po kateri se bodo razvijale predsedniške volitve meseca oktobra. A sreča se nagiba danes na eno, jutri na drugo stran. Prej smo opisali zmago Povezave na Ognjeni zemlji. Sedaj je popolnoma jasno, da bo tam prišlo do pogodbe med peronistično stranko in Ljudskim provinci-jskim gibanjem, s čemer bo zagotovljena zmaga peronističnemu kandidatu. Prihodnji teden bodo torej slavili peronisti. Preteklo nedeljo pa so bile volitve v provinci Rio Negro. Tudi tukaj sta se spopadla kandidata Povezave in peronizma. Kot tretja stranka pa je nastopila Velika fronta, levičarska formacija, ki zaradi nasprotja z radikalnim guvernerjem Veranijem ni vstopila v Povezavo. Peronizem je bil poražen. Verani, ki je ponovno kandidiral na čelu Povezave, je prejel 46,5% glasov, peronizem 40,5% Fronta pa 7,5%. Znova sta hitela na slavje De la Rua in Alvarez, da izkoristita položaj in napeljeta vodo zmage na lastni mlin. V prestolnici pa sta se pomerila Anibal Ibarra in bivši Alfonsinov zunanji minister Dante Caputo. Šlo je za kandidaturo voclje avtonomne mestne vlade, čemur smo porej rekli „župan”. Seveda to ni navadno županstvo, če upoštevamo vedno večjo avtonomijo, ki jo ima mesto. Dejansko bi se funkcija istovetila z guvernersko, zlasti če upoštevamo, da prebivalstvo presega tri milijone duš. Po pogodbi, ki so jo podpisali radikali in Solidarna fronta, funkcija pripada tej zadnji formaciji. Ibarra je bil že dolgo časa namenjen za to kandidaturo, pa se mu je zoperstavil Caputo. Prepričljivo je zmagal Ibarra (63%) kljub pomoči, ki jo je radikalizem nudil Caputu, ker pač vedno vleče staro prijateljstvo izza časov, ko je bil eden odločilnih osebnosti radikalne vlade. Pe še tretje volitve so bile to nedeljo. To pot je šlo za župansko kandidaturo občine La Matanza. Tu so se pomerili Fren-tisti, katerim po prej omenjenem sporazumu pripada to kandidatno mesto. Tekmovala sta učiteljska sindikalistka Mary Sanchez in pa Herminio Bayon, ki pa je že prej povedal, da bo odstopil in prepustil svoje mesto Lidiji Satragno (Pinky), ki ni mogla kandidirati, ker je včlanjena v radikalno stranko, lahko pa kandidaturo prevzame, če jo odstopi kandidat Fronte. Taje besedo izpolnil in tako se znajdemo pred paradoksom, da je zmagala oseba, ki ni tekmovala La Matanza s sedežem v San Justu je pomemben člen politične verige, saj spada med največje predmestne občine in njeno prebivalstvo (čez milijon duš) presega marsikatero provinco. nosti kot zanesljiva, trezna in živo sodelujoča udeleženka pri prizadevanjih za skladen razvoj sveta. Boga pa prosimo tudi za to, da bi bila skrbna varuhinja naravnega reda in pravičnosti za vse ljudi, ki živijo na njenem območju, dobra predstavnica rodne ali vsaj duhovne domovine svojih razseljenih hčera in sinov ter zvesta pospeševalka vrednot slovenskega duha. S to željo in v tem razpoloženju si čestitajmo k prazniku! KDO PREDNJAČI Kdo bo zmagal meseca oktobra? Javno-meryski zavodi se trudijo, da bi našli trden odgovor. Vendar dejansko si noben resen opazovalec ne upa odgovoriti. Položaj Je preveč zapleten in veliko vprašanj niITia odgovora. Pred časom je Povezava prednjačila in razlika med De la Ruo in Duhaldejem je bila prepričljiva Potem je guverner nenadoma začel rasti. Vsak uspeh v njegoV1 borbi proti Menemu je pomenil nekaj odstotkov v njegov prid v raznih anketah. Ta rast se je ustavila in sedaj je ponovno začel rasti kandidat Povezave. Ta teden so ankete pokazale, da je predsedniška formula Povezave kar deset točk pred peronistično. Od česa je odvisna rast ali padec? Od neštetih nepredvidljivih činiteljev. Ni na zadnjem mestu dejstvo, daje med ljudmi že izginil učinek zmage Duhaldeja nad Mene-mom o tretji kandidaturi. Po drugi strani so opazovalci mnenja, da je n.pr. avtomobilska nesreča bivšega predsednika Alfonsina pripomogla napredovanju Povezave. Ko smo že omenili Alfonsinovo nesrečo, Bog mu daj zdravje, a s svojim prisilnim umikom iz volilne kampanje je vzel peronizmu iz rok močno orožje nenehnega oponašanja hiperinflacije in predčasne z2' pustitve vlade. De la Rua ima tudi laž)1 položaj, ko nima ob sebi te protiutežne figure. A po drugi strani je predvidljivo, da radikalna struktura v notranjosti province Buenos Aires ne bo tako aktivna. Alfonsin jo je še lahko navdušil, kako pa bo vnaprej, se bo šele videlo. Menem ni tako zelo za Duhaldejem, kot je trdil. Npr. ko je Duhalde dejal, da bi moral zunanji svet „odpustiti” del ogromnega argentinskega dolga, je Menem pripomnili da je to pač „mner\je enega državljana”, nikakor pa „mnei\je justicialistične stranke , kjer je on predsednik in bo do leta 2002. Duhalde ima težave tudi v notranjosti-Nenehne predhodne volitve sicer kažejo na moč peronizma, a če bodo guvernerji ze izvoljeni, ne bo toliko zaslombe za pred' sedniško kampanjo. Poseben pa je primer bistveno važne province Santa Fe. Reute-mann je že jasno pokazal, da ga zanima le lastna guvernerska kandidatura. V vsein ostalem pa gleda že na leto 2003. In mu ne kaže slabo. Če bi Duhalde pogorel na okt0" brskih volitvah, bi bil za ponoven poizkus onemogočen. Menem je v boju z guverner' jem zapravil precejšnjo mero političnega kapitala. Reutemann pa bi se pokazal močna osebnost, priljubljena pri ljudeh m zmožna premostiti notranje razprtije v stranki. INTERNACIONALA Te dni je bilo v Buenos Airesu zasedanje socialistične internacionale. Prihitelo Je mnogo socialdemokratskih veljakov, med njimi italijanski premier Massimo D’Alema švedski Goran Persson, španski vodja Fefr-pe Gonzalez in drugi. To je bil preveč važen oder, da bi iz°s' tal predsednik Menem. Zato je do P°' tankosti programiral sestanek z najvi«' nejšimi obiskovalci, da se je lahko pokaži v družbi teh veljakov. Vendar je vprašanj6’ če to res kaj vpliva na volilno vzdušje ^ trenutku, ko se bo moral državljan odloči^ komu odda svoj glas. Slične pojave & prisotnosti v drugih delih sveta (tudi v Sloveniji) so se že izkazale za ničeve. Sploh pa je ta sodobni vladajoči sod*' ližem kaj čuden, saj se ni prelevil, marve „predesnil”. Deklamira socialno politik0’ ravna se pa bolj P° tržnih zakonih in Prin' čipih kapitalizma. Kot bi dejal naš Žarko Petan: „Prisegajo na Karla Marxa, ravna)0 pa se po Karlu Mayu.” Slovenci v Argentini PISMA BRALCEV SLOVENSKA VAS Hvala, stari ata! V soboto, 19. junija so se učenci šole Friderika Baraga spomnili padlih domobrancev. Omenjena proslava je bila to pot Posebno namenjena starim staršem, domobrancem. Proslavo so pripravili učenci 5. in 6. razreda. Pred spomenikom za padle žrtve komunizma je že dolgoletni katehet naše sobotne šole Janez Petek nagovoril in pojasnil, N so bili, za kaj so se borili in končno, za takšne vrednote so žrtvovali svoja mlada življenja. Nato smo vsi skupaj zmolili Oče naš za Pokoj njihovih duš. Domobranska koračnica nas je spremljala, ko smo prihajali v dvorano. Ob odprtem zastoru je stal na odru križ, obdan z grmičevjem. Kočevski Rog. Vnuki preživelih starih očetov so jim Pripeli slovenski šopek, nagelj in rožmarin v znak hvaležnosti. Kaj so čutila srca nikdar premaganih starih očetov domobrancev, ve samo Bog. Ob spremljavi pesmi „Oj, Doberdob” so otroci prihajali na oder s prižganimi svečkami in jih položili pred križ. Sledila je recitacija „Zasuta usta” (Balantič), ki so jo Rast v Sloveniji Abiturienti STRMB, ki so v soboto, 26 JUnya odšli na študijsko potovai\je v Slovelo, so naslednji dan srečno prišli na ljubljansko letališče Brnik. Po srečanje s sorodniki so se odpeljali v Zavod svetega Stanislava kjer bodo prvi teden prenočevali. Tam so se srečah s študenti srednješolskega tečaja v Mendozi. Po maši. ki jo je daroval Janez Cerar CM, jim je lic. Boštjan Kocmur, predsednik društva SVS, razložil potek obiska v Sloveniji, ki se bo začel v ponedeljek s potovanjem na Štajersko in Prekmurje, izseljensko društvo Slovenija v svetu recitirali: Gabrijel Sušnik, Tomi Boštjančič in Martin Radoš. Nato je sledil „Križev pot Slovencev - Kočevski rog”. Kot solisti so nastopili Andrejka Burgar, Damijan Zabukovec, Damijan Čampa in Matjaž Sušnik. Spremljal jih je zbor učencev. Fernando Čampa je pozdravil stare očete domobrance. Med drugim je dejal: Dragi stari ata, stari ata domobranec. Govorim v imenu vseh vnukov. Boril si se za svobodno Slovenijo. Danes je tvoj dan. Hvaležni smo ti za ideale, ki si jih nam zapustil: Mati, domovina, Bog. Hvala za zgled in za vse, kar nam daješ. Radi te imamo. Bog te živi.” Vsi, ki smo bili navzoči, smo zapeli nam tako priljubljeno Oče, mati... Po končani proslavi smo se, kot je to že nekaj časa navada v naši šoli, poslovili od slovenske zastave ob spremljavi „Triglavske koračnice”. Lepo je bilo. -k-c Seminar o varovanju arhivskega gradiva Urad RS za Slovence v zamejstvu in po svetu in Arhiv RS prirejata od 28. junija do 4. julija seminar o varovanju arhivskega gradiva slovenskih društev po svetu. Potekal bo v Ljubljani, Kopru in na Ptuju, udeležilo pa se ga bo 18 predstavnikov slovenskih društev iz ZDA, Kanade, Argentine in Avstralije. Iz Argentine je prijavljen dr. Jože Rant. Pri strokovnem izobraževalcu v seminarju bodo sodelovali Zgodovinski arhiv Ljubljana, Pokrajinski arhiv Koper, Zgodovinski arhiv Ptuj, Nadškofijski arhiv Ljubljana, Inštitut za slovensko izseljenstvo, NUK, Slovenska kinoteka ter državni zbor. Udeleženci seminarja se bodo po ogledu arhivov seznanili s pravili hranjenja gradiv in ravnanjem s pomembnimi dokumenti. (10) Poročila z občnega zbora ZS Poročilo šolskega referenta Franceta Vitriha Pripravo in plačilo je vodila pisarna ZS: Tone Mizerit in Emil Cof. Veliko razume-vai\je za olajšave sta pokazala predsednik doma in i\jen upravnik, ki je koloniji bil vedno na pomoč. Temeljita priprava in požrtvovalno z Veliko ljubeznijo do otrok prežeto delo sPremljevalcev, sodelovanje upravnika d°ma in njegove družine so pripomogli, da ■*e kolonija lepo uspela v zadovoljstvo °trok, staršev in učiteljev, saj brez celoletnega dela učiteljev v slovenskih šolah, kolonija v tej obliki ne bi bila možna. IZOBRAŽEVALNI SEMINAR ZA SLO-^NSKE UČITELJICE IN UČITELJE. °t> 9. DO 21. JANUARJA 1999. Tečgj je organiziral Urad za Slovence P° svetu in zamejstvu in Ministrstvo za bistvo in šport. Iz šol, o katerih poroča Šolski referent, so se ga udeležili: Erika Draksler - Tucuman; Erika Bajda in Vladimir Šumer Šmon - šola sv. Cirila in Maeto-da: Veronika Razinger Grohar in Marija Hojnik Lopez - Aljaževa šola; Marcel Bru-Lučka Vombergar in Mateja Hribar ^alc - Slomškova šola; Cecilija Grbec -eSiličeva šola; Veronika Malovrh - Balan-^eva šola; - Ana Skarlovnik Markež -Určičeva šola; Olga Sladič Fink - Baragova Popravek Spoštovani! Že nekajkrat sem bral v Svobodni Sloveniji neke podatke o Slovenskem šolskem teč£yu v Miramaru izpred tridesetih let in vedno me zabole nekatere pomanjkljivosti, kar se tiče učnih moči tega tečaja. Izpuščenih je več učiteljev, med katerimi sta celo začetnika tega tečaja: učitelj Boris Kresnik in katehet pater Ivan Caser-man SJ. G. Kresnik, poklicni učitelj, je bil tedžu pred 35. leti uslužben na mardelplats-kem radiu in je s svojim avtom hodil v Miramar na poučevanje naše mladine. S seboj je pa pripeljal vedno tudi patra Caser- mana, tudi že predvojnega kateheta na slovenskih šolah doma, ki je bil tu nastanjen pri jezuitih v Mar del Plati, da je naše otroke poučeval verouk. Osebno sem bil navzoč, ko je (točno po našem katekizmu izpred vojne) otrokom razlagal prvi dve vprašanji iz tega katekizma: Čemu smo na svetu in Kaj hoče Bog od nas. Med poznejšimi je bil nehote izpuščen tudi Janez Jelenc, ki je bil tudi občasna učna moč. Obračam se na Vas s prošnjo, da objavite v Svobodni Sloveniji gornji popravek. Lepo Vas pozdravlja Tone Japelj Miramar Bo srbska miroljubnost kdaj presegla napadalnost? šola; Lili Tušek Kopač in Sonja Zamik -Prešernova šola. Seminar je biul uspešen v veliko zadovoljstvo organizatorjev in udeležencev. Problem letalskih vozovnic je rešil minister mag. Tomaž Kunstelj. Vsem udeležencem jih je pravočasno preskrbel. Bog plačal PEVSKO GLASBENA SKUPINA ČUKI je nastopila 9. oktobra v Slomškovem domu. Prireditev je bila namenjena slovenskim šolarjem, ki so se je udeležili v velikem številu. Po poročilih niso samo Čuki osvojili otroke, mapak tudi otroci Čuke. Učiteljstvo in šolarji so sodelovali pri verskih srečanjih, prvem svetem obhajilu, procesiji presvetega Rešnjega telesa in romanja v Lujan. Šole imajo samostojne nastope in sodelujejo pri prireditvah krajevnih domov. Svobodna Slovenija in Duhovno življenje z Božjimi stezicami »stalno spremljajo življenje naših šol. V preteklem letu je gospa Tea Kunstelj podarila trem našim šolam primerne knjige z možnostjo naročila. Govorimo, poslušamo, pišemo, beremo ABC. 1. in 2. knjiga, avtorica Marija Grginič. 3. Igrajmo se s črkami, delavni zvezek iste avtorice. Usodno za srbski narod je dejstvo, da ne zna sprejemati drugorazrednih državljanov kot enakopravne. Po zatrjevanju Srbov so vedno le oni žrtve nedoumljive razdivjanosti in sovraštva. Ker Srbi tem trditvam še vedno verjamejo, bo narodna osveščenost in končna ozdravitev zelo boleča. A poglejmo samo bežno v preteklo in polpreteklo zgodovino, v kateri nam dejstva kažejo srbsko miroljubnost v nekoliko drugačni luči. Po osvoboditvi Srbov izpod turškega jarma do prve svetovne vojne so se vladavine v Srbiji menjavale, predvsem po medsebojnem obračunavanju po nenapisanem pravilu krvne osvete. Izvrševalci te „krvne osvete” so bili običajno tajne zarotniške skupine srbskih oficirjev z zastrašljivim nazivom „cma ruka”. Leta 1903 so njeni pristaši preko noči poklali vso družino vladarja Aleksandra Obrenoviča in tako omogočili nasledstvo Karadžordževičem, ki so potem vladali do druge svetovne vojne. 28. junija 1914 je izvršil Srb Gavrilo Princip atentat na habsburškega prestolonaslednika Ferdinanda, kar je sprožilo prvo svetovno vojno z vsemi strahotnimi posledicami. Za zemeljsko okrnjeno Slovenijo je preostal edini izhod — vstop v novoustanovljeno državo: Kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev. Žal je kmalu sledilo razočara- Slovenska krščanska zveza iz Celovca je poklonila z najboljšimi željami vsaki šoli tri knjige, ki jih uporabljajo na Koroškem v dvojezičnih šolah. Miha Vrbinc: Pozdravlje. -a, -e, -i. Osnovni tečaj slovenščine s kaseto. Lenčka Kupec: Knjiga pesmi z zgoščenko: Enkrat je bil en škrat. Rezika Iskra: Delavni zvezek: Kažem, skačem, govorim, igraje se slovenščine učim. Gospod Božo Fink pa nam je pripravil študije o Slovenskem domobranstvu, ki je tudi bila objavljena v Duhovnem Življenju meseca julija 1998. Šolski odsek ZS nudi vsem šolam knjige, zvezke in učne pripomočke. Na koncu leta pa podari vsem učencem izpričevala. Vsem je na razpolago arhiv iger, prizorčkov in priložnostnih deklamacij. V letih, ko o Slomšku v Sloveniji še niso veliko govorili, je Celjska Mohorjeva družba izdala knjižico Antona Martina Slomška: Črni maček in druge zgodbe vzgojne vsebine. Že pred časom smo uporabljali preslikane zgodbe kot berilo v naših šolah; ker se nam zdi primerna, jo bomo skušali dobiti iz Slovenije. Bog plačaj Zedinjeni Sloveniji, predsedniku Marjanu Lobodi, dušnemu pastirstvu, delegatu Jožetu Škerbcu; Mariji Slabe in Marjani Vitrih, v poročilu omenjenim in tihim sodelavcem za pomoč, posebno pa voditeljicam slovenskih šol za sodelovanje s šolskim referentom in za delo pri ohranjanju naše šolske družine. KONEC nje, k^jti Srbi so pričeli smatrati Slovenijo kot vojni plen, zato pa se je tudi sorazmerno največ slovenskega denarja izteklo v državno blagajno. 20. junija 1928 so odjeknili streli v beograjski skupščini. Puniša Račič, črnogorski Srb, je smrtno ranil hrvaškega voditelja Stjepana Radiča in dva druga hrvaška poslanca. Prelita kri je ustvarila med obema narodoma napremostljiv prepad. Sledil je proglas kralja Aleksandra, ki je med drugim razveljavil ustavo Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev in jo preimenoval v Jugoslavijo ter razpustil narodno skupščino. Pričela se je doba diktature kralja Aleksandra. Vrstili so se nenavadni ukrepi: razpust vseh strank, prosvetnih in telovadnih organizacij, premestitev učiteljev, državnih uradnikov, cenzura v časopisih, slovenska zastava prepovedana, zavedni narodnjaki in politiki konfinirani. Protidržavne sodbe so se množile, zapori polnili. Demonstracije in punktacije v Sloveniji in nemiri, upori na Hrvaškem so se razširili. S tragično smrtjo kralja Aleksandra v Marseillu v letu 1934 je napetost vsaj začasno popustila. Preskočimo še vsa nadaljnja leta in se ustavimo pri datumu 5. marca 1941, ko je bila podpisana pogodba o pristopu Jugoslavije k trojni zvezi Osi. Zopet se pojavi skupina vojaških avanturističnih zarotnikov z generalom Dušanom Simovičem na čelu. „Puč” je bil izvršen z odstavitvijo kneza Pavla in Cvetkovičeve vlade ter z razvezavo pristopa k trojni zvezi. Že znana, uprizorjena komedija z mladoletnim kraljem Petrom in njegovim potvorjenim razglasom je služila za kritje vse brezumno izvedene akcije. Posledice vsega tega dogajanja niso izostale. 6. aprila so se pojavili prvi nemški bombniki in začeli sipati bombe na Beograd. V kratkem je sledil razpad Jugoslavije. Postojmo še pri letu 1991, ko je po oklicu slovenske samostojnosti napadla Slovenijo jugoslovanska armada. Miloševič je takrat napovedal, da bo z upornimi Slovenci hitro, takorekoč mimogrede opravljeno, a se je zmotil. Vojna je bila presenetljivo kratka, a jugoslovanska armada, delno poražena, je bila končno primorana zapustiti slovensko ozemlje. Vsa teža boja se je kmalu prenesla na Hrvaško, pozneje v Bosno in Hercegovino in zadobila neprimerno hiyši obseg. Višek morilske podivjanosti pa je bil dosežen sedaj na Kosovu, z vso okrutnostjo etničnega čiščenja. Toda razvoj zadnjih vojnih operacij kaže, da so srbskemu voclji dnevi šteti in bo moral končno odgovarjati pred mednarodnim pa tudi pred sodiščem lastnega naroda za vsa neopravičljiva dejanja in celo za izvedena hudodelstva. Srbski narod pa bo tudi čimpreje moral ubrati pot miroljubnosti, strpnosti in prenehati slediti raznim zvodnikom in diktatorskim vodjem, ki so pehali srbski narod v stalne boje, zarote, atentate in nasilstva nad drugimi narodi. Tone Šušteršič Cinizem oblastnikov XXXIV. študijski dnevi Draga 99 Pod roke mi je prišel nek zapis ljubljanskega Okrožnega sodišča z datumom 19. 5. 1999. Dvakrat sem pogledal, da ni šlo za kako kopijo iz leta 1945, pa ne. Stvar je bila pisana v republiki Sloveniji letos. Priložena je obtožnica, ki jo je vložil v Ljubljani okrožni državni tožilec z istim datumom in s težko obtožbo. Obtoženi n^j bi „proti pravilom mednarodnega prava s kršitvijo 2. člena Ženevske konvencije o ravnai\ju z vojnimi ujetniki z dne 27. 2. 1929, storil proti vojnemu ujetniku poboj s tem, da je dne 28. 8. 1944”... kot domobranski podnarednik ustrelil ra-zoroženega partizana. Slovenska pravica očividno ne miruje. Svojo doslednost bi rada dokazala s tem, da kljub prejšnji ustavitvi postopka nad ovadenim, ki gornje dejai\je zanika, tega še preganja in prihaja po 55 letih na dan z novimi pričami. Resnici je treba priti do dna. Kjerkoli bi se zdelo tako ravnanje res znak vzorne justice. V Sloveniji pa, kjer leži po jamah in gmajnah več kot sto tisoč pobitih, razoroženih vojnih ujetnikov in civilistov, med njimi nad deset tisoč Slovencev, ki so bili pomorjeni po vojni, je gornja obtožnica izraz strašnega cinizma. Med tem, ko skušnjo enemu domobrancu že nad pol stoletja dokazati kršenje Ženevske konvencije, so hinavsko tiho o genocidu, ki so ga pod vodstvom komunistične partije storili partizani po vojni. Nihče ne more trditi, da na ministrstvu za notranje zadeve v Ljubljani ne bi vedeli za množične moritve, ki so jih izvajali nosilci nekdanjega totalitarnega režima. Kar je bila pod komunističnimi oblastniki brezuspešno prikrivana tajnost, je zdaj vsem znano dejstvo. Povsod po Sloveniji odkrivajo množična grobišča iz povojne dobe, še več pa je takih, za katere Ijuclje vedo, pa se jih nihče ne dotakne. Med tem ko v bližnji Bosni in na Kosovu skrbno raziskujejo podobna grobišča, sodne komisije (domače in mednarodne) pa ugotavljajo identiteto žrtev ter popisujejo kosti, slovenskih sodnih oblasti ne zanimajo z žico zvezani okostnjaki na Slovenskem. Ob tej na žalost lahko razumljivi brezbrižnosti bi bilo prav opozoriti tuje organizme in strokovnjake, ki se zavzemajo za varovanje človekovih pravic, nuj oni raziščejo grobišča na slovenskih tleh in ugotovijo, kdo je za poboje odgovoren. Dolžnost izpolnjevanja ženevskih določb velja za vse. Človek se vpraša, kuj mislijo in čutijo oblastniki, ki skušujo dokazati domnevno hudodelstvo nad enim vojnim ujetnikom, kateri ima resnično pravico do raziskave in pravosodbe, pa dobro vedo, da dobesedno hodijo po kosteh tisočev rojakov, katerim iste pravice ne priznavajo? Gre za nezaslišan primer diskriminacije pred zakonom, kije sam na sebi dovolj, da razkrije vso laž o slovenski pravni državi. Slovenija bo nekoč pravna država, a dokler bo imela take oblastnike, bo v njej pravica ostujala na stopnji upanja. Marko Kremžar PARK FINŽGARJEVEGA DOMA, OPČINE, NARODNA ULICA 89 Nadškof Rode daroval mašo za domovino Ljubljanski nadškof in slovenski metropolit Franc Rode je na predvečer Dneva državnosti v ljubljanski stolnici daroval mašo za domovino. V nagovoru zbranim, med katerimi so bili tudi nekateri vidnejši predstavniki političnega življenja, je nadškof poudaril, da bi morala slovenska državnost „pomeniti pot v prerojepje naše narodne zavesti, ki bi morala biti vse bolj sproščena in vesela, dostojanstvena in samozavestna”. Kot pa ugotavlja Rode, so Ijuclje razočarani, kot da jim nova in mlada država ni izpolnila tistih pričakovanj in upov, ki so jih polagali vanjo. Tako da dejansko lahko danes govorimo o struktur- Gaber je odstopil Minister za šolstvo in šport Slavko Gaber je 22. junija sporočil svoj nepreklicni odstop s te funkcije. Dejal je, da so razlogi za odstop osebnega značuja in ne politični. Dokončanje cikla konceptualne prenove šolstva, katero pa Cerkev zavrača zaradi pjene laicističnosti, nuj bi nadaljeval krog ljudi, ki je v njej sodeloval že doslej. Politične stranke so se večinoma s presenečenjem odzvale na ponujeni odstop ministra za šolstvo in šport Slavka Gabra ter podvomile v razloge njegovega odstopa. V LDS so razočarani nad to odločitvijo in obžalujejo slovo ministra, ki ima ob odhodu pokazati dokončan projekt šolske reforme in zavzemanje za strokovno laično šolstvo, kar je v skladu z njihovo ex-komu-nistično usmeritvijo. Predsednik SKD Lojze Peterle je dejal, da je liberalna vlada zacementirala slovenski šolski sistem tako, da ga bo v štirih letih tudi, če pride drug minister, zelo težko usmeriti v tisto, kar Ijuclje od šolskega sistema pričakujejo. ni krizi v naši deželi, je prepričan nadškof. Opozoril je, da so bile krivice iz preteklosti le delno popravljene. Državna uprava d uje včasih videz, kot da je politično pristranska. Mediji, predvsem tisk, so zelo prozorno na eni strani političnih sil in v rokah sil kontinuitete. Tudi mračna in temna stran prejšnjega režima še ni bila dosti osvetljena in ni bila javno zavrnjena. Nekateri politiki in ideologi še vedno netijo nestrpnost in spore med nami. Državne šole dušijo ustvarjalnost in zavirujo svoboden razvoj otrokove osebnosti. V osmih letih še nimamo urejenih odnosov med Cerkvijo in državo. Pa tudi duhovno stanje v našem narodu ni razveseljivo, suj število rojstev, splavov in samomorov kažejo, da narod nima zdravega in pozitivnega odnosa do življenja. Kljub temu je prepričan, da je „med nami in v našem narodu dosti zdravja, sposobnosti, poštenosti, delavnosti, strokovne usposobljenosti in znanja ter poguma, da gremo boljšim časom naproti”. Odgovor na vprašanja in sedanje težave, drugačno stališče do življenja ter več zaupanja v prihodnost pa bo s svojim geslom Izberi življenje ponudila tudi slovenska sinoda. Petek, 3. septembra 1999 Ob 17.00: KAKŠNA PRIHODNOST ZA SLOVENSKO MANJŠINO? Okrogla miza (sodelujejo Milan Bufon, Peter Čemic, Marko Štavar, Breda Susič) Podoba manjšine in vloga mladega človeka v razmišljanju predstavnikov mlajše, postindustrijske in antiideološke generacije, ki ima velike težave pri vključevanju v družbeno stvarnost. Sobota, 4. septembra 1999 Ob 16.30: Bojan Pavletič JUŽNI SOKOL KOT PRIČA SLOVENSKE PRISOTNOSTI V RAZVIJAJOČEM SE TRSTU Pomen sokolskega gibanja na Tržaškem v okviru prebujanja narodne zavesti ob 130-letnici ustanovitve domovinske in športne organizacije sredi prejšnjega stoletja v Trstu, ko so Slovenci iskali enakopravnost v razvijajočem se mestu. Nedelja, 5. septembra 1999 Ob 10.30: mag. Matija Ogrin SLOMŠEK IN VPRAŠANJA SODOBNE SLOVENSKE KULTURE Kakšno je danes razmerje med krščanstvom in slovenstvom? Koliko je Slomškov pogled na vero in kulturo relevanten za sodobno stanje slovenstva? Kaj nam to pove o dejanskem in kuj o želenem razmerju med občo in visoko kulturo? Ob 16.00: dr. Vaško Simoniti MED ZGODOVINO IN SEDANJOSTJO Sodoben esej hoče obračunati z deviacijami temne preteklosti: če si bomo upali pogledati v zgodovino, bomo lahko ustvarjali tudi sedanjost in lepšo prihodnost. V nedeljo, 5. septembra, ob 9. uri bo na prireditvenem prostoru za vse udeležence daroval mašo msgr. Oskar Simčič, vikar za slovenske vernike goriške nadškofije. Skupni protest Korošcev Obe organizaciji koroških Slovencev, Narodni svet koroških Slovencev (SKS) in levičarska Zveza slovenskih organizacij, sta 24. junija vložili protest pri avstrijski vladi, ministrstvu za šolstvo in koroški deželni vladi v zvezi z urnikom razpisa za mesta ravnateljev dvojezičnih šol na Koroškem. Voclja NSKS Rudolf Vouk in predsednik ZSO Marjan Sturm sta v Celovcu poudarila, da je ta ukrep korak nazuj in v napačno smer. Deželni glavar Haider je namreč dejal, da je zahtevana dvojezičnost nepotrebna in pomeni zapostavljanje nemškogovo- rečih učiteljev na Koroškem. Ta nastop obeh slovenskih organizacll je bil prvi skupni nastop po več letifv. Vouk in Sturm sta s tem v zvezi pojasnila, da nameravajo v prihodnjih tednih razpravljati o nadaljnjem zbližar\ju obeh organizacij-Njihov cilj, je pojasnil Sturm, da bi v vprašanjih, pri katerih so dosegli sporazum, v javnosti nastopili skupaj, medtem ko bi nesoglasja reševali znotraj organizacij. O vprašanju predstavništva slovenske manjšine na Koroškem bodo še razpravljali. Slovenski fotografi v Buenos Airesu Slovenski fotografi Jure Breceljnik, Boris Gaberščik, Tomaž Gregorič, Jure Kocbek, Milan Pajk, Jože Suhadolnik, Franci Virant in Antonio Živkovič se predstavljajo v znani fotogaleriji Teatra San Martin. Ob slovenskem državnem prazniku so razstavo Zmuzljivost podobe slovesno odprli veleposlanik RS dr. Janez Žgajnar, predsednik Združenja argentinskih fotografov Juan Travnik, direktor Mestne galerije Ljubljana Aleksander Bassin pa je imel uvodni govor, katerega glavne misli navajamo spodaj. Pozneje je Aleksander Bassin imel v Muzeju lepih umetnosti v Buenos Airesu ter v Montevideu v Urugvaju še predavanje Univerzalno in lokalno: Identiteta grupe ter Popotniki miru. Razstava bo odprta do 4. julija; o njej so tudi pisali tukajšnji časopisi. Misli iz govora: „V letu 1989 je mali slovenski narod, tako kot marsikje drugje v Evropi, recimo v Franciji, slavil 150 letnico nastanka fotografije. V Franciji je bil Daguerre tisti mož, ki je odnesel vso slavo, na Slovenskem pa je bil brez slave to Janez Puhar, ki je izumil tudi že negativ v svojem času. Pisala se je torej zgodovina malega naroda — tudi skozi fotografijo: skozi fotografijo, ki predstavlja torej 150 let človeške skušnje in je odprta Veleposlanik dr. J. Žgajnar in A. Bassin najrazličnejšim interpretacijam — imd tudi torej svojo zgodovino, teorijo, estetiko, svoje velike in male mojstre, nepregledno množico anonimnih praktikant*)e, univerzalno aplikabilnost in ogromen fundus gradiva, ki je vedno dostopno l’ določeni količini za preučevanje po določenem ključu. Vsi doslej najdeni !'w ohranjeni posnetki so specifični fragmenti univerzalnega spomina, spomina pid' neta, na katerem nam je dano s fotografijo živeti. Na sočasen razvoj in nastanek fotografije na slovenskih tleh smo torej lahko upravičeno ponosni in zato nt slučaj, da deluje tudi danes tolikšno število kvalitetnih fotografov, ki so postali popolni v načinu izražanja svojega pogleda na svet. Skozi to izbrano osmerico smo skušal1 zabeležiti najznačilnejše avtorske poja' vnosti v zadnjih dvajsetih letih; to pomeni, da smo izbrali že uveljavljene llX uveljavljajoče se avtorje z določenim opisom in raznolikim pogledom na izrazm> moč fotografije. In čemu naslov -Zmuzljivost podobe-fotografije? S fotografskega stališča Je fotografska podoba stvaritev, ne pokazatelj resničnih dejstev, v prvi vrsti je rezultat neke odločitve, nekega početja, šele zatem jo je moč obravnavati kot prenašal^0 nekega sporočila. Sporočilo je pogosto vezano z dejstvi, ki jih na sami podobi rt*> s fotografovim in gledalčevim vedenjem tistem, kar prepoznavamo na posnetih' estetska vrednost pa se postavlja rm način, na ka terega je predmet ali dogode fotografsko „predstavljen". In prav zaraa tega odkrivamo kvaliteto fotografije v njeni zmuzljivosti, v njeni nedoločljivosti. MMMKMMMHNHNMMHMHMNMMMHMNNMBi mmmmmmmmmmmmmmmmmmaMmmmmmmKmmmmm Pisali smo pred 50 leti... Novice iz Slovenije LJUBLJANA - Število zaprtih oseb v slovenskih zavodih za prestajanje kazni zapora ter prevzgojnem domu v Radečah v 2adi\jih letih in tudi minulo leto vztrajno Narašča. Uprava za izvrševanja kazenskih sankcij je lani obravnavala več kot 5000 °seb, kar je za 20 %več kot leta 1997, od tega je bilo približno 4300 novozaprtih °seb, kar je za 37% več kot leto poprej. Naraščanja števila zaprtih oseb pa se nadnje tudi v prvih letoši\jih mesecih. Tako Je trenutno v slovenskih zaporih in prevz-Sojnem domu zaprtih 945 oseb, kar je za 250 oseb več kot leta 1996. Zasedenost zaporov je nekEy več kot 90-odstotna. LJUBLJANA - Prenova trnovske župnijske cerkve je lahko zgleden primer Uspešnega skupnega, usklajenega dela skupine vrhunskih strokovnjakov in izvajalcev, je poudarilo več sodelavcev tega zahtevne-& projekta, ki so ga dokončali v vsega dobrih dveh mesecih. Cerkev, zgrajena sredi 19. stoletja (po Prešernovi smrti) na "testu prejšr\je, je bila potrebna obnove od temeljev do kupole, pa tudi notranje Preureditve. Zaradi pogrezanja nosilnih sten so gradbeniki utrdili pilote, na katerih cerkev stoji zaradi barjanskega terena, neravne tlake zamenjali z novimi - del jih je iz hotaveljskega marmorja. Nove pridobitve Umetnin, cerkvene opreme in dekoracije pa 80 štiri velika platna s prizori iz življenja sv. Janeza Krstnika in križev pot, delo akade-"tika Janeza Bernika, zlati Kristus, ki ga je °blikoval akademik Drago Tršar, nova ureditev prezbiterija in slovesnega vhoda v cerkev po zasnovi arhitekta Jožeta Motoha ter sedilije arhitekta Janeza Suhadolca. Cerkev se ponaša tudi z novo celostno, usklajeno barvno podobo, katere avtor je akademik Andrej Jemec. V skupini za prenovo trnovske cerkve so bili še Marijan Tršar, Milček Komelj in Jože Snoj, restavratorsko skupino je vodil prof. France Kokalj. Dokončax\je prenove je bilo na predvečer dneva državnosti s slovesno mašo za domovino, ki jo je daroval beograjski nadškof dr. Franc Perko, 27. junija je bilo župno žegnai\je, v sredo, 30. junya pa so priznani slovenski pesniki in pisatelji v organizaciji Nove revije v Trnovem pripravili recital poezije in proze. ŠENTVID PRI STIČNI - Zbrane pevke in pevce ter goste na sklepnem koncertu jubilejnega, 30. tabora slovenskih pevskih zborov, na katerem je nastopilo 242 zborov s približno 6500 pevci in ansamblom Policijske godbe pod dirigentskim vodstvom Igorja Švare, je nagovoril predsednik R Slovenije Milan Kučan. Pevkam in pevcem je čestital za moč, voljo in zagnanost, ki jo premorejo, nato pa spomnil na bližnjo obletnico slovenske države. LJUBLJANA - Ob 250-letnici rojstva velikega nemškega pesnika Johanna Wolfgan-ga Goetheja so mariborska Obzorja natisnila prvi celotni prevod pesnikovega Fausta v slovenščini v opremi vrhunskega slovenskega oblikovalca Matjaža Vipotnika. V enotni reprezentativni izdaji je zdaj združen prvi del Fausta, 4612 verzov v prevodu Boža Voduška iz leta 1955 ter novi prevod drugega, 7499 verzov obsegajočega dela, ki ga je po osmih letih zaključila mariborska pesnica Erika Vouk. Oba prevoda uvaja spremna beseda prof. dr. Antona Janka. BARDOLINO, Italija - Slovenski triatlone Damjan Žepič je zmagal na tretji tekmi P°kala Blue-Reebok ob Gardskem jezeru, *J*se je je udeležilo prek tisoč tekmovalcev. j(!Piču, za katerega je bil to zadnji veliki "astop pred svetovnim prvenstvom v Vedskem Saterju, je tako z zmagama v San Marinu in Bardolinu uspelo osvojiti obe ^večji italijanski lovoriki, obenem pa se j® še utrdil v vodstvu točkovanja za pokal ^Ue-Reebok. LJUBLJANA - Prva letošnja tekma za ^etovni pokal v kajaku in kaniyu v Tacnu je končala z velikim slavje slovenske ejtipe, ki je v kajaku zasedla kar dve stop-!®^ki na zmagovalnem odru. Solkanec Fed-^ Marušič sije z odlično predstavo v drugi v°žnji priboril srebro, domačin Miha Štri-Ce^) Pa je bil tretji. DUNAJ, Avstrija - Veslača Iztok Čop in pika Špik sta na svetovnem pokalu osvoji-aPrvo mesto v dvojnem dvojcu. Blejca sta j^pričljivo ugnala posadki Norveške in ganske, ki sta zasedli drugo in tretje mes-V velikem finalu sta dobro nastopila tu-Grega Srači\jek in Miha Pirih med dvojci tez krmarja in zasedla četrto mesto. LJUBLJANA - Zmagovalec članske tek-smučarjev skalcev na 9. memorialu Horvata, ki je potekala na obnovljeni p Metrski skakalnici v Mostecu, je Primož eterka. Drugo mesto je osvojil Peter Žon-, ^etji pa je bil Primož Piki, ki je bil boljši v mladinski konkurenci. Drugi mladinci je bil Primož Zupan-Urh, pa Rok Benkovič. f SOFUA, Bolgarija - Na močnem medna-°dnem športno-ritmičnem gimnastičnem j^irju je mlada slovenska tekmovalka Sindič v mladinski konkurenci osvoji-drugo mesto. Prva je bila domačinka Mona Pejčeva. Pri članicah je bil Tina ^ sedma. Slovenci v Argentini Razstava slik slovenskega slikarja V enem najlepših razstavnih prostorov v Buenos Airesu na Floridi 929 razstavlja slovenski slikar Martin A. Holm 42 svojih slik: akvarelov in oljnih podob ter tudi dve skulpturi. Slkar je razstavljal pred vojno v Ljubljani v Jakopičevem paviljonu, potem še po raznih krajih v Evropi. Martin Holm je v slikarstvu učenec Jame, dasi je po civilni izobrazbi inženir-arhitekt. Na tej prvi razstavi je nastopil z akvareli iz Italije, zlasti iz neapeljske okolice, ki jo je slikal v času svojega bcvaiya v taborišču Bagnoli, pa tudi iz Rima. Poleg impresij iz San Isidra bude pozornost predvsem argentinske kompozicije: Kreolski muziki, Jezdeci s konji na reki itd. Knjiga prelata dr. Alojzija Odarja: „KATOLIŠKA AKCIJA IN DELO V NJENIH ORGANIZACIJAH” je ta teden izšla. Dobi se na Victor Martinez 50; vezana v platno ah usrye za 14,- oz. 16.- Nova stavbišča v Lanusu. Sestanek vseh interesentov za stavbišča v Lanusu bo v nedeljo 10. julija po slovenski službi božji ob enajstih v eni dvoriščnih sob Salezijanskega kolegija na Calle Belgrano. Slovenski izseljenski oder ponovi uprizoritev Postružke to nedeljo, 3. julija ob pol sedmih zvečer v cerkveni dvorani v Ciudadeli. Knjižnica Društva Slovencev na Victor Martinez 50 posliye vsako soboto popoldne in v nedeljo dopoldne. Knjige se izposojiyejo proti nizki izposojevalni in enkratni kavciji. HMELJARJI - SAVINJČANI in drugi, ki bi hoteli delati v hmeljniih, naj se čimprej javijo na DIRECCION DE CULTIVOS Primera Malteria Argentina S.A. Brasil 731, 2do; Capital Pogoji so dobri: stanovanje, hrana in plača. Hmeljniki so oddaljeni 40 km od Mar del Plate. Svobodna Slovenija št. 26; 1. julija 1949 Slovenija moja dežela Samotežne sani Samotežne sani PORTOROŽ - Slovenski šahist Aleksander Beljavski je z zmago proti rojaku Pavasoviču v zadnjem krogu 13. Vidmarjevega memorila le še potrdil končno zmago na turnirju, ki si jo je zagotovil že pred tem. Ostali dve srečanji sta se končali neodločeno. Stohl in Kožul sta odigrala najkrajšo partijo turnirja in remizirala že po 12 potezah, dvoboj Zvyagiryev - Aronian pa se je končal po treh urah in 33 potezah. SAN REMO, Italija - Slovenska jadrnica Gaia Legend odlično nastopa na 43. „Giraglia rolex cupu” na Azumi obali. Po izjemno dobrem štartu in jadranju s četrtka na petek je 12-članska posadka pod vodstvom skiperja Mitje Kosmine v petek popoldan kot prva obrnila pred obalo Korzike in z naskokom 25 milj v konkurenci 103 jadrnic iz 14 držav zajadrala proti 120 milj oddaljenemu San Remu. Po nekaj mai\j kot 48 urah neprekinjenega jadranje je Gaia Legend prešla ciljno črto pred San Remom in zmagala na 47. pokalu Giraglia Rolex, eni najprestižnejših evropskih regat za daijše jadrnice. Eno uro po odpiranju šampanjcev v San Remu slovenski jadralci na obzorju še niso opazili nobene druge jadrnice. PRAGA, Češka - Slovenski olimpionik Leon Štukelj se je v Pragi udeležil slavnostne razglasitve češkega olimpijca stoletja. Več kot 8000 Čehov je namreč v minulih treh tednih izbiralo češkega olimpijca stoletja ter češko olimpijsko medaljo stoletja. Izbrali so Emila Zatopeka, ki je na olimpia-di leta 1952 v Helsinkih ^osvojil tri zlate medalje. Med drugim se je slovenski olimpionik udeležil sprejema ob slovenskem državnem prazniku in se srečal s Slovenci, ki živijo na Češkem. Štukelj je bil v petek gost češke televizije, ki je ob tej priložnosti prikazala tudi desetminutni film, ki ga je s Štukljem posnela lani. Samotežne sani (tudi „sa-motežnice”, „samotnce”, „pos-mojke”, „žliti” in drugi nazivi) so značilno zimsko prevozno sredstvo v našem alpskem svetu. Uporabljali so jih in jih ponekod še vedno uporabljajo za zvažanje sena in nekaterih drugih tovorov (npr. vejevja, lesa) iz strmih, visokogorskih predelov, in sicer samotež. To pa pomeni, da mora voznik voditi sani tako, da se na sprednjem delu opira z nogami in zavira, z rokami pa usmerja ročice sani in tako drži smer prevoza. Samotežne sani so v nekoliko spremenjeni tehnološki izpeijavi uporabljali tudi poleti, s